Wi Lubele ma i LAIBRARI ME INTANET
Wi Lubele
LAIBRARI ME INTANET
Acholi
  • BAIBUL
  • BUKKE
  • COKKE
  • w13 6/1 pot 3-4
  • Cwiny me Apokapoka—Peko ma Oromo Lobo Ducu

Vidio mo pe kany.

Timwa kica, peko mo manok otimme i kom vidio.

  • Cwiny me Apokapoka—Peko ma Oromo Lobo Ducu
  • Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2013
  • Wi lok matinotino
  • Pwony macok rom
  • PEKO MA KWAKO NGAT ACEL ACEL
  • Lobo ma Apokapoka pe Iye Bibino Awene?
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2013
  • Myero Wabed Acel Kit Macalo Jehovah ki Yecu Gitye Acel
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2018
  • Pwony ma Lubanga Miyo Rwenyo Apokapoka Woko
    Kwowa ki Ticwa Macalo Lukricitayo—Yub me Cokke (2016)
Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2013
w13 6/1 pot 3-4

LOK MA I POK NGEYE: LOBO MA APOKAPOKA PE IYE​—BIBINO AWENE?

Cwiny me Apokapoka​—Peko ma Oromo Lobo Ducu

JONATHAN kinywalo i Amerika dok lunyodone gia ki i Korea, en okemme ki adage i kare ma pud latin. I kare ma tye ka dongo, en obedo ka yenyo kabedo ka ma dano pe gidag en pi kit ma enen kwede nyo rangi del kome. En odoko dokto i boma mo tung kumalo me lobo Alaska, U.S.A., ka ma pol pa dano ma iye gical kwede. En onongo geno ni gwok nyo i kabedo man mangic me Arctic Circle, ebibwot ki i adage pa dano.

Gen meno otugi rweny woko i kare ma en okonyo dako mo ma mwakane tye 25. I kare ma latwo-ni ocako ngeyo kome, en oneno wang Jonathan ci oyete ki leb malik adada, kun nyuto ka maleng adage ma en tye kwede i kom jo Korea. Man opoyo wi Jonathan ni tutene me dak ki dok kwo kacel ki jo meno pe twero weko ebwot ki i cwiny me apokapoka.

Gin mutimme i kom Jonathan-ni nyuto gin ma tye ka timme ada. Apokapoka tye i twok lobo lung. Nen calo ka mo keken ma dano tye iye, apokapoka bene tye iye.

Kadi bed ni apokapoka tye ka weng, ento pol pa dano giwaco ni myero kijuk woko. Man obedo lok ma cungo wi dano. Gin ma dano gidag adada twero bedo ka ducu nining? Ki lok ada, pol pa dano ma gikwero apokapoka pe gingeyo ni gin bene gitye ki cwiny man. Meno mono tye ada ki tung boti? Itwero gamo lapeny meno nining?

CWINY ME APOKAPOKA OBEDO NGO?

Jo mukene giwacci obedo “cwiny marac i kom ngat mo pi kaka nyo rok pa ngat meno.” Jo mogo giwacci cwiny meno bino pi bedo ki “ngec manok” i kom ngat moni, ma miyo “itamo marac i kom jo me gurup meno.” I yo mo keken, kitwero nyuto apokapoka i kom dano pi kakane, dit pa kome, leb ma en loko, dinine, ka en laco nyo dako, nyo gin mo keken ma miyo en bedo pat.

PEKO MA KWAKO NGAT ACEL ACEL

Kadi bed ni waye nyo pe, romo bedo tek botwa me niang ka watye ki cwiny me adage. Baibul tittiwa pingo tye kumeno kun wacciwa ni: “Cwiny dano en aye gin ma bwolo dano makato gin mukene-gu ducu.”(Jeremia 17:9) Pi meno, waromo bwole kekenwa ki tam ni wan wajolo dano ducu. Nyo watwero gengo ngewa ki waco ni watye ki tyen lok maber me dago jo mukene.

[Cal ma tye i pot karatac 4]

Onongo ibiwinyo nining ka irwatte ki co aryo magi?

Me nyuto kit matek kwede me ngeyo ka itye ki cwiny me apokapoka, go kong ni itye ka wot keni i dyewor. Co aryo ma pud peya inenogi gitye ka bino tung boti. Ginen calo komgi tek, dok nen calo ngat acel omako gin mo i cinge.

Tika ibitamo ni co aryo magi gitwero wani? Gwok nyo jami mutimme i komi i kare mukato angec twero miyo ibedo ki tam me gwokke, ento meno mono tyen lok mupore me moko ni co aryo-ni gibiwani? Lapeny mukene ma pire tek ma itwero penyo aye ni, Itamo ni co aryo-ni gia ki i rok nyo kaka mene? Lagammi i kom lapeny man twero nyuto gin ma tye i cwinyi. Twero nyuto ni olo i yo mo in bene itye ki cwiny me apokapoka.

Ka wangine kekenwa ki cwiny me ada, myero waye ni wan ducu olo to watye ki adage mo i cwinywa i kom jo mogo. Kadi wa Baibul bene loko i kom yo mo ma dano nyuto kwede adage kun wacci: “Dano neno kit me kom ma woko-ni.” (1 Camuel 16:7, Baibol pa Katoli) Kit ma wan ducu watye ki cwiny meno​—ma kelo adwogi marac-ci​—tika tye gen mo ni watwero loyo nyo kwanyo adage woko ki i kwowa? Dok tika wabineno kare mo ma apokapoka bibedo pe matwal i lobo-ni?

CWINY ME APOKAPOKA OROMO LOBO DUCU

Canada: “Kadi bed lobo man tye ki dano me kaka mapat pat dok kiketo cik me gwoko twero pa jo meno, apokapoka me rangi del kom pud tye ka medde magwar.”​—Lok pa Amnesty International i kom Canada, 2012.

Lobo Ulaya: “Pacen pyerangwen wiye aboro pa dano me Lobo Ulaya giwacci pe kitye ka timo gin muromo me cobo peko me apokapoka i lobogi.”​—Intolerance, Prejudice and Discrimination: A European Report, 2011.

Afrika: “Tim gero kacel ki apokapoka i kom mon pud onya i lobbe mapol.”​—Amnesty International Report 2012.

Nepal: “Dalits (“Jo ma giunogi”) gikemme ki adage ma lwite odonyo matut, tutwalle i lok madok i kom lim, yo me kwo, ki dong tekwaro.”​—Human Rights Watch World Report, 2012.

Kunyango me Ulaya: “Jo Roma ma gia ki i kunyango me Ulaya kiunogi ka gitye i lobo ma woko dok kidagi ka gitye paco, man aye peko ma lucungo wibye pe gimito cobone.”​—The Economist, Sektemba 4, 2010.

    Gin akwana i leb Acholi (1996-2024)
    Kat Woko
    Dony i Iye
    • Acholi
    • Nywakki
    • Jami ma imito
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Cik pi Tic Kwede
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Dony i Iye
    Nywakki