PWONY ME ANYAMA ME 52
Kony Jo Mukene me Kanyo Kwo Matek
“Pe ikwer tiyo gin maber bot dano ma mito ni ikonye, ma nongo itye ki twero me tiyone.”—CAR. 3:27.
WER 103 Lukwat Gubedo Mot Bot Dano
GIN MA WABINYAMOa
1. Jehovah pol kare gamo lega pa luticce nining?
TIKA onongo ingeyo ni Jehovah twero tic kwedi me gamo lega pa ngat mo? Meno tye ada kadi bed in laelda, lakony kor tic, lapainia, nyo bene latit kwena ma i kacokke. Tye bene ada kadi bed in latin matidi nyo ngat muteggi nyo ibedo omego nyo lamego. Ka ngat mo ma maro Jehovah obako doge bote pi kony, Lubangawa pol kare tiyo ki luelda kacel ki luticce mukene ma lugen me ‘kweyo cwiny’ ngat meno. (Kol. 4:11) Pud dong obedo mot madit ya me tic pi Jehovah kacel ki utmegiwa i yo meno! Watwero konyo ki kweyo cwiny omegiwa i kare me two gemo, can ma poto atura, nyo aunauna.
KONY JO MUKENE KA TWO GEMO OPOTO
2. Pingo twero bedo tek tutwal me konyo jo mukene ka two gemo opoto?
2 Ka two gemo opoto i kabedowa, twero weko bedo tek adada me konyo luwotwa. Me labolle, watwero bedo ki miti me limo luremwa, ento nongo pe yot pien two romo kobo. Waromo bedo ki miti me lwongo jo ma gitye ka kato ki i peko me can lim i pacowa wek wacam kacel, ento meno bene pe twere. Watwero bedo ki miti me konyo jo mukene, ento meno twero bedo tek ka jo gangwa komgi lit nyo can lim tye. Kadi bed kit meno, pud wamito konyo omegiwa, dok Jehovah cwinye bedo yom ka watimo gin ma watwero pigi. (Car. 3:27; 19:17) Ngo ma watwero timo?
3. Ngo ma watwero pwonyo ki i labol pa luelda ma i kacokke pa Desi? (Jeremia 23:4)
3 Gin ma luelda gitwero timo. Ka in laelda, tute me ngeyo romini maber. (Kwan Jeremia 23:4.) Laminwa Desi, ma kiloko i kome i pwony mukato-ni, owaco ni, “Luelda ma gitye i gurupwa me tito kwena onongo kare ducu gitiyo kweda kacel ki jo mukene dok onongo wanamo kacel.”b Tute pa lukwat magi oweko obedo yot botgi me konyo Desi i kare ma two Korona ocakke dok en orwenyo wadine mogo macalo adwogi me two meno.
4. Pingo luelda gubedo ki kare me konyo Desi, dok pwony ango ma wanongo?
4 Desi otito ni, “Kit macalo luelda onongo dong gitye lurema, obedo yot bota me tittigi kit ma onongo awinyo kwede kacel ki par ma atye kwede.” Pwony ango ma luelda twero nongo? Nge jo ma gitye i te gwoki maber ma peya peko mo opoto. Bed laremgi. Ka ce two mo marac opoto ma gengi limo omege ki lumege wang ki wang, yeny yo mukene me kubbe kwedgi. Desi owaco ni, “I kare mogo, onongo luelda mapatpat gigoyo cim nyo gicwalo mecej bota i nino acel. Wang ginacoya ma gunywako kweda ogudo cwinya adada, kadi bed onongo dong angeyo tyeng magi maber.”
5. Luelda gitwero ngeyo gin ma omege ki lumege gimito nining, dok gitwero konyogi nining?
5 Yo acel ma itwero ngeyo kwede gin ma omegini ki lumegini gimito aye ki penyogi lapeny ma pe kelo lewic. (Car. 20:5) Tika gitye ki cam muromo, yat, kacel ki jami mukene ma mitte? Mono guromo rwenyo ticgi woko nyo gipe ki cente muromo me pango ot? Tika gimito kony me cone pi nongo kony ma gamente miyo? Desi onongo jami me kom ma mitte ki bot Lukricitayo luwote. Ento mar ma luelda gunyutte kacel ki cuko cwiny ma gumine ki i Baibul okonye ma loyo. En owaco ni: “Luelda gulego kacel kweda. Kadi bed wiya pe po i kom gin ma guwaco kikome, wiya po i kom kit ma awinyo kwede. Obedo calo Jehovah onongo tye ka wacca ni, ‘Pe itye keni.’”—Ic. 41:10, 13.
Omego ma tye ka doro Wi Lubele cwinye yom me winyo lagam ki bot jo ma gubino i cokke kacel ki bot omego mo ma kome lit ma okubbe pi cokke kun tiyo ki vidio (Nen paragraf 6)
6. Gin ango ma jo ducu me kacokke gitwero timo me konyo jo mukene? (Nen cal.)
6 Gin ma jo mukene giromo timo. Watye ki gen ni luelda myero gugwok omege ki lumege me kacokke. Ento Jehovah mito ni wan ducu wakony jo mukene dok wacuk cwinygi. (Gal. 6:10) Kadi bed watimo gin mo matidi me konyo ngat ma kome lit, meno twero cuko cwinye adada. Latin matidi twero tic kacel ki mamane nyo babane me miyo kony bot omego mo. Latin ma dong tye bulu twero cito ka wil nyo timo gin mukene me konyo laminwa mo. Jo mukene me kacokke giromo tedo ginacama mo pi latwo-ni ci gitero i pacone. Ngene kene ni, ka two marac onya i kabedo mapol, dano ducu me kacokke nongo gimito cuko cwiny. Gwok nyo watwero galle manok i nge cokke wek wabok lok ki omege ki lumege, kadi bed wang ki wang nyo ma wakubbe kun watiyo ki vidio. Dok luelda bene gimito cuko cwiny. Lucaden mogo gicoyo kad nyo waraga me pwoyo luelda, ma pol kare gibedo ka tic matek adada pi omege ki lumege i kare me two marac. Pud dong ber ya ka watimo me ka megwa me ‘cuko cwinywa kekenwa, dok wakonnye bene kekenwa wek wadong i cwinywa’!—1 Tec. 5:11.
KONY JO MUKENE KA PEKO MA POTO ATURA OTIMME
7. Peko ango ma watwero kato ki iye i nge can ma poto atura?
7 Can ma poto atura twero turu dano calo ngok gwok. Jo mukene girwenyo jamigi ducu, pacogi, nyo bene danogi me amara. Jami maraco magi bene timme i kom omegiwa ki lumegiwa. Ngo ma watwero timo me konyogi?
8. Ngo ma luelda kacel ki luwi odi gitwero timo ma peya peko mo opoto atura?
8 Gin ma luelda gitwero timo. Luelda, wukony omege me bedo ma guyubbe ma peya can ma poto atura otimme. Wunen ni jo ducu me kacokke gingeyo gin me atima me gwokke ki me kubbe ki luelda. Laminwa Margaret, ma kiloko i kome i pwony mukato-ni, owaco ni: “Lueldawa gumiyo bute me kop ma mako kacokkewa, dok gucikowa ni mac ma cako wang atura i bunga twero timme i kabedowa. Guwaco ni ka luloc gumiyo rukca ni wawek paciwa nyo ka pinye odoko rac, ci omyero waa woko cutcut.” Ngec meno obino i kare ma mitte kikome pien i nge cabit abic keken, mac marac ma bwuro kwo pa dano ocako wango piny. I kare me woro pi jo me ot, luwi odi gitwero nyamo gin ma ngat acel acel ma i ot bitimo. Ka in kacel ki lutinoni wuyubbe maber, ci wubibedo ma komwu opye mot ka can mo opoto atura.
9. I yo ma nining ma luelda gitwero keto yub maber ma peya can mo opoto ki dok i ngeye?
9 Ka in lanen wi gurup me tito kwena, nen ni itye ki namba cim pa jo ducu ma gitye i gurup ma megi dok ingeyo gangigi, dok itim man ma peya can mo opoto. Gwok rekod man maber dok kare ki kare bed ka roto ka tye kakare. Dong ka can ma poto atura otimme, ibibedo ki kare me kubbe ki latit kwena acel acel me niang ngo ma mitte bote. Cwal ngec man bot lakub kin luelda cutcut, dok en biniango laneno me adwol. Ka omege magi ducu gutiyo kacel, gitwero miyo kony i yo ma pud dong ber loyo. I nge mac ma owango piny i kabedo pa Margaret-gi, laneno me adwolgi obedo ma wange twolo pi cawa 36. Omego-ni obedo ka tic matek me kubo tic pa luelda ma onongo gitye ka yelle me yenyo ki gwoko omege ki lumege 450 ma guringo guweko pacigi pi mac. (2 Kor. 11:27) I yo meno, gubedo ki kare me miyo kony. Man oweko jo ducu ma onongo gimito ka mo me bedo kigwokogi.
10. Pingo luelda gitero tic me kwayo romi calo gin ma pire tek? (Jon 21:15)
10 Luelda gitye ki tic me miyo cuko cwiny ma a ki i Baibul bot omege kacel ki konyo jo ma gitye ki par. (1 Pet. 5:2) Ka can ma poto atura otimme, luelda myero kong gunen ni omege ki lumege ducu gitye maber, dok gitye ki cam, ginaruka, ki kabedo. Ento kadi wa i nge dwe mapol, omege nongo pud gimito cuko cwiny ma a ki i Baibul. (Kwan Jon 21:15.) Harold, ma tiyo macalo lamemba me Komitti me Jang Gang Kal mo dok orwatte ki utmege mapol ma can ma poto atura ogudogi, owaco ni: “Tero kare wek kwogi obed maber odoco. Gitwero cako winyo calo kwogi dong tye maber, ento wigi dok cako po i kom danogi me amara nyo gin mo me wel ma gurwenyo, nyo kit ma gubwot kwede cwicwi. Tamo pi jami magi twero elo wang bwur ma i cwinygi odoco. Meno pe te lokke ni niyegi nok ento obedo gin ma timme i kwo pa dano.”
11. Kony ango ma jo me odi gitwero mitone?
11 Luelda giketo i tic tira ma waco ni, “Wukok bene kacel ki jo ma kok.” (Rom. 12:15) Luelda myero gucuk cwiny jo ma gukato ki i can ma poto atura ni Jehovah kacel ki omege ki lumege pud marogi. Luelda gibibedo ki miti me konyo jo me odi ma i kacokkegi me medde ki timo jami calo lega, kwan, cito i cokke, kacel ki tito kwena. Gitwero bene cuko cwiny lunyodo me konyo lutinogi me keto tamgi i kom jami ma can ma poto atura pe twero balo. Wun lunywal, wupo wi lutinowu ni Jehovah kare ducu bibedo Laremgi dok ni en bigwokogi. Dok tit botgi ni i kare ducu gibibedo ki omege ki lumege i twok lobo-ni ducu ma gitye atera me konyogi.—1 Pet. 2:17.
Tika itwero jalle me miyo kony ka can ma poto atura otimme i kabedowu? (Nen paragraf 12)e
12. Gin ango ma jo mukene giromo timo me miyo kony ka ma can opoto iye? (Nen cal.)
12 Gin ma jo mukene giromo timo. Ka can ma poto atura otimme i kabedo macok kwedi, peny luelda wek gutitti kit ma itwero miyo kwede kony. Gwok nyo itwero jolo jo ma guringo ki i pacigi, nyo jo ma gubino ka miyo kony wek gubed i paconi pi kare mo. Itwero miyo kony me poko cam kacel ki jami ma mitte bot lutit kwena ma can man opoto i komgi. Ka can opoto i kabedo mabor kwedi, pud itwero miyo kony. I yo ma nining? Ki lega pi jo ma peko man ogudogi. (2 Kor. 1:8-11) Itwero cwako tic me miyo kony ki miyo mot pi ticwa ma kwako wi lobo ducu-ni. (2 Kor. 8:2-5) Ka itwero wot wa i kabedo ma can man opoto iye me miyo kony, ci peny luelda gin ma itwero timo me miyo kony. Ka kilwongi me miyo kony, ci nen calo ibinongo pwonnye wek imi kony i yo maber loyo.
KONY UTMEGE ME KANYO AUNAUNA
13. Pekki ango ma utmegiwa gitye kwede i lobe ma kiketo kigeng i kom ticwa?
13 I lobe ma kiketo iye kigeng i kom ticwa, aunauna weko kwo doko tek adada. Utmege ma i lobe magi pud gikato ki i peko me can lim ki two, dok girwenyo jogi me amara i to. Ento pi kigeng ma kiketo i komgi, nongo luelda pe gitwero cito ka limo jo ma gimito cuko cwiny nyo lok kwedgi agonya. Meno aye gin mutimme i kom laelda ma nyinge Andrei, ma kiloko i kome i pwony mukato-ni. Lamego mo ma i gurupgi me tito kwena onongo tye ki peko me can lim. Lacen en onongo awano i can me gudi. Pi meno onongo en mito ayango mapol dok pe twero tic. Kadi bed onongo kigeng tye i kom ticwa dok two Korona bene onya, utmege gutimo gin ma gitwero me miyo kony, dok Jehovah onongo tye ka neno.
14. Luelda gitwero weko lanen maber nining ki jenge i kom Jehovah?
14 Gin ma luelda gitwero timo. Andrei olego dok otimo jami ducu ma en twero. Jehovah odok iye nining? Jehovah otugo cwiny jo mapatpat i kacokke ma onongo gitwero konyo laminwa. Jo mogo gubedo ka dwoyo laminwa-ni me tere i ot yat. Jo mukene gumiyo cente me konye. Jehovah otugo cwinygi me timo gin ma gitwero. Dok en oneno ni omege ki lumege me kacokke gumiyo jami ducu ma laminwa-ni mito. (Ibru 13:16) Luelda, ka kiketo kigeng i kom ticwa, pok tic bot jo mukene. (Jer. 36:5, 6) Ma dong pire tek loyo, jenge i kom Jehovah. En twero konyi me miyo kony bot omegiwa ki lumegiwa.
15. Watwero gwoko note ma tye i kinwa macalo Lukricitayo i kare me aunauna nining?
15 Gin ma jo mukene giromo timo. Ka kiketo kigeng i kom ticwa, twero mitte ni wacokke ki omege ki lumege manok keken. Pi meno, pire bedo tek adada me gwoko kuc i kinwa ki utmegiwa ducu. Wulweny ki Catan, ento pe ki luwotwu. Ca bal pa utmegini, dok pe iwek kare malac okati ma peya icobo peko ma tye i kinwu. (Car. 19:11; Ep. 4:26) Kwany kare me konyo jo mukene. (Tito 3:14) Kony ma jo mukene gumiyo bot laminwa ma obedo ki awano-ni okelo adwogi maber i kom jo ducu ma i gurupgi me tito kwena. Kingi odoko cok adada, calo jo me ot kikome.—Jab. 133:1.
16. Ma lubbe ki Jo Kolocai 4:3, 18, watwero konyo omegiwa ki lumegiwa ma kitye ka unogi nining?
16 Omegiwa ki lumegiwa alip mapol gitiyo pi Jehovah kadi bed gamente me lobogi oketo kigeng i kom ticwa. Jo mukene i kingi kibologi i buc pi niyegi. Watwero lega pigi kacel ki jo me odigi. Watwero bene lega pi jo ma ginyuto tekcwiny me cwako omege ki lumege magi kadi bed gin kikomgi bene kitwero makogi. Gicuko cwiny omege magi me medde ki geno Jehovah, gimiyogi jami ma mitte dok gicung pigi i kot.c (Kwan Jo Kolocai 4:3, 18.) Wi pe owil ni legani twero konyo omege ki lumege magi ducu!—2 Tec. 3:1, 2; 1 Tem. 2:1, 2.
Itwero yubo jo gangi kombeddi pi aunauna nining? (Nen paragraf 17)
17. Itwero yubbe nining kombeddi pi aunauna?
17 In kacel ki lupaconi wutwero yubbe kombeddi pi aunauna. (Tic 14:22) Pe ibed ka goyo i wi jami maraco ducu ma twero timme. Me ka meno, jing watti ki Jehovah dok ikony lutinoni me timo meno bene. Ka i cawa mukene iwinyo ni itye ki par, yab cwinyi bot Lubanga i lega. (Jab. 62:7, 8) Macalo lupaco, wunywak tyen lok ducu mumiyo wutwero geno En.d Kit macalo twero konyo lutinoni ka iyubogi pi can ma poto atura, bikonyo lutinoni bene ka iyubogi pi aunauna. Gibibedo ki tekcwiny dok ma wigi opye mot pien nongo ipwonyogi me geno Jehovah.
18. Anyim mamwonya mene ma watye ka kurone?
18 Kuc pa Lubanga weko wawinyo ni watye i te gwokke. (Pil. 4:6, 7) Jehovah tiyo ki kuc man me kweyo cwinywa kadi bed watye ka kato ki i two, can ma poto atura, nyo aunauna. En tiyo ki luelda ma lutic matek me gwokowa. Dok en miyo bot wan ducu kare me konyo luwotwa. I kare me kuc ma watye iye-ni, watwero yubbe pi pekki madongo ma bibino i anyim, kadi wa “twon can madit atika.” (Mat. 24:21) I kare meno, bimitte ni wagwok kucwa dok wakony jo mukene me timo meno bene. Ento i nge meno, pe dong wabikato ki i pekki madongo ma weko wabedo ki par i cawa ducu. Wabibedo ki gin ma Jehovah kare ducu onongo mito piwa—kuc me ada ma birii naka.—Ic. 26:3, 4.
WER 109 Wamarre Matek ki i Cwinywa
a Jehovah pol kare tiyo ki luticce ma lugen me miyo kony bot jo ma gitye ka kato ki i kwo matek. En twero tic kwedi me cuko cwiny omegini ki lumegini. Kong dong wanenu kit ma watwero konyo kwede jo ma gimito kony.
b Nying mogo kiloko woko.
c Pe twere pi jang gang kal nyo jo ma i gang kalwa madit me cwalo waraga pa dano bot omege ki lumege ma gitye i buc.
d Nen pwony ma wiye tye ni “Yubbe Kombeddi pi Aunauna” ma okatti i Wi Lubele me Julai 2019.
e LOK I KOM CAL: Luot mo gukelo cam bot jo me ot mo ma gitye ka buto i kema i nge can ma poto atura.