“Lok pa Lubanga Bedo Matwal”
“Lum ner, ci aturene o woko, ento lok pa Lubanga bedo matwal.”—ICAYA 40:8.
1, 2. (a) Kwo onongo bibedo nining, ket kong ni Baibul pe? (b) Ngo ma romo konyowa me nongo adwogi maber ki i Lok pa Lubanga?
KWONI onongo twero bedo nining ket kong ni onongo ipe ki Baibul? Pe onongo ibibedo ki tira matir ma konyi nino ducu. Pe onongo ibingeyo lok ada i kom Lubanga, kwo, nyo i kom gin ma bitimme anyim. Dok onongo pe ibingeyo gin ma Jehovah otimo pi dano i kare mukato angec.
2 Watye ki pwoc madit adada pien watye ki ngec muromo. Jehovah ominiwa Lokke ma en aye Baibul. Dok en ocikke ni kwenane bibedo pi naka. Lakwena Petero oloko i kom Icaya 40:8. Kadi bed ni tyeng meno pe loko i kom Baibul atir atir, ento loko i kom kwena ma tye i Baibul. (Kwan 1 Petero 1:24, 25.) Watwero nongo adwogi maber ka wakwano Baibul i leb penwa. Jo ma gimaro Lok pa Lubanga giye lok man. Pi cencwari mapol, dano gutiyo matek me gonyo Baibul wek obedo i cing lwak kadi bed ni gukato ki i aunauna kacel ki kwo matek. Jehovah “mito laro jo ducu, dok mito ni jo ducu gunge lok me ada.”—1 Temceo 2:3, 4.
3. Ngo ma wabinyamo i pwony man? (Nen cal ma tye i pot karatac 15.)
3 I pwony man, wabinyamo kit ma Lok pa Lubanga obedo kwede matwal kadi bed ni (1) leb dano olokke, (2) alokaloka me wibye otimme, ki dong (3) kiunu jo ma gugonyo Baibul. Nyamo lok magi bikonyowa nining? Pwocwa pi Baibul ki i kom Ngat ma Ocoyo bidongo medde ameda.—Mika 4:2; Jo Roma 15:4.
LEB DANO OLOKKE
4. (a) Leb bedo ka lokke nining ka kare woto ki kato? (b) Wangeyo nining ni Lubanga pe tero leb moni ni ber kato mukene? Dok meno weko iwinyo nining?
4 Ka kare woto ki kato, kit ma dano giloko kwede lokke. Nyig lok ki kit ma kilwongo kwede ki gin moni twero niange dok mapat ki kit ma onongo kingeyo kwede con. Nyo kong itwero tamo labol mo acel i leb peni. Man bene otimme i leb ma onongo kiloko i kare macon. Leb Ibru ki Grik ma kiloko i kare-ni pat adada ki ma onongo kiloko i kare ma kicoyo Baibul iye. Dano mapol i kare-ni pe gitwero niang leb ma kikwongo coyo Baibul iye, dok mitte ni kigony itgi. Jo mogo gitamo ni myero gipwony leb Ibru ki Grik macon-ni wek giniang Baibul maber. Ento meno pe twero konyogi tutwal.a (Nen lok ma tye i tere piny.) Watye ki pwoc madit adada pien Baibul ducu nyo bute keken kigonyo i leb ma romo 3,000. Jehovah aye ma mito ni dano me “rok ducu ki kaka ki leb-gu” ducu gunong adwogi maber ki i Lokke. (Kwan Niyabo 14:6.) Ada, man weko wabedo cok ki Lubangawa, ma lamar dok ma pe ki apokapoka mo keken.—Tic pa Lukwena 10:34.
Watye ki pwoc madit adada pien Baibul ducu nyo bute keken kigonyo i leb ma romo 3,000
5. Ngo ma oweko Baibul me King James Version bene pire tek?
5 Kit macalo alokaloka me leb bene twero gudo kwede ki kit me gonyo Baibul. Baibul ma kikwongo gonyo ma kwanone onongo yot dok ma niange maber con pe twero niange maber lacen. Labolle obedo Baibul me King James Version, ma kigoyo i 1611. Onongo obedo Baibul ma ngene adada i kare meno ma kigonyo i leb muno. Kit ma kigonyo kwede ki Baibul meno bene ogudo kit ma dano giloko kwede leb muno i kare meno.b (Nen lok ma tye i tere piny.) Kadi bed kit meno, Baibul man otiyo ki nying Jehovah i kabedo mogo manoknok. I kabedo mapol i Ginacoya me leb Ibru ma onongo nying Jehovah tye iye con, kitiyo ki nyig lok ni “Rwot.” Lacen i Ginacoya me leb Grik bene kitiyo ki nyig lok ni “Rwot” i tyeng mogo i Baibul. I yo acel-li, Baibul me King James Version bene moko ni nying Lubanga onongo tye i tyeng mogo i Ginacoya me leb Grik.
6. Pingo watye ki pwoc madit pi Baibul me New World Translation?
6 Leb muno ma kitiyo kwede i kare ma kigonyo Baibul me King James Version agonya, onongo nen niang iye yot bot dano. Ento ka kare woto ki kato, leb munone winyone ocako kato it dano woko, dok i kare-ni niang iye tek adada. Meno gin ma otimme i gonyo Baibul i leb mukene mapatpat. Pi meno watye ki pwoc madit me bedo ki Baibul me New World Translation of the Holy Scriptures pien tiyo ki leb muno me kare-ni ma niang iye yot. Baibul man tye kigonyo ducu nyo bute keken i leb makato 150. Man te lokke ni dano mapol dong gitwero kwano Baibul man i leb pengi kikome. Leb me kare-ni ma kitiyo kwede me gonyo Baibul man i yo ma niange maber weko bedo yot adada pi kwena ma tye i lok pa Lubanga me donyo i cwinywa. (Jabuli 119:97) Ento gin ango dok ma weko Baibul me New World Translation dok pat adada, en aye ni kidwoko nying Lubanga ka weng ma onongo tye iye con.
LEB MA DANO GINGEYO MABER ADADA
7, 8. (a) Pingo pol pa Lujudaya i cencwari me adek K.M.P., pe onongo gitwero niang Ginacoya me leb Ibru? (b) Greek Septuagint obedo ngo?
7 Alokaloka me wibye i kine mukene kelo alokaloka i leb ma dano gibedo ka lokone i kare moni. Jehovah oweko kicoyo Baibul i leb ma dano gitwero niang iye maber. Me labolle, Lujudaya nyo Luicrael aye gucoyo bukke 39 mukwongo ma i Baibul. Gin aye “yam gimiyo botgi lok pa Lubanga ma pire tek kun gigenogi ni gibigwoko.” (Jo Roma 3:1, 2) Gucoyo bukke magi i leb Ibru nyo leb Aram. Ento me o i cencwari me adek K.M.P., pol pa Lujudaya onongo dong pe giniang leb Ibru macon. Pingo? I kare ma Alegijanda Madit oloyo but kabedo madit i lobo, loc me Grik bene onya i kare meno. Macalo adwogine leb Grik odoko leb ma kiloko i kabedo ma Lugrik giloyo, dok omiyo pol pa dano gucako loko leb Grik ma ka leb pengi. (Daniel 8:5-7, 20, 21) Man onongo kwako Lujudaya mapol, mumiyo odoko tek tutwal botgi me niang Baibul i leb Ibru. Ngo ma onongo kiromo timone me konyogi?
8 Mwaki 250 ma peya kinywalo Yecu, Bukke abic mukwongo ki i Baibul onongo dong kigonyo woko i leb Grik. Lacen bukke mukene me leb Ibru bene kigonyogi. Bukke ma kigonyo-ni kilwongo ni Greek Septuagint. Man obedo buk me acel ma kikwongo gonyone i Ginacoya me leb Ibru.
9. (a) Septuagint ki but Baibul ma kigonyogi okonyo dano ma gukwano Lok pa Lubanga nining? (b) Wang Baibul mene ma imaro i Ginacoya me Ibru?
9 Septuagint oweko Lujudaya ma onongo giloko leb Grik gucako kwano Cik Macon i leb Grik. Tika itwero goyo yomcwiny ma gubedo kwede pien dong gitwero winyo ki dok kwano Baibul i leb pengi kikome? Lacen bene kigonyo but Baibul i leb mogo ma onongo kiloko calo Syriac, Gothic, ki dong Latin. Kit macalo jo mapol onongo dong gitwero kwano ki dok niang Lok pa Lubanga-ni, man oweko gucako marone. Man oweko gubedo ki tyeng ma gimaro kit ma timme kwede i kare-ni. (Kwan Jabuli 119:162-165.) Ada, Lok pa Lubanga pud tye wa i kare-ni kadi bed ni alokaloka me wibye ki leb otimme.
KIT MA KIUNU KWEDE JO MA GUGONYO BAIBUL
10. I kare pa John Wycliffe pingo dano mapol onongo pe giromo kwano Baibul?
10 Pi mwaki mapol, luloc matego gutemme me gengo dano wek pe gukwan Baibul. Kitungcel bene, co mogo ma gilworo Lubanga pe guweko ticgi me gonyo Baibul wek dano ducu gunong. Ngat acel i kingi obedo John Wycliffe, ma okwo i England i cencwari me 14. Mitine onongo tye ni dano ducu myero gubed ki kare me kwano Baibul. I kare meno dano mapol i England onongo peya guwinyo kwena me Baibul i lebgi. Wel Baibul onongo tek adada, dok onongo kikobo cocce ki cing. Pi meno, dano manok keken aye ma onongo gitye ki Baibul. Medo i kom meno, dano mapol onongo pe gingeyo kwan. Jo ma onongo giwoto i lega twero bedo ni guwinyo ka kikwano Baibul i ot lega i leb latin, ento meno onongo obedo leb macon ma lutedero pe giniang iye. Gin ango ma Jehovah otimo wek dano guwiny kwena ma tye i Baibul i leb pengi kikome?—Carolok 2:1-5.
John Wycliffe kacel ki jo mukene onongo gimito ni dano ducu guniang Lok pa Lubanga. Tika meno bene obedo mitini? (Nen paragraf 11)
11. Baibul ma Wycliffe ogonyo ni ogudo dano nining?
11 I 1382, John Wycliffe kacel ki jo mukene gugonyo Baibul i leb muno. Baibul ma Wycliffe ogonyo-ni oywek adada bot jo ma onongo kilwongogi ni Lollards. Jo meno onongo gimaro Baibul adada. Gubedo ka wot ki tyengi caro ki caro i kabedo ducu i England. Lollards gubedo ka kwano Baibul bot dano ducu kun bene giminigi kopi me Baibul ma gucoyo ki cingi. Ticgi-ni oweko Baibul ongene odoco.
12. Cwiny ango ma ludito dini gubedo kwede i kom Wycliffe ki i ticce?
12 Lupwonye dini gudago Wycliffe, Baibul ma en ogonyo, kacel ki lulub kore ducu. Kiunu Lollards matek dok kibalo Baibul mo keken ma Wycliffe ogonyo. Kadi bed ni Wycliffe onongo dong oto wacon, ento ludito dini pud guweko en oywek calo ngat ma kwero pwony nyo tekwaro pa kanica, nyo ni obedo lamone pa Kanica. Gugolo lyel-le ci guwango woko ci guonyo burune ka ma pii mol iye matek. Ento dano mapol onongo gimito kwano ki niang Lok pa Lubanga dok Kanica onongo pe romo gengone. Mwaki mia mapol ma olubo, dano mapol ki i lobo Ulaya ki i kabedo mukene i but lobo-ni gucako gonyo ki goyo Baibul i leb ma dano mapol twero niang iye.
“AMITO PWONYOWU WEK WUBED MABER”
13. Ngo ma watwero bedo labongo akalakala iye? Man jingo niyewa nining?
13 Lubanga aye ma oweko kicoyo Baibul. Ento man pe te lokke ni Lubanga aye ma oweko kigonyo Baibul me Septuagint, Baibul pa Wycliffe, Baibul me King James Version nyo Baibul mukene-ni. Ento, ka waneno kit ma kigonyo ki Baibul magi nyuto atir ni kit ma Jehovah ocikke kwede, Lokke bibedo matwal. Man jingo niyewa ni jami ducu ma Jehovah ocikke pire bicobbe kakare.—Yocwa 23:14.
14. Gin ma wapwonyo ki i Baibul weko marwa pi Lubanga dongo nining?
14 Ka waniang kit ma Jehovah ogwoko kwede ki Lokke, man weko niyewa bedo matek dok miyo marwa i kom Jehovah dongo.c (Nen lok ma tye i tere piny.) Pingo Jehovah ominiwa Baibul ka dok ocikke me gwokone? Pien en marowa dok mito pwonyowa wek wanongo adwogi maber. (Kwan Icaya 48:17, 18.) Man weko wamarre dok wawinyo lokke.—1 Jon 4:19; 5:3.
15. Ngo ma wabinyamo i pwony ma lubo man?
15 Wamaro Lok pa Lubanga adada, dok watwero nongo adwogi maber ki i kwano Baibul piwa kenwa nining? Watwero konyo jo ma watito kwena botgi me dongo pwocgi i kom Baibul nining? Jo ma gimiyo pwony i kacokke gitwero nyutone nining ni pwony ma gimiyo jenge i kom Lok pa Lubanga? Wabinyamo lapeny magi i pwony ma lubo man.
a Nen pwony ma wiye tye ni “Tika mitte ni ipwony leb Ibru ki Grik?” i Watchtower me Novemba 1, 2009.
b Lok mogo ma kitiyo kwedgi calo “opoto piny aryeba cwiny,” “anen ki laka keken,” “wuyab cwinywu woko ducu bote” kikwanyogi ki i Baibul me King James Version.—Wel 22:31; Yubu 19:20; Jabuli 62:8.
c Nen bok ma wiye tye ni “Nen in Kikomi!”