Dano pe gitwero giko lweny
Kit ma Lweny ki Tim Gero Bigik Kwede
Baibul tito ni Lubanga aye ‘bijuko lweny woko i wi lobo ducu,’ ento pe dano.—Jabuli 46:9.
LUBANGA BIJWERO GAMENTE PA DANO WOKO
Lubanga bijwero gamente pa dano i kare me lweny ma Baibul lwongo ni lweny me Armagedon.a (Niyabo 16:16) I kare meno, “luker me wi lobo ducu” gibicokke kacel ‘me lweny i nino madit pa Lubanga Won Twer Ducu.’ (Niyabo 16:14) Lubanga bitic ki lweny me Armagedon me giko lweny ducu i wi lobo.
Lubanga bileyo kaka gamente pa dano ki Kerre, ma biloc ki i polo dok pe tye ngat mo ma bitwero balone. (Daniel 2:44) Lubanga oyero Wode, Yecu Kricito me bedo Kabaka me Ker meno. (Icaya 9:6, 7; Matayo 28:18) Gamente man aye obedo Kerb ma Yecu opwonyo ki lulub kore me lega pire-ni. (Matayo 6:9, 10) Dano ducu ma gikwo i lobo gibibedo ma gunote i te gamente acel ma Lalocce aye Yecu.
Yecu pe bitic ki twerone me cobo mitine kit macalo luloc me lobo gitimo kwede i kare-ni. Pien Yecu timo jami i yo ma atir, pe tye ngat mo ma bibedo ki par ni kibitere marac macalo adwogi me rangi del kome, kakane, nyo ka ma en odongo iye. (Icaya 11:3, 4) Dok pe bimitte ni dano gulweny pi twerogi. Pingo? Pien Yecu bineno ni dano ducu gitye ki kwo maber dok pe kituro twerogi. I te loc pa Yecu, ‘en bilaro dano ma piny obwoyo ma gikok bote, bikonyo lucan ki jo ma pe gitye ki ngat mo me konyogi. . . . En bikokogi ki i tim bwami kacel ki i aunauna ma kibedo ka unogi kwede.’—Jabuli 72:12-14.
Ker pa Lubanga bijwayo jami lweny ducu ki i lobo. (Mika 4:3) Bijwero bene jo maraco ma gubedo ka balo kuc pa dano kun bene gukwero juko lweny. (Jabuli 37:9, 10) Dano ducu: co, mon, kacel ki lutino pe gibibedo ki lworo ka mo keken ma gibicito iye i wi lobo.—Ejekiel 34:28.
Ka gamente pa Lubanga ocako loyo lobo, dano ducu gibibedo ki kwo maber loyo. Gamente meno bijwayo pekki ducu ma weko dano gilwenyo calo, can, kec, kacel ki lara me ngom. Dano ducu gibibedo ki cam muromo dok gibigero odi mabeco i ngom ma meggi.—Jabuli 72:16; Icaya 65:21-23.
Ker pa Lubanga bijwayo jami maraco ducu ma lweny okelo. Me labolle, ret, ngolo, two wic, kacel ki par ma lweny okelo i kom dano. Kadi wa jo muto bene kibicerogi me kwo i lobo kany. (Icaya 25:8; 26:19; 35:5, 6) Jo me odi mapatpat gibiribbe kacel ki wadigi me amara ma kicerogi. Wi dano bene pe bipo i kom jami maraco ma lweny okelo “pien gin macon dong ducu gurwenyo woko matwal.”—Niyabo 21:4.
LUBANGA BIJWAYO BAL WOKO
Ka Ker pa Lubanga ocako loyo lobo, dano ducu gibiworo Lubanga acel me ada, Jehovahc, ma en aye ‘Lubanga won mar ki kuc.’ (2 Jo Korint 13:11) Dano gibipwonye me kwo kacel ki kuc. (Icaya 2:3, 4; 11:9) Jo ma gibiketo i tic jami ma gupwonyo, kibijwayo bal woko ki i komgi.—Jo Roma 8:20, 21.
LUBANGA BIJWERO CATAN KACEL KI JOGINE DUCU
Ker pa Lubanga bineko jo ma gubedo ka tugo cwiny dano me lweny, ma gin aye Catan ki jogine. (Niyabo 20:1-3, 10) Ka kinekogi woko, ‘kuc bibedo i lobo nakanaka.’—Jabuli 72:7.
Itwero bedo ki gen ni cikke pa Lubanga me giko lweny ki tim gero bicobbe kakare. Lubanga tye ki teko kacel ki miti me jwayo lweny woko ki i lobo.
Lubanga tye ki ryeko kacel ki teko ma mitte me giko woko lweny ki tim gero. (Yubu 9:4) Pe tye gin mo ma Lubanga pe twero cobone.—Yubu 42:2.
Cwiny Lubanga cwer ka neno dano deno can. (Icaya 63:9) En bene “dag ngat ma maro timo tim bwami.”—Jabuli 11:5.
Lubanga pe loko lok goba dok en cobo cikkene ducu.—Icaya 55:10, 11; Tito 1:2.
Lubanga bikelo kuc marii pi naka i anyim.
Lubanga aye bigiko lweny
a Kwan pwony ma wiye tye ni “Lweny me Armagedon Obedo Gin Ango?” i jw.org/ach.
b Nen vidio ma wiye tye ni Ker pa Lubanga Obedo Gin Ango? i jw.org/ach.
c I Baibul me leb Acholi, nying Lubanga, Jehovah nyo Yawe nonge i Nia 3:15, i coc ma tye i tere piny.