Mars

Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu koɖo yi Nyɔ lɔ donɔ ŋsɛn mì yí mìɖonɔ to Yehowa nɔ mìwo xomumɛtɔ alo exlɔ ciwo yí ɖo susu nywi do mì nu, ʒinkɔ mì ji nɔ mìakpe ashi do eku kɔnu ci yí dewa ɖeka koɖo Bibla nu can. Wotɛnŋ te kpɔ mɔ yewoado ŋkpɛn mì yí anukɔ mɔ mìdelɔn mɛ ci yí ku lɔ alo do bubu yi nu o. Alo wotɛnŋ nu mɔ mìwo nuwana lɔ ana mɛkuku lɔ ato mɔ ɖe ji awa ŋɖe koɖo amɛleagbuwo. Le Caraïbes ju ɖeka mɛɔ, amɛ sugbɔ xɔɛ ji se mɔ “kuvitɔwo” kpɔtɔ nɔnɔ nutwi lɔ mɛ keŋ dɔnnɔ to nɔ mɛ ciwo yí tre fun nɔ wo. Wema ɖeka nu mɔ, “kuvitɔwo” atɛnŋ “adahɛn nu le akɔta ɖe mɛ tɔwo nu.” Le Afrique ju ɖewo mɛɔ, wotrɔnɔ weni koɖo mɛkuku lɔ fotowo cɔn gli. Nyi yí taɖoɔ? Mɛɖewo nunɔ mɔ mɛkuku lɔ deɖo akpɔ yiɖeki o! Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, mìdexɔnɔ enyɔkpakpa ɖe ji se alo kpenɔ ashi do kɔnu ciwo yí dranɔ Satana ŋsukankanwo nu o!—1 Kor. 10:21, 22. w19.04 16 ¶11-12

Yesu kpla gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo yi dokplɔtɔwo nu nɔ woawa enujɔjɔɛ do amɛwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so Shika Se lɔ nu. Mì pleŋ jinɔ mɔ wo le wa enu ci yí sɔgbe do mì nu. Eyi taɖo mìɖo awa enu ci yí sɔgbe do mɛbuwo nu. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, atɛnŋ acucu wo yí woawa enujɔjɔɛ do mì nu. Vɔ lé mìawɛ nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nuɔ? Yesu gbekpla nu yi dokplɔtɔwo mɔ, wo le kando Yehowa ji mɔ yɛaɖo kojo “jɔjwɛ nɔ Yi mɛ cancanwo, ciwo yí le axwa dokɔ ɖɛɖɛ kede koɖo ezan.” (Luiki 18:6, 7) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, gbeɖu yí enyɔ cɛwo nyi: mìwo Mawu jɔjɔɛ lɔ nya cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛ yí aɖo kojo jɔjɔɛ nɔ mì do gamɛ ci yí sɔ ji. (2 Tɛs. 1:6) Nɔ mìwa do gɔnmɛɖose ciwo Yesu kpla mì jiɔ, mìawanɔ enujɔjɔɛ do mɛbuwo nu. Yí nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nu le Satana xexe cɛ mɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ akɔnfafa, ɖo mìnya mɔ Yehowa avaɖo kojo jɔjɔɛ nɔ mì. w19.05 5 ¶18-19

Jajɛ ci yí yikɔ suklu yí ènyia? Ao suklukpenawo pleŋ tɛnŋ xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla ji se. Àji mɔ yeaɖe enu ci yí taɖo yexɔɛ se mɔ wowa agbetɔwo shigbe lé Bibla kpla mì nɛ mɛ, vɔ taŋfuin èvɔnkɔ mɔ yedasun ji awɛ ahan o. Èɖo akpla nu so nyɔ cɛ nu gbɔxwe asun ji! Tajinu amɛve atɛnŋ anɔ eo shi kudo nu: (1) àdo ŋsɛn ao xɔse mɔ Mawu yí wa enuwo pleŋ yí (2) àkpla lé àwɛ abi doji le ao jixɔsewo dredre mɛ nɔ amɛwo. (Rɔm. 1:20) Àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se doŋkɔ mɔ, ‘nyi yí taɖo anyi kpenawo xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla lɔ ji seɔ?’ Le yi goduɔ, wa numɛkuku le mìwo wemawo mɛ nywiɖe. Ao jixɔsewo mɛ ɖeɖe anɔnɔ fafɛɖe wu lé èbuini do sa. Amɛ sugbɔtɔ xɔ amɛjɔsolanmɛ nukplakpla ji se, ɖo mɛ ci nu wodonɔ bubu nu nɔ wo mɔ nyɔnɔnwi enyɔ cɛ nyi. Nɔ èkpɔ kpeɖojinyɔ amɛve alo ɖeka kpeti ci nu àtɛnŋ axo nuxu soɔ, àtɛnŋ akpedo mɛ ci yí jijiɛ nyɔnɔnwi lɔ nu.—Kol. 4:6. w19.05 29 ¶13

Ci enyɔnuɖɛtɔ Eli shikɔ nɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoawuiɔ, égbɔjɔ le yiɖeki mɛ keke yí ji mɔ yeaku. Yehowa dɔ mawudɔla sɛnŋsɛnŋ ɖeka ɖaɖa Eli gbɔ. Mawudɔla lɔ na kpekpedonu ci yí ʒan Eli teŋ hwenɔnu. Ésɔ ŋɖuɖu zozu ɖeka na Eli yí nu ni koɖo xomɛfafa mɔ yɛ le ɖui. (1 Efy. 19:5-8) Enu cɛ dasɛ nyɔnɔnwi vevi ɖeka: hweɖewonuɔ, xomɛvunu nyɛkwin ɖe ci mìwa nɔ mɛɖe atɛnŋ akpedo nu sugbɔ. Taŋfuin mìana ŋɖuɖu alo nubuɖe nɔvi ci yí sekɔ vevi lɔ, ayɔɛ le telefonu ji alo aŋwlɛ enu ɖaɖɛ keŋ ana akando ji mɔ mìlɔn ye yí sɔ ɖe le ji nɔ ye. Nɔ nuxuxoxo koɖo mɛɖe so yi seselelanmɛwo nu gbɔnnɔnu nɔ mìɔ, mìatɛnŋ awa enu cɛwo asɔ dasɛ mɔ mìsɔ ɖe le ji ni. Yehowa wa enujiŋ yí sɔ na kpekpedonu ci yí ʒan Eli yí ezɔn zɔnli keke yi Xorɛbu To ji yí shi gbeɖe mɛ ciwo yí ji mɔ yewoawui ɖɛ. Enukplamu ci yí le kpɔwɛ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìji mɔ mìafa kɔn nɔ mɛ ciwo gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔɔ, enu ŋkɔtɔ yí nyi mɔ mìana woavo le wowoɖekiwo mɛ le axomɛ alo le Fyɔɖuxuxɔ mɛ. w19.05 16 ¶11; 17 ¶13-14

Sɔɛ mɔ èhlɛnkɔ eta 12-tɔ nɔ Zakari nyɔnuɖɛ ci yí nu ɖɛ mɔ Mɛsia lɔ avaku. (Zak. 12:10) Ci èva ɖo kpukpui 12-tɔ lɔ jiɔ, èhlɛn mɔ “Natan xwe xomu lɔ” afan kui veviɖe hwenu Mɛsia lɔ aku. Delɔ ju to enyɔ kleŋ cɛ ji o, vɔ ènɔ te yí biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ekacaca ci yí le Natan xwe lɔ koɖo Mɛsia gblamɛɔ?’ Ètekpɔ yí wa numɛkuku ɖewo so nu. Dodomɛnuŋwlɛŋwlɛ ɖeka kplɔ eo yi 2 Samiɛli 5:13, 14 mɛ, fini èhlɛn le mɔ Natan nyi Efyɔ Davidi vi ɖeka. Dodomɛnuŋwlɛŋwlɛ bu yí nyi Luiki 3:23, 31; yɛdasɛ mɔ Yesu nyi Natan jijimɛvi to Mari ji. Zeɖekatɔntɔn ɔ, eji jɔ eo! Ènya mɔ wonu ɖɛ mɔ Yesu anyi Davidi viviɛ. (Mt. 22:42) Vɔ Davidi viwo wu 20. Eyi taɖo dekpaca amɛ mɔ Zakari yɔ Natan xwe lɔ tiin mɔ, eyi afan kui hwenu Yesu aku ba? w19.05 30 ¶17

Nyi mìɖo awaɔ? Nɔ mìkplanɔ nu kabakabaɔ, mìatɛnŋ aɖo kpe nyɔnɔnwi ciwo mìkpla le Bibla mɛ ji nɔ mìwoɖekiwo. Ecɛ ana mìakando ji pleŋpleŋ mɔ Mawu gɔnmɛɖosewo le jɔjɔɛɖe. Eyi mìalo “do goguiɖe le xɔse mɛ” shigbe aci ciwo eke sɛnŋ nɔ hannɛ. (Kol. 2:6, 7) Eoŋtɔ yí ana ao xɔse alo do goguiɖe. Mɛɖe dawɛ do dumɛ nɔ eo o. Eyi taɖo, yi ji atrɔnɔ mɛ ciŋmɛ ènyi le jimɛ. Donɔ gbe ɖaɖa hweshiahwenu, fan kui abiɔnɔ Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpekpedonu. Bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe; yi ji agbejenɔ susu koɖo enu ci yí cucunɔ eo yí èwanɔ nuwo mɛ kpɔ. Do ha nywiwo; can exlɔ nywi ciwo yí akpedo eo nu natrɔ ao susuwo. Nɔ èwanɔ ahan ɔ, àkpe ji axɔ ŋsɛn le Satana xexe ɖyiwuamɛ shi yí agbe “susu ɖeshaɖe koɖo egoyìnu ɖeshaɖe ciwo yí fɔnnɔ do enunyanya Mawutɔ ji.”—2 Kor. 10:5. w19.06 13 ¶17-18

Shigbe lé Ruta ledo Naomi ci yí nyi kposhu nu nɛɔ, ahanke mìɖo akpɔtɔ akpenɔdo mɛ ciwo yí amɛ vevi ɖe ku nɔ nu nɛ. (Rut. 1:16, 17) Paula nu mɔ: “Ci asunyɛ ku zeɖekaɔ, amɛ sugbɔ vakpedo ŋnu yí fa kɔn nɔŋ. Ci hwenu lɔwo vayikɔɔ, wowo dɔwo xa wo. Vɔɔ, anyi gbe trɔ keŋkeŋ. Kpekpedonu gangan enyi nɔ mɛbuwo nya mɔ mɛ ci amɛ ku nɔ ʒan kpekpedonu na nɔ wleci alo exwewo.” Ele ahan gan, mɛshiamɛ to akpo. Mɛɖewo tɛnŋ trɔnɔ do wowo nɔnɔmɛ lɔ nu blaŋ. Vɔ le mɛbuwo kpaxweɔ, nɔ wowakɔ edɔ ci wowanɔ sa koɖo wowo mɛ vevi lɔɔ, ena woɖonɔ ŋwi yí senɔ vevi. Ecɛ dasɛ mɔ lé mɛɖekamɛɖeka senɔ vevi do to akpo. Mìɖo aɖo ŋwi mɔ mɔnukpɔkpɔ koɖo agbanleamɛji yí Yehowa na mì mɔ mìwo le lé bu nɔ mɛ ci asu alo ashi ku nɔ. w19.06 24 ¶16

Le yumɛcici mɛɔ, mìɖo anya hwenu yí “gamɛ li nɔ enu bɔbɔ.” (Ŋun. 3:7) Mìwo nɔviwo ŋkɔwo, bɔbɔwaxuwo, lé mìwanɔ kunuɖeɖedɔ lɔ do koɖo lé mìxɔnɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖuwo do nyi enyɔwlawla ciwo yí mìɖo aglɔn ta nɔ. Mìdeɖo anu enyɔ cɛwo nɔ mɛ ciwo yí wanɔ dɔ nɔ fyɔha o. Ahanke mìdanui nɔ mìwo xlɔ ciwo yí ɖo susu nywi do mì nu koɖo xomumɛtɔwo le ju ci mɛ mìle alo eju bu mɛ o. Nɔ mìje fɛnca cɛ mɛɔ, anyi mìsɔ mìwo nɔviwo gbe do afɔku mɛ. Ŋgbelɔn nɔ cukaɖa hwɛhwɛwo ama mì mɛ o. Satana nya mɔ axwe ci mɛ mama le dedɔnnɔ ji o. (Maki 3:24, 25) Átenɔkpɔ hweshiahwenu mɔ yeana mìama. Ékpɔnɔ emɔ mɔ mìatɔ vu koɖo mìwonɔnɔwo keŋ ami ahwawawa koɖo ye. Mɛ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ can ɖo anɔ zanŋte nɔ woŋgbeje fɛnca cɛ mɛ o. Nɔ mìje agbla veviɖe keŋ ɖunɔ cukaɖa ciwo yí le mìwo koɖo nɔviwo gblamɛ jiɔ, mìdaɖe mɔ ŋɖe ama mì mɛ gbeɖe o.—Kol. 3:13, 14. w19.07 11-12 ¶14-16

Le nɔnɔmɛ sugbɔtɔ mɛɔ, denyi enyɔ ci mìnu yí na amɛwo sɔnɔ ɖe le ji o, vɔ lé mìnui do yí nanɔ. Nɔ mìsɔ ayexa xo nuxu koɖo xomɛfafa yí sɔ ɖe le ji nɔ woɔ, ana woaxɔ nyɔ lɔ. Mìdeʒinnɔ wo ji nɔ woaxɔ gbe do mìwo susu ji o. Vɔ mìtekpɔ yí mɔnɔŋje susu ci woɖo do sɛnsɛnhawo nu koɖo wowo seselelanmɛwo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ Pɔlu xokɔ nuxu nɔ Ӡuifuwoɔ, ézannɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo. Vɔ hwenu exokɔ nuxu nɔ Grɛki xexeɛmɛnunyatɔwo le Aeropaʒiɔ, deyɔ Bibla tiin o. (Edɔ. 17:2, 3, 22-31) Lé mìatɛnŋ asran Pɔlu kpɔwɛ lɔ doɔ? Nɔ èdo go mɛ ci yí dexɔ Mawu ji seɔ, anyɔ mɔ dayɔ Bibla tiin nɔ èxokɔ nuxu koɖi o. Nɔ èdo jeshi mɔ ŋkpɛn awa mɛɖe, nɔ amɛwo kpɔɛkɔ hwecinu ale Bibla hlɛnkɔɔ, ŋgbedasɛ kpukpui lɔ ni le amɛwo ŋmɛ o, àtɛnŋ adasɛ yi ni le telefonu alo tablɛti ji. w19.07 21 ¶5-6

Satana sɔ ayejeje te Izraɛliviwo kpɔ nɔ woasɛn vojuwo, ɖo énya mɔ woʒan ŋɖuɖu. Eyi taɖo eto mɔ cɛ ji yí ble wo nɔ woawa yi dro. Izraɛliviwo ɖo akpla agbledede mɔnu buwo le Gbeɖu Nyigban lɔ ji. Ðo le Eʒiptiɔ, Nili tɔsasa shi yí Izraɛliviwo zannɔ le wowo bojiwo. Vɔ le Gbeɖu Nyigban lɔ jiɔ, denyi tɔsasa gangan ɖe shi yí wozannɔ le bojiwo o. Eshi koɖo ahun yí janɔ nɔ wo. (2 Ese. 11:10-15; Ezai 18:4, 5) Eyi taɖo Izraɛliviwo ɖo akpla emɔ yoyu ci ji woato ade agble. Vɔ nyi yí taɖo Yehowa kanxle wo mɔ woŋgbesɛn mawu buwo hwenu exokɔ nuxu so agbledede nuɔ? Yehowa nya mɔ Izraɛliviwo aji mɔ vojusɛntɔ ciwo yí trɔdo yewo le kpla nɔtɔxu gbledede mɔnu ɖewo yewo, vɔ ecɛ anyi tetekpɔ nɔ wo. Ðo Kannatɔ agbledetɔ cɛwo sɛnnɔ Bali yí sɛnsɛn ŋtɔ́ jixɔsewo kpɔ ŋsɛn do wo ji.—Amh. 25:3, 5; Koj. 2:13; 1 Efy. 18:18. w19.06 3 ¶4-6

Ci apotru Pɔlu, Silasi, Luiki, koɖo Timɔte vaɖo Filipi ci Rɔma kpa cɛ nɔ mɛɔ, wokpɔ amɛ sugbɔ ciwo yí ji mɔ yewoanya enu sugbɔ so Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nu. Nɔviŋsu amɛnɛ cɛ ciwo mɛ zo le ɖo hamɛ ɖeka yí enukplavi lɔwo pleŋ tɔ bɔbɔwo yiyi. Etɛnŋ nyi nɔvinyɔnu Lidi ci yí xɔnɔ mɛdru nywiɖe xomɛ yí wowanɔ bɔbɔ lɔwo le. (Edɔ. 16:40) Dejinjin o, hamɛ yoyu lɔ do go cukaɖa ɖeka. Satana na yí nyɔnɔnwi lɔ ketɔnɔwo fun gu do Pɔlu koɖo yi kpenawo ji do eŋɛnywidradra lɔ ŋci. Wolé Pɔlu koɖo Silasi yí xo wo keŋ yí cu wo do gakpamɛ. Ci wogan woɔ, wovayi ji nukplavi yoyu lɔwo kpɔ keŋ do ŋsɛn wo. Le yi goduɔ, Pɔlu, Silasi koɖo Timɔte so le ju lɔ mɛ, vɔ taŋfuin Luiki yɛcuin. Nyi yí hamɛ yoyu lɔ waɔ? Yehowa sɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo wo nu yí wokpɔtɔ sin koɖo zolelanmɛ. (Fili. 2:12) Wowo nuwana cɛ ana Pɔlu ageze dandandan! w19.08 8 ¶1-2

Yinɛ yí èhun vaci fini èlea? Gbɔxwe àso ayi ci fibuɔ, àtɛnŋ azan eho sugbɔ wu lé èbui. Ecɛ awɛ mɔ naɖu fɛn fafɛɖe. Eyi taɖo ŋgbedonɔ ho yí asɔ xwlenɔ enu ciwo yí deʒan eo teŋ o. (Elo. 22:3) Nɔ mìle xaxa ɖe mɛ shigbe hwenu mìlekɔ bu nɔ mìwo xomumɛtɔ ɖe ci yí lé dɔ̀ɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɔ gbeta so eho nɛni mìado nu. Le nɔnɔmɛ cɛ hanciwo mɛɔ, ɖo ŋwi mɔ “kwifanwo [koɖo] kukuɖeɖewo” atɛnŋ akpedo eo nu nasɔ gbeta le nunya mɛ. Yehowa atɛnŋ aɖo ao gbedodoɖawo ŋci yí ana fafa ci yí “a lé [ao ji] koɖo [ao] susuwo dote” yí natɛnŋ akpɔ enuvevitɔ ci èɖo awa. (Fili. 4:6, 7; 1 Piɛ 5:7) Kpɔtɔ adonɔ ha koɖo mɛ ciwo yí kpɔnɔ ŋsɛn nywi do eo ji. Xo nuxu so enu ciwo mɛ ètokɔ koɖo ao seselelanmɛwo nu nɔ ao xlɔ veviwo, vevitɔ ciwo yí to nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanciwo mɛ. Nɔ èwɛni ahan ɔ, akpedo eo nu yí ao susumɛ afa. (Ŋun. 4:9, 10) Exlɔ ciwo èɖo gbɔxwe yí hun akpɔtɔ anyi ao xlɔwo. w19.08 22 ¶9-10

Nyi yí taɖo Yehowa hɛn susu yi Megido ji ci exokɔ nuxu so ahwa gangan kpɛtɛkpɛtɛ lɔ nuɔ? Le Bibla hwenuɔ, wowanɔ ahwa le Megido koɖo Ӡizreɛli Bali ci yí le axa ni mɛ. Hweɖewonuɔ, Yehowa kpenɔdo yi sɛntɔwo nu yí woɖunɔ ahwawo ji le nɔ. Le kpɔwɛ mɛ, Mawu zan “Megido tɔsasawo,” sɔ kpedo Izraɛli kojoɖotɔ Baraki nu yí eɖu Kannatɔwo hwakɔn ci yí ahwaga Sizera kplɔkɔ ji. Baraki koɖo enyɔnuɖɛtɔ Debora do akpe nɔ Yehowa, ɖo éwa enujiŋ yí woɖu ahwa lɔ ji. Woji ha mɔ: “Wleciviwo wa ahwa kpe wo so jeŋkwi mɛ. . . Wo wa ahwa kpe Sizera. . . Ao ketɔnɔwo pleŋ le ku do ahantɔ ji, [Yehowa]! Yí, Ao mɛwo pleŋ ciwo yí lɔn Eo le ɖo ŋsɛn shigbe ewe ci yí zezeɛ ɛnɛ!” (Koj. 5:19-21, 31) Woagu Mawu ketɔnɔwo le Harmagedɔn hwa lɔ mɛ yí ahwlɛn mɛ ciwo yí lɔn Mawu gan. Vɔ evototo vevi ɖeka le ahwa amɛve cɛwo mɛ. Mawu mɛwo dawa hwa le Harmagedɔn lɔ mɛ o. Wodahɛn ahwawanu ɖe kpetii o! ‘Ŋsɛn ɖekɛ lɔ ci woɖo, ava nɔ wo doji do Yehowa nu. Vɔ, woɖo ale kpuu’ yí akando Yehowa koɖo yi hwakɔn ci yí le jeŋkwimɛ ji.—Ezai 30:15; Enyɔ. 19:11-15. w19.09 9 ¶4-5

Emɔ ɖeka ci ji mìato yí “ava” Yesu gbɔ yí nyi mɔ mìawa ci ji mìakpe yí akpla nu so enyɔ ciwo enu koɖo enu ciwo ewa nu. (Luiki 1:1-4) Mɛɖe datɛnŋ awɛ do nu nɔ mì o. Mìwoŋtɔwo yí ɖo akpla nyɔ ci Bibla nu nɔ mì so Yesu nu. Mìadasɛ mɔ ‘mìva Yesu gbɔ’ nɔ mìsɔ gbeta yí wa ʒinʒindoshimɛ yí trɔ Kristo nukplavi. Emɔ bu ci ji mìato yí ‘ava Yesu gbɔ’ yí nyi mɔ mìayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ nɔ mìʒan kpekpedonu. Yesu zankɔ “enunana [ciwo yí nyi] amɛwo” sɔ lekɔ bu nɔ yi lɛngbɔwo. (Efe. 4:7, 8, 11; Ӡan 21:16; 1 Piɛ 5:1-3) Mìɖo aje agbla abiɔ kpekpedonu so wo gbɔ. Mìdakpɔ emɔ mɔ hamɛmɛshinshinwo le nya enyɔ ci mìbukɔ kpɔ alo enu ci yí ʒan mì o. Se nyɔ ci nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Julian nu. Énu mɔ: “Ŋyɔ hamɛmɛshinshinwo yí wova jiŋ kpɔ yí nyɔna ci ŋkpɔ so mɛ wu nunu.” Shigbe hamɛmɛshinshin amɛve ciwo yí va ji Julian kpɔ nɛɔ, hamɛmɛshinshin egbejinɔtɔwo atɛnŋ akpedo mì nu yí mìajeshi “Kristo susu.” Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìamɔŋje yi susuwo koɖo yi nɔnɔmɛwo mɛ keŋ asrin. (1 Kor. 2:16; 1 Piɛ 2:21) Enunana nywitɔ ci woatɛnŋ ana mì nɛ. w19.09 21 ¶4-5

Mìkpla le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ zan ŋsu koɖo nyɔnu ciwo ɖo xɔse sugbɔ. Gan wodele amɛ 144 000 lɔwo mɛ o. Kpɔwɛ ɖeka yí nyi Ӡan Amɛʒindoshimɛtɔ. (Mt. 11:11) Davidi nyi kpɔwɛ bu. (Edɔ. 2:34) Woafɔn amɛ amɛve cɛwo koɖo amɛ sugbɔ nɛniɖe so ku yí woanɔ agbe le paradiso mɛ le nyigban ji. Mɔnukpɔkpɔ asun wowo koɖo agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo shi yí woadasɛ mɔ yewole gbeji nɔ Yehowa koɖo yi cɛkpakpa. Ecɛ yí nyi ŋkɔtɔ yí Mawu bɔ agbetɔ miliɔn nɛniɖe so jukɔnwo pleŋ mɛ nɔ woasin do ɖekɛ. Nɔ jeŋkwimɛ yiyi mɔkpɔkpɔ yí le mì shi alo nyigban ji tɔ yɔ can ɔ, mìɖo akpedo amɛ sugbɔ nu lé mìakpe ji do, nɔ woawa ɖeka koɖo agbetɔ sugbɔsugbɔ ciwo yí nyi “lɛngbɔ bu” lɔwo. Dajinjin o, Yehowa ahɛn efunkpekpe gangan lɔ vɛ yí asɔ gu acɛkpakpa koɖo sɛnsɛnha ciwo yí do ŋmavui nɔ agbetɔviwo. Eyi mɔnukpɔkpɔ manumanu ɖeka ahun nɔ agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo: woasɛn Yehowa le nyigban ji sɔyi mavɔmavɔ mɛ!—Enyɔ. 7:14. w19.09 31 ¶18-19

Ci Satana xexe cɛ gogokɔ vɔvɔnuɔ, mìatɛnŋ akpɔ emɔ mɔ woado egbejinɔnɔ ci mìɖo nɔ Mawu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ kpɔ doji. Amɛwo atɛnŋ akpɔtɔ akonɔ mì. Atɛnŋ anyi ahan, vevitɔ ci mìdedonɔ nu ejunyɔ mɛ o. Mìɖo ado ŋsɛn egbejinɔnɔ mìwo tɔ kakacɛ keŋ gbɔxwe mìatɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, woawa trɔtrɔ so nɔviŋsu ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ le nyigban ji nu. Hweɖekanu ava yí woabɔ amɛshiaminɔ ciwo pleŋ kpɔtɔ le nyigban ji do jeŋkwimɛ nɔ woabɔdo Yesu nu le Harmagedɔn hwawawa lɔ mɛ. (Mt. 24:31; Enyɔ. 2:26, 27) Ecɛ dasɛ mɔ Edɔjikpɔha lɔ dagbeli o. Vɔ agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo akpɔtɔ anɔ ɖoɖonu. Nɔviŋsu lɛngbɔ bu lɔwo mɛ tɔ ciwo yí je, anɔ ŋkɔ nɔ edɔ lɔ. Hwenɔnuɔ, mìɖo anɔ godu nɔ nɔvi cɛwo yí awa do emɔdasɛnamɛ ciwo woaxɔ so Mawu gbɔ keŋ asɔ dasɛ mɔ mìle gbeji nɔ Yehowa. Eyi mìawa gbɔxwe aci agbe! w19.10 17 ¶13-14

Naomi nyi nyɔnu egbejinɔtɔ ci yí lɔn Yehowa. Vɔ ci asuɔ koɖo viɛŋsu amɛve lɔwo kuɔ, éji mɔ yeatrɔ ye ŋkɔ Naomi nɔ anyi “Mara,” ci gɔnmɛ yí nyi ‘veve.’ (Rut. 1:3, 5, 20, 21) Eviɛshi Ruta nɔ koɖi le yi cukaɖa lɔwo mɛ. Denyi kpekpedonu ci yí Naomi ʒan ɖekɛ yí Ruta ni o, vɔ égbenu akɔnfanamɛnyɔwo ni. Ruta zan nyɔgbe wadɔdoamɛjiwo yí sɔ dasɛ nɔ Naomi mɔ yeluin yí gbeji mɔ yeakpedo nu. Nɔ asu alo nyɔnu ku nɔ mìwo nɔvi ɖeɔ, eʒan mɔ mìakpedo nu. Asu koɖo ashi le shigbe aci amɛve ciwo yí shin doju hannɛ. Nɔ exwewo vayikɔɔ, wowo kewo ɖonɔ nɔnɔ mɛ. Nɔ aci ɖeka mu juin yí kuɔ, atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do evetɔ ji sugbɔ. Ahanke nɔ mìwo ketɔ eku wu asu alo nyɔnu nɔ mɛɖeɔ, atɛnŋ ana ase vevi na nɔ hwenu jinjin. w19.06 23 ¶12-13

Denyi munumumu ciŋmɛ mìɖo acan ɖekɛ yí le veviɖe o, vɔ gaxoxo nɛni ci mìazan do nu le veviɖe hɛnnɛ. Nɔ mìdewɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ azan gamɛ sugbɔ asɔ mukɔ munu sɔwu gamɛ ci mìzannɔ le Yehowa sumɔsumɔ mɛ. Doŋkɔɔ, do jeshi gaxoxo nɛni ci èzankɔ do nu yɛ. Nyi taɖo daŋwlɛ gaxoxo ci èzannɔ do nu le kwɛshila ɖeka mɛ daɖɛɔ? Ŋwlɛ gaxoxo nɛni ci èzannɔ do Televiʒiɔn kpɔkpɔ, enuwo kpɔkpɔ le ɛntɛnɛti ji koɖo munumumu le ao telefonu ji do azanwema ɖe ji. Nɔ èkpɔɛ mɔ gamɛ ci yezankɔ sugbɔɔ, je agbla awa toto so nu. Sɔ enu ciwo yí le veviɖe ɖo texwe ŋkɔtɔ yí aɖo gamɛ ci àzan nɔ munumumu. Le yi goduɔ, biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nawa do toto lɔ ji. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ gamɛ koɖo ŋsɛn ci àzan do amɛɖekishi nukplakpla, sɛnsɛn xomumɛtɔ, hamɛ lɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Àtɛnŋ agbese vivi nɔ gamɛ ci èzankɔ do munumumu nu nywiɖe, ɖo èsɔ Yehowa ɖo texwe ŋkɔtɔ. w19.10 30 ¶14, 16; 31 ¶17

Exwe 55 han K.H. ɔ, Korɛntitɔwo sɔ gbeta vevi ɖeka. Ci wose mɔ yewo nɔvi ciwo yí le Ӡeruzalɛmu koɖo Ӡude ɖukɔ ayaɔ, woɖui mɔ yewoajɔ ho koɖo hamɛ buwo nɔ woasɔ kpedo nɔvi lɔwo nu. (1 Kor. 16:1; 2 Kor. 8:6) Vɔ le wleci ɖewo goduɔ, apotru Pɔlu se mɔ Korɛntitɔwo dewa do nyɔ lɔwo ji o. Edɔ mɔ enunana wowo tɔ lɔ datɛnŋ ale gbesɔsɔ do gamɛ ji nɔ woasɔɛ yi Ӡeruzalɛmu koɖo hamɛ buwo tɔ doju o. (2 Kor. 9:4, 5) Korɛntitɔwo gbetasɔsɔ lɔ nyɔ yí Pɔlu kanfu wo, ɖo xɔsɛ sɛnŋ le wo shi yí woji mɔ yewoana nu. Vɔ ele mɔ Pɔlu ado ŋsɛn wo nɔ woaɖegbɔ enu ci wotɔ. (2 Kor. 8:7, 10, 11) Enu cɛ ci mɛ woto kpla mì mɔ atɛnŋ nyi evu koɖo kɔn gbɔxwe Kristotɔ egbejinɔtɔwo awa do gbeta nywi ci wosɔ ji. Nyi yí taɖoɔ? Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìatɛnŋ asɔ gbeta lɔ ɖokɔ esɔ-esɔ. Alo nubu ciwo mìdekpɔ emɔ nɔ tɛnŋ jɔ yí mìdagbetɛnŋ wa do gbeta ci mìsɔ ji o.—Ŋun. 9:11. w19.11 26-27 ¶3-5

Shigbe lé akpoxɔnu gangan cɔnnɔ akpaxwe sugbɔtɔ nɔ gotuɔ, ao xɔse aglɔn ta nɔ eo so enuvwin ciwo yí le xexeɛ mɛ shi. Wowo yí nyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwana, tamɛsɛnnuwawa koɖo ŋɖekpokpui ci yí dewa ɖeka koɖo Mawu sewo o. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìwakɔ gbɔngbɔnmɛ hwa yí gbɔngbɔnvɔnwo can le mìwo ketɔnɔwo mɛ. (Efe. 6:10-12) Lé àwɛ akando ji mɔ yesunte akpanŋkɔ tetekpɔwoɔ? Ŋkɔtɔ, èɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Mawu keŋ abiɔ kpekpedonu. Yi goduɔ, èɖo azan Mawu Nyɔ lɔ nɔ akpedo eo nu yí nakpɔ eoɖeki shigbe lé Mawu kpɔnɔ eo nɛ. (Ebre. 4:12) Bibla nu mɔ: “Doji do [Yehowa] nu gbijigbiji! Ŋgbe godo nunyanya aotɔ nu o.” (Elo. 3:5, 6) Ecɛyɛɔ, bu tamɛ kpɔ so gbeta ciwo èsɔ vayi le majinjinɖe mɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, èto eho cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ vayia? Yehowa ɖo gbe le Ebretɔwo 13:5 mɛ mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.” Hwenu ètokɔ cukaɖa lɔ mɛ ɖe, gbeɖu cɛ va susumɛ nɔ eoa? Gbeɖu cɛ na yí èkando ji mɔ Yehowa akpedo ye nua? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, ecɛ dasɛ mɔ èna yí ao xɔse ci èsɔ wa akpoxɔnu le sɛnsinɖe. w19.11 14 ¶1, 4

Ðevi ɖekaɖeka ʒan mɔ nɔlɔ koɖo dalɔ azan gamɛ do nu yí ale bu ni. Eyi taɖo nɔ asu koɖo ashi ɖe jikɔ kpedeviwoɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ wo mɔ woakpe ŋkuvi do ɖevi lɔwo nu ɖekaɖeka. Asu koɖo ashi ɖewo ciwo yí wa evi sugbɔ ɖɛ lɔn do ji mɔ, wowo hɛnhɛn wugan yewo. Enu atɛnŋ acinɔkɔ nɔ vinɔ lɔ le susumɛ koɖo lanmɛ. Ecɛ atɛnŋ ana yí dagbekpɔ ŋsɛn yí akplanɔ nu, adonɔ gbe ɖaɖa alo aɖenɔ kunu blaŋblaŋ o. Atɛnŋ agbegbɔnnu ni gbɔxwe yi susu anɔ texwe ɖeka le Kristotɔwo bɔbɔwo mɛ nɔ akpɔ nyɔna so wo mɛ. Eyi taɖo ŋsu ci yí lɔn ashiɛ ɖo awa enu ci ji ekpe keŋ akpedo ashiɛ nu, nɔ woale bu nɔ wowo viwo le bɔbɔwo koɖo axomɛ. Le kpɔwɛ mɛ, átɛnŋ akpedo ashiɛ nu yí awa axomɛdɔwo koɖi. Áwa dɔ sɛnsinɖe yí atekpɔ nɔ xomu lɔ mɛ tɔwo pleŋ akpɔ nyɔna so sɛnsɛn xomumɛtɔ ci wowanɔ gashiagamɛ mɛ. Vida Kristotɔ ɖo akplɔnɔ yi xomu yi kunuɖegbe blaŋblaŋ. w19.12 24 ¶8

Lé Izraɛliviwo kpɔ nyɔna so Vovokpɔkpɔxwe lɔ mɛ doɔ? Le kpɔwɛ mɛ, sɔɛ mɔ Izraɛlivi ɖe ɖu fɛn yí ɖo asa nyigban gbɔxwe acu fɛn lɔ. Le Vovokpɔkpɔxwe lɔ mɛɔ, woɖo asɔ nyigban lɔ jo ni. Mɛ lɔ atɛnŋ “atrɔyi yi nuwo gbɔ” yí eviɛwo asɔ nyigban lɔ ɖu cinɔ le esɔmɛ. Alo, mɛɖe tɛnŋ ɖu fɛn sugbɔ keke yí ɖo asa yiɖeki alo eviɛ ɖe do hwashigbemɛ gbɔxwe acu fɛn lɔ. Le Vovokpɔkpɔxwe lɔ mɛɔ, hwashi lɔ ɖo “atrɔyi yi xomumɛtɔwo gbɔ.” (1 Ese. 25:10, NWT) Eyi taɖo mɛɖe danyi hwashi tɛgbɛɛ mɔkpɔkpɔ maɖo o! Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa nu mɔ: “Mɛɖe deɖo anyi abɔnɔ le eo mɛ o, ɖo Yehowa ayra eo dandandan le nyigban ci Yehowa ao Mawu sɔ nakɔ eo yí nasɔ ɖu cinɔ ji.” (2 Ese. 15:4, NWT) Ecɛ to akpo nɔ enu ci yí jɔkɔ xexeɛ mɛ gbɛ xesexese. Ðo dɔkunɔwo jekɔ dɔku doji yí abɔnɔwo jekɔ abɔ doji! w19.12 8-9 ¶3-4

Ci Yesu do go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwoɔ, édo gbe ɖaɖa koɖo “axwagangan dodo koɖo ɖashiwo le ŋkuvi ji.” (Ebre. 5:7) Gbedoɖa ciwo Yesu wa so jimɛ dasɛ mɔ éle gbeji nɔ Yehowa yí wogbedo ŋsɛn yi ékpɔtɔ se tonu nɔ Yehowa. Yesu gbedoɖawo le shigbe lifin hwɛnte lilili nɛ nɔ Yehowa. Yesu gbenɔnɔ pleŋ jeŋ nɔ Dalɔ sugbɔ yí gbeɖo kpe yi ji mɔ Yi cɛkpakpa yí nyi nywitɔ lɔ. Mìatɛnŋ asran Yesu yí awa enu ci ji mìakpe keŋ ase tonu nɔ Yehowa yí anɔ gbeji ni. Nɔ mìdo go tetekpɔwoɔ, mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so jimɛ keŋ abiɔɛ kpekpedonu, ɖo mìji mɔ mìwo nu le jeŋ ni. Mìdo jeshi mɔ Yehowa daxɔ mìwo gbedodoɖawo nɔ mìwakɔ enu ciwo egbe o. Vɔ nɔ mìwanɔ do Yehowa sewo jiɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ gbedodoɖa ciwo mìwanɔ so jimɛ anɔ shigbe lifin hwɛnte lilili nɛ nɔ Yehowa. Mìatɛnŋ agbekando ji mɔ egbejinɔnɔ koɖo tonusese mìwo tɔ jenɔŋ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ. w19.11 21-22 ¶7-8

Le xwe 1919 mɛɔ, Yesu ɖo amɛshiaminɔwo gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ɖeka yí enyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ.” Hwashi ŋtɔ́ yí xɔnɔ ŋkɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí gbenanɔ “ŋɖuɖu [Kristo dokplɔtɔwo] le gamɛ nywitɔ ji.” Satana koɖo yí xexe lɔ do gbla sugbɔ nɔ edɔ lɔ agbɔnnu nɔ hwashi egbejinɔtɔ lɔ alo le agbetɔ nukpɔkpɔ mɛɔ, nɔ edɔ lɔ aglui wawa. Xexemɛhwa amɛve jɔ yí eho cukaɖawo do aya nɔ xexe lɔ pleŋ. Mawu mɛwo gbedo go yumɛcici mamimami koɖo enumajɔmajɔwawa. Vɔ le ecɛwo pleŋ mɛɔ, hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ kpɔtɔ nanɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu Kristo dokplɔtɔwo le nyigban ji. Bu tamɛ kpɔ so gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔsugbɔ ci yí li gbɛ le egbe ciwo yí wu 900 mɛ, ciwo mìatɛnŋ aɖu eho mana nu ɖa! Ecɛ nyi kpeɖoji ci yí dasɛ gbajɛɛ mɔ Mawu le godu nɔ hwashi lɔ. Kunuɖeɖedɔ lɔ nyi kpeɖoji bu ci yí dasɛ mɔ Yehowa yrakɔ yi habɔbɔ lɔ. Wodrakɔ eŋɛnywi lɔ “le xexe lɔ pleŋ mɛ” nyao.—Mt. 24:14. w19.11 24 ¶15-16

Xweshiaxwe le Evuɖaɖaŋkeke jiɔ, avɔnsatɔ gangantɔ ɖo atɔ zo lifin gbɔxwe atɛnŋ asa vɔn. Éwɛni ahan keŋ akando ji mɔ vɔnsa ciwo yejikɔ awa ajɔ ji nɔ Mawu. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, éɖo awa nuvevi ɖeka gbɔxwe atɛnŋ sɔ yi gbe sa vɔn. Enu cɛ le veviɖe wu agbetɔviwo hwlɛnhwlɛn gan. Nyi yɔɔ? Éɖo anɔ gbeji nɔ Yehowa yí ase tonu ni le agbenɔnɔ mɛ gbɔxwe Yehowa axɔ yi vɔnsa lɔ. To ecɛ wawa mɛɔ, Yesu atɛnŋ aɖo kpe yi ji mɔ wawa do Yehowa sewo ji nyi agbenɔnɔ nywitɔ. Yesu ahwlɛn ta nɔ Dalɔ cɛkpakpa. Ci Yesu nɔ agbe le nyigban jiɔ, ése tonu nɔ Yehowa yí nɔ gbeji ni yí dewa nuvɔn ɖekɛ o. Ci eto tetekpɔ koɖo cukaɖawo mɛ can ɔ, éɖui gligaan mɔ yeaɖo kpe yi ji mɔ lé ye Daye kpakɔ acɛ do yí nyi enywitɔ.—Fili. 2:8. w19.11 21 ¶6-7

Le Yesu kunuɖeɖedɔ lɔ pleŋ mɛɔ, apotru egbejinɔtɔ lɔwo nyi exlɔ adodwiwo ni. (Elo. 18:24) Yesu do afixɔxɔ exlɔ cɛwo nu. Le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, nɔjiɛ adɔmɛtɔ ɖekɛ dexɔɛ ji se o. (Ӡan 7:3-5) Hweɖekanuɔ, yi xomumɛtɔwo bui mɔ yɛje suku. (Maki 3:21) To vo nɔ mɛ cɛwoɔ, Yesu nu egbɛ mawunyɔkpukui mɛ nyɔwo nɔ apotru egbejinɔtɔ lɔwo le zan ci yí do ŋkɔ nɔ yi ku mɛ. Apotru lɔwo wa fɛn hweɖewonu, vɔ Yesu ŋwlan ŋkuvi do wowo fɛn lɔwo ji yí kpɔ mɔ woxɔ ye ji se. (Mt. 26:40; Maki 10: 13, 14; Ӡan 6:66-69) Le ezan kpɛtɛ ci Yesu wa koɖo egbejinɔtɔ cɛwo gbɔxwe woavawuiɔ, énu nɔ wo mɔ: “Ŋ yɔnɔ mí mɔ exlɔwo, ɖo Ŋ dasɛ enu ciwo pleŋ Ŋ kpla so Edanyɛ gbɔ nɔ mí.” (Ӡan 15:15) Kankandoji li mɔ Yesu xlɔ lɔwo do ŋsɛn yi sugbɔ. w19.04 11 ¶11-12

Lé mɛɖe awɛ anya mɔ wocan ye nɔ jeŋkwimɛ yiyiɔ? Apotru Pɔlu nyɔ ciwo eŋwlɛ ɖaɖa Rɔmatɔ “ciwo yí Mawu yɔ, nɔ wo a nyi Yi mɛ kɔkwɛwo” dasɛ ɖoŋci lɔ gbajɛɛ. Ci enu egbɛ mawunyɔkpukpui mɛ nyɔwo nɔ woɔ, énu kpi mɔ: “Gbɔngbɔn ci mì xɔ dé nyi gbɔngbɔn ci yí sɔ mì wa hwashi nɔ vɔnvɔn o. Gbɔngbɔn ci le mì shi yí sɔ mì wa Mawu viwo. Toto Gbɔngbɔn lɔ mɛ ɔ, mì donɔ axwa mɔ, ‘Edanyɛ, Etɔnyɛ vevitɔ.’” (Rɔm. 1:7; 8:15) Edasɛ mɔ Mawu tonɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí na amɛshiaminɔwo nyanɔ mɔ wocan yewo nɔ jeŋkwimɛ yiyi. (1 Tɛs. 2: 12) Yehowa na kankandoji sɛnŋsɛnŋ mɛ ciwo yí wocan nɔ jeŋkwimɛ yiyi. Ecɛ dasɛ mɔ wodavabunɔ tamɛ kpɔ hweɖewonu mɔ wocan yewo nyao ma o. (1 Ӡan 2:20, 27.) Denyi mɛbuɖe yí anu nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo mɔ woshi ami nɔ wo o. w20.01 22 ¶7-8

Wocu “Kristo se” lɔ do gɔnmɛɖokpe ci yí sɛnŋ wu ɖekpokpui ji, eyi nyi lɔnlɔn. (Gal. 6:2) Lɔnlɔn yí cucu Yesu le nushianu ci ewa mɛ. Ŋshishikuku alo vevisesedoamɛnu nyi lɔnlɔn dadasɛ. Ŋshishikuku cucu Yesu yí ekpla nu amɛahwa nɛniɖe, da dɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo, na ŋɖuɖu mɛ ciwo shive cikɔ yí fɔn mɛkukuwo. (Mt. 14:14; 15:32-38; Maki 6:34; Luiki 7:11-15) Yesu lɔn sɔ mɛbuwo ʒanwo ɖo ŋkɔ nɔ yiŋtɔ tɔwo. Emɔ vevitɔ ci ji Yesu to yí dasɛ mɔ yelɔn mɛbuwo yí nyi mɔ ésɔ yi gbe na do ta nɔ wo. Mìasran Yesu keŋ akpɔnɔ mɛbuwo ʒanwo mɔ wole veviɖe wu mìwo tɔ. Mìagbetɛnŋ asrin nɔ mìkpla lé mìawɛ asenɔ vevi do amɛwo nu le mìwo nyigbanmamamɛ. Nɔ vevisesedoamɛnu ŋtɔ́ cucu mì yí mìkplanɔ ŋɛnywi lɔ amɛwo yí gbedrɛniɔ, anyi mìwakɔ do Kristo se lɔ ji. w19.05 4 ¶8-10

Yesu hwlɛn amɛwo gan so ŋsukankan nukplamu ciwo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo ʒinkɔ do wo ji mɛ. Hwenɔnuɔ, Ӡuifu sugbɔ nyi hwashi nɔ kɔnuwo koɖo ŋsukankan jixɔsewo. (Mt. 5:31-37; 15:1-11) Mɛ ciwo mɔ yewokplɔkɔ amɛwo le gbɔngbɔnmɛ va le shigbe ŋkuvitɔnnɔwo hannɛ. Ci wogbe Mɛsia lɔ koɖo nyɔnɔnwi ci ekpla woɔ, wokpɔtɔ ci vinvin koɖo nuvɔn mɛ. (Ӡan 9:1, 14-16, 35-41) Ci Yesu kpla nu amɛwo nywiɖe yí ɖo kpɔwɛ nywiɔ, édasɛ nɔ amɛfafawo lé woawɛ akpɔ vovo so ŋsukankan nukplakplawo mɛ. (Maki 1:22; 2:23–3:5) Yesu gbena vovo agbetɔviwo so hwashinyinyi nɔ nuvɔn ci wosɔ ɖu cinɔ mɛ. Ci Yesu sɔ yi gbe cu fɛn ɔ, Mawu atɛnŋ asɔ nuvɔnwo ke mɛ ciwo yí ɖo xɔse yí lɔn do tafɛn lɔ ji.—Ebre. 10:12-18. w19.12 10 ¶8; 11 ¶10-11

Yehowa zannɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɔ kpenɔdo Kristotɔ amɛshiaminɔwo pleŋ nu yí wokannɔdo ji teŋ mɔ wocan yewo. Le emɔ cɛ jiɔ, yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ “nyi ekpeɖonuji [alo gbeɖu]” ci ena wo nɔ woakando ji mɔ yewoavanɔ agbe le jeŋkwimɛ tɛgbɛɛ yí denyi nyigban ji yɔ o. (2 Kor. 1:21, 22) Nɔ woshi ami nɔ Kristotɔ ɖe ɖe, edasɛ mɔ ésɔgbe nɔ jeŋkwimɛ yiyi zeɖekaa? Oo. Ákando ji mɔ wocan ye yí yeayi jeŋkwimɛ. Vɔ éɖo aɖo ŋwi amɛkanxlenyɔ cɛ: “É yí taɖo, nɔvinyɛwo, Mawu yɔ mí yí can mí nɔ mí a nyi Yitɔwo. Mí do ŋsɛn yí adasɛ mɔ mí nyi amɛ ciwo yí Mawu yɔ yí can nyɔnɔnwitɔ. Nɔ́, mí wa enu hunnɔwo mí da jwin gbeɖe o.” (2 Piɛ 1:10) Eyi taɖo nɔ woyɔ Kristotɔ ɖe yí ayi jeŋkwimɛɔ, akpɔtɔ ale gbeji gbɔxwe yí axɔ yi fɛncu lɔ.—Fili. 3:12-14; Ebre. 3:1; Enyɔ. 2:10. w20.01 21-22 ¶5-6

Susu ɖeka li ci yí taɖo amɛ amɛtɔn ciwo yí kan ŋsu mɔ yewoava fa kɔn nɔ Job dese vevi do nu o. Eyi nyi mɔ wodeje agbla mɔ yewoamɔŋje enu ci yí jɔkɔ do Job ji ŋtɔŋtɔ mɛ o. Ecɛ wɛ mɔ woɖo susu vɔnwo do nu yí ɖe blɛ do hwɛ yi. Lé mìawɛ yí mìdawa afɛn ŋtɔ́ han ɔ? Nɔ mɛɖe le nɔnɔmɛ ɖe mɛɔ, do jeshi mɔ Yehowa ɖekɛ yí nya enu ciwo pleŋ yí jɔjɔ do ji. Ðo to mɛ ci yí kpekɔ fun lɔ nywiɖe. Denyi nyɔgbe ciwo yí tokɔ le numɛ ni ɖekɛ yí àse o, vɔ je agbla ase le eoɖeki mɛ lé esekɔ vevi do. Ahan àwɛ gbɔxwe atɛnŋ adasɛ nyɔnɔnwitɔ mɔ, yese vevi do ye nɔviye nu nɛ. Vevisesedoamɛnu ana mìdaxonɔ nuxu vwin so mɛbuwo cukaɖawo nu o. Lɛgɛdɛdotɔ denanɔ hamɛ lɔ wanɔ ɖeka o, vɔ égbannɔ hamɛ lɔ yɔ. (Elo. 20:19; Rɔm. 14:19) Yi nyɔwo atɛnŋ ado vevisese nɔ mɛ ci yí kpekɔ fun doji. (Efe. 4:31, 32) Enywitɔ lɔ yí nyi mɔ mìakpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ci yí le mɛɖe shi yí abunɔ lé mìawɛ akpedo nu nɔ akpanŋkɔ cukaɖawo! w19.06 21-22 ¶8-9