Avril

Aristaki nyi Maseduanitɔ ci yí so Tɛsaloniki. Édasɛ mɔ yenyi exlɔ egbejinɔtɔ nɔ apotru Pɔlu. Ŋkɔtɔ ci mìhlɛn nu so Aristaki nu le Bibla mɛ yí nyi, hwenu Pɔlu yi Efezi le ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn amɛtɔntɔ lɔ mɛ. Ci Aristaki kplɔ Pɔlu doɔ, amɛahwa lɔwo li. (Edɔ. 19:29) Hwenu wovatashiɔ, devɔn nɔ afɔku ci yí ajɔ do ji o, vɔ énɔ koɖo Pɔlu le egbejinɔnɔ mɛ. Le wleci ɖewo goduɔ, Aristaki nɔ koɖo Pɔlu le Grɛki ci ketɔnɔwo tekɔkpɔ mɔ yewoawu Pɔlu can. (Edɔ. 20:2-4) Le xwe 58 han K.H. ɔ, wokplɔ Pɔlu yi Rɔma keŋ acui do gakpamɛ yí Aristaki zɔn mɔ koɖi yí tɔjihun gban do wo. (Edɔ. 27:1, 2, 41) Ci wovaɖo Rɔmaɔ, ewa shigbe mɔ ésɔ gamɛ ɖewo nɔ koɖo Pɔlu le gakpamɛ hannɛ. (Kol. 4:10) Dekpaca mì mɔ Pɔlu kpɔ ŋsɛndoamu koɖo akɔnfafa so exlɔ egbejinɔtɔ cɛ gbɔ o! Shigbe Aristaki nɛɔ, mìwo can mìatɛnŋ anyi exlɔ egbejinɔtɔwo yí anɔ koɖo mìwo nɔviwo le hwenu nywi koɖo “cukaɖawo hwenu hɛnnɛ.” w20.01 9 ¶4-5

Nɔ woshi ami nɔ mɛɖeɔ, étɛnŋ kpɔɛ mɔ yedeje nɔ mɔnukpɔkpɔ vevi cɛ o. Vɔ ékannɔdo ji yí degbevatrɔ buini kpɔ mɔ Yehowa can ye nyao ma o. Ewaɖeɔ, ékpɔnɔ jijɔ sugbɔ yí nɔ ébukɔ tamɛ kpɔ so jeŋkwimɛ mɔkpɔkpɔ lɔ nuɔ, ejenɔŋ ni. (1 Piɛ 1:3, 4) Edasɛ mɔ amɛshiaminɔwo jinɔ mɔ yewoakua? Apotru Pɔlu ɖo nyɔbiɔse cɛ ŋci. Ésɔ agbetɔ gbaza sɔ koɖo zava yí nu mɔ: “Hwecinu mì le zava cɛ lɔ mɛ ɔ, mì hɛn agban kpɛnkpin yí mì nyɛnɔ. Ðo ɔ, mì de jijiɛ mɔ wo a ɖe zava lɔ so mì nu o, vɔ mì jijiɛ mɔ wo a sɔ jeŋkwimɛ xwe sɔ cɔn nɔ mì. Eyi, wo a sɔ agbe sɔ cɔn nɔ ŋcilan cɛ keŋkeŋ ci yí kunɔ.” (2 Kor. 5:4) Agbenɔnɔ decinɔ kɔ nɔ Kristotɔ cɛwo yí wojinɔ mɔ yewo aku blaŋ o. Vɔ wosenɔ vivi nɔ agbe lɔ yí jinɔ mɔ yewoazan ŋkeke ɖeshiaɖe asɔ sɛn Yehowa doju koɖo yewo xomumɛtɔ koɖo yewo xlɔwo. Eyi taɖo nɔ wole ŋɖekpokpui wakɔ can ɔ, woɖonɔ ŋwi mɔkpɔkpɔ gangan ci yí le wo shi le esɔmɛ.—1 Kor. 15:53; 2 Piɛ 1:4; 1 Ӡan 3:2, 3. w20.01 23 ¶12-13

Nɔ mìwo Da ci yí lɔn mì jikɔ ana kpla mìɔ, édɔnnɔ to nɔ mì hweɖewonu. Éwɛni le emɔ vovovowo ji. Le kpɔwɛ mɛ, mìtɛnŋ hlɛn ŋɖe le Bibla mɛ alo mìtɛnŋ se nyɔ ɖe le bɔbɔwo yí ana mìado jeshi mɔ mìɖo atrɔ lé mìbunɔ tamɛ kpɔ alo wanɔ enuwo do. Alo taŋfuin mìxɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ. Nɔ Yehowa to emɔ ɖekpokpui ji yí na kpla mì can ɔ, lɔn elɔn mì taɖo yí wɛni ahan. (Ӡer. 30:11) Yehowa Kpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ. Shigbe lé vida ci yí lɔn eviɛwo kpenɔdo wo nu le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ nɛɔ, ahanke mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ kpenɔdo mì nu le cukaɖawo mɛ nɛ. Ézan yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí sɔ glɔnnɔ ta nɔ mì so gbɔngbɔnmɛ fɔkuwo mɛ. (Luiki 11:13) Yehowa gbedonɔ ŋsɛn mì nɔ mìgbɔjɔ. Le kpɔwɛ mɛ, éna mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka mì. Emɔkpɔkpɔ cɛ donɔ ŋsɛn mì yí mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ. Bu enyɔ cɛ kpɔ: Ŋɖe deli yí ajɔ do mì ji yí mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ agɔn madrɛ do o. Cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ mìato dani tɛgbɛɛ o, vɔ enu ciwo Yehowa ana mì ani tɛgbɛɛ.—2 Kor. 4:16-18. w20.02 5 ¶14-15

Mìatɛnŋ aɖu ŋhwan ji! Mìasɔ Ӡozɛfu tɔviɛwo kpɔwɛ. Ci wowa tamɛsɛnnu do Ӡozɛfu nu exwe ɖewo goduɔ, wovayi do go yi le Eʒipti. Gbɔxwe Ӡozɛfu adre yiɖeki nɔ tɔviɛwoɔ, édo wo kpɔ keŋ akpɔ mɔ wotrɔ adɛn ma. Éna ŋɖuɖu sugbɔ ɖevihwɛtɔ Bɛnʒamɛ wu mɛkpɛtɛwo. (Gɔnm. 43:33, 34) Vɔ tɔviɛwo dewa ŋɖe ci yí dasɛ mɔ wohwanŋ Bɛnʒamɛ o. Ewaɖeɔ, wodasɛ nyɔnɔnwimɛtɔ mɔ yewosɔ ɖe le ji nɔ yewo nɔvi koɖo yewo da, Ӡakɔbu. (Gɔnm. 44:30-34) Ci Ӡozɛfu tɔviɛwo tashi ŋhwan ɔ, ena yí wowo xomu lɔ gbevatrɔ yí nɔ ju le fafa mɛ. (Gɔnm. 45:4, 15) Ahanke nɔ mìhun ŋhwan ke ɖekpokpui ci yí le mìwo jimɛɔ, akpedo mìwo xomu koɖo hamɛ lɔ nu yí woanyi texwe ciwo yí fafa le. Yehowa ji mɔ mìwo le ɖu ŋhwan ji yí atekpɔ anɔ fafa mɛ. Nɔ amɛɖekisɔsɔhwe koɖo enujeŋnamɛ nɔnɔmɛ le mì shiɔ, mìdaɖe emɔ gbeɖe yí ŋhwan aɖo aʒin do lanmɛ nɔ mì o. w20.02 19 ¶17-18

Emɔ ɖeka ci ji mìato adasɛ nɔ Yehowa mɔ mìluin yí nyi mɔ, mìaxonɔ nuxu ni le gbedodoɖa mɛ. Nɔ ènunɔ enu ciwo yí xakɔ eo nɔ Mawu yí donɔ akpe ni nɔ enu ciwo pleŋ ewa nɔ eoɔ, lɔnlɔn ci èɖo ni asɛnkɔŋ doji. Ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji, nɔ èkpɔ lé eɖonɔ ao gbedodoɖawo ŋci do. Àvakando ji mɔ yɛjeshi ye ɖɛ. Vɔ gbɔxwe àte gogo Yehowa dojiɔ, èɖo anya enu ci yí elɔnnɔ koɖo enu ci yí delɔnnɔ o. Èɖo agbenya enu ci eji mɔ eo le wa. Emɔ kuɖeka ci ji àto yí anya enu cɛwo yí nyi mɔ, àkpla nu so nu le yi Nyɔ, Bibla mɛ. Eyi taɖo tekpɔ nɔ Bibla anyi enu nɔnui nɔ eo. Bibla ɖekɛ mɛ yí àkpɔ nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa nu koɖo susu ci eɖo do eo nu le. Gbɔxwe àdasɛ mɔ Bibla nyi enu nɔnui nɔ yeɔ, èɖo ahlinni ŋkeke ɖeka duu yí adranɔ do gbɔxwe woavakpla Bibla koɖo eo. Wanɔ do enu ci èkpla ji hɛnnɛ. (Eha. 119:97, 99; Ӡan 17:17) Èwa toto nɔ Bibla hlɛnhlɛn a? Èwanɔ do toto lɔ ji keŋ yí hlɛnnɔ Bibla ŋkeŋkea? w20.03 5 ¶8-9

Nɔ datɛnŋ azɔn zɔnlin sugbɔɔ, àtɛnŋ anɔ nyinɔnɔ do jugbaja le fini àtɛnŋ adra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛ ciwo yí vayikɔ. Alo àtɛnŋ aɖenɔ kunu nɔ amɛwo le avomɛ, aŋwlɛnnɔ lɛtawo alo aɖenɔ kunu to telefonu ji. Eŋɛnywidratɔ sugbɔ ciwo yí le nɔnɔmɛ sɛnŋwo mɛ tokɔ emɔ cɛwo ji yí kpɔkɔ jijɔ le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ. Nɔ lanmɛsɛn cukaɖawo ɖekɔ fun nɔ eo can ɔ, àtɛnŋ awa sumɔsumɔdɔ lɔ kitokito. Pɔlu nu mɔ: “Ŋtɛnŋ wanɔ enushianu to mɛ ci yí donɔ ŋsɛnŋ ji.” (Fili. 4:13, NWT) Pɔlu ʒan ŋsɛn ŋtɔ́ hwenu eble le ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn ɖeka mɛ. Édre enyɔ lɔ mɛ nɔ Galatitɔwo mɔ: “Mí ɖoŋwi nyi yí taɖo ŋ va mí gbɔ do ŋkɔ. Agan yí de le ŋ nu o. Hwecinu ŋ dra Eŋɛnywi lɔ nɔ mí.” (Gal. 4:13) Ahanke ao lanmɛsɛn cukaɖawo atɛnŋ ana akpɔ mɔnu aɖe kunu nɔ mɛbuwo shigbe dotowo koɖo mɛ ciwo yí kpɔkɔ eo gbɔ hannɛ. Wowo domɛtɔ sugbɔ denɔnɔ axwemɛ hwenu eŋɛnywidratɔwo va yi ɖenɔ kunu le wowo xwewo mɛ o. w19.04 4-5 ¶10-11

Le exwe 2018 mɛɔ, eŋɛnywidratɔ ciwo yí wu 223 000 le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo gbɔngbɔnmɛdɔwo pleŋ alo wowo kpaxwe ɖe le. Vɔ deɖo akpaca mì o. Ðo Kristotɔ adodwiwo kpɔkɔ emɔ mɔ, woaci yumɛ nɔ yewo. Fiɖekpokpui ci mìleɔ, acɛkpatɔwo atɛnŋ ɖo te sɛnsɛndɔ ciwo mìwakɔ nɔ mìwo Mawu amɛlɔntɔ, Yehowa kpataa le avomɛ. Nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛn ɔ, mìatɛnŋ awa fɛn abui mɔ Mawu dekpɔkɔ jijɔ do mì nu o. Vɔ ɖo ŋwi mɔ yumɛcici dedasɛ mɔ Yehowa dekpɔkpɔ jijɔ do mì nu o. Bu tamɛ kpɔ so apotru Pɔlu kpɔwɛ nu. Kankandoji li mɔ Mawu kpɔ jijɔ do nu. Ðo mɔnukpɔkpɔ sun shi eŋwlɛ lɛta 14 le Kristotɔwo Grɛki Nuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ. Égbenyi amɛdɔdɔ nɔ Amɛmanyiʒuifuwo. Ele ahan gan, woci yumɛ ni veviɖe. (2 Kor. 11:23-27) Mìkpla le apotru Pɔlu kpɔwɛ mɛ mɔ, Yehowa ɖe mɔ yí wocinɔ yumɛ nɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo. w19.07 8 ¶1, 3

Emɔ ɖeka ci ji Yehowa tonɔ yí lenɔ bu nɔ mì yí nyi mɔ, ékpenɔdo mì nu nɔ mìatrɔkpe mìwo ketɔnɔwo. Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo yí nyi mìwo ketɔnɔ ganganwo. Yehowa kanxle mì so ketɔnɔ cɛwo nu yí na mì enu ci mìʒan yí asɔ trɔkpe wo. (Efe. 6:10-13) Nɔ mìxɔ Yehowa kpekpedonu yí ɖoŋ do nu keŋkeŋ ɔ, mìatɛnŋ akpe ji atrɔkpe Satana. Kankandoji ci yí le apotru Pɔlu shi, atɛnŋ anɔ mì shi hɛnnɛ. Éŋwlɛ mɔ: “Nɔ́ Mawu le koɖo mì ɔ, amɛ ɖe da sun mì ji o.” (Rɔm. 8:31) Ci mìnyi Kristotɔ adodwiwoɔ, mìdesɔnɔ mìwo susuwo ɖonɔ Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo ji sugbɔ o. Enukplakpla so Yehowa nu koɖo yi sɛnsɛn ji yí mìwo susu nɔnɔ. (Eha. 25:5) Ele ahan gan, ele mɔ mìajeshi emɔ ciwo ji Satana tonɔ yí blenɔ amɛwo. Nyi yí taɖoɔ? Nɔ mìŋgbetashi mìwoɖekiwo ɖɛ yí able o.—2 Kor. 2:11. w19.04 20 ¶1-2

Nɔ mìjikɔ akpedo mɛ ci yí sekɔ vevi nu ɖe, mìɖonɔ to nywiɖea? Mìawa nu wu etoɖoɖo kpoŋ. Mìase vevi do nu nɔ mìɖokɔ to yi. Hweɖewonuɔ, enyɔ fakɔnnamɛ koɖo enyɔ ciwo mìwa ɖaŋ nu atɛnŋ adasɛ mìwo seselelanmɛwo. Àtɛnŋ anu mɔ: “Eveŋ sugbɔ mɔ enu cɛ jɔ do eo ji!” Taŋfuin àtɛnŋ abiɔ nyɔ ɖeka alo amɛve se yí asɔ kando ji mɔ yemɔŋje vevisese ciwo nu ye xlɔ lɔ xokɔ nuxu so. Àtɛnŋ abiɔ se mɔ, “Àtɛnŋ adre nyɔ ci èji mɔ yeanu mɛ nɔŋ a?” alo “Ci ènu ahan ɔ, ŋmɔŋje mɛ mɔ . . . Nyɔ ci èji mɔ yeanu nɛa?” Enyɔ cɛwo ana amɛ lɔ akando ji mɔ eɔ ɖokɔ to ye nyɔnɔnwi yí jekɔ agbla mɔ yeamɔŋje ye nyɔ lɔwo mɛ. (1 Kor. 13:4, 7) Ci ele ahan can ɔ, nya wawa nɔ ‘ŋgbexonɔ nuxu blaŋ o.’ Ŋgbeso nyɔ le nu ni yí amɔ yeaɖo aɖaŋ ni alo yeajɔ yi susuwo o. Do ʒinxo! Denyi lé woakpɔ wowo cukaɖa lɔwo gbɔ do yí mìjenɔ agbla mɔ mìanu nɔ wo o, vɔ mìsɔnɔ ɖe le ji nɔ wo yí senɔ vevi do wo nu.—1 Piɛ 3:8. w19.05 17-18 ¶15-17

Le xomu mɛɔ, ŋsu ɖo alɔn ashiɛ shigbe lé “Kristo wa nɔ Mawu habɔbɔ lɔ nɛ.” (Efe. 5:28, 29) Ŋsu ɖo asran amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn Yesu tɔ yí akpɔɛni mɔ ye shiye nuʒanʒan koɖo yi nyɔnawo le veviɖe wu ye tɔ. Ŋsu ɖewo tɛnŋ kpɔɛ mɔ lɔnlɔn cɛ hanci agbɔnnu, ɖo taŋfuin wodehɛn wo le xomu ci mɛ yí wodonɔ afixɔxɔ lɔnlɔn koɖo enujɔjɔɛwawa do amɛ nu le o. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ wo mɔ woatrɔ adɛn, vɔ woɖo awa trɔtrɔ cɛwo yí asɔ dasɛ mɔ yewowakɔ do Kristo se lɔ ji. Nɔ ŋsu ɖe dasɛ mɔ yeɖo amɛɖekisɔsɔsavɔn lɔnlɔn nɔ ye shiyeɔ, ana ashiɛ abuini. Vida ci yí lɔn viɛwo nyɔnɔnwimɛtɔɔ, detanɔfu wo le nuxuxoxo alo nuwana mɛ o. (Efe. 4:31) Ewaɖeɔ, énunɔ nɔ eviɛwo mɔ yelɔn wo yí danasɛ nɔ wo mɔ wowo nu jeŋ nɔ ye, ecɛ wɛni mɔ wonɔnɔ vofamɛ. Vida ci yí wanɔ ahan ɔ, eviɛwo kannɔdo ji yí gbeluinni. w19.05 6 ¶21

Lé Mari ase Gabriɛli nyɔ cɛwo mɛ doɔ. Ábui mɔ Gabriɛli nukɔ mɔ Yesu aɖɔli Efyɔ Erodi alo yi dokplɔtɔ ɖe keŋ akpa cɛ nɔ Izraɛlia? Nɔ Yesu nyi fyɔɔ, anyi mɔ Mari anyi efyɔ nɔlɔ yí yi xomu anɔ efyɔ xomɛ. Vɔ mìdehlɛn kpɔ mɔ Mari biɔ mɔ wo le ji etɔwo tɔxu nɔ ye le Fyɔɖuxu lɔ mɛ o. Mari nyi nyɔnu ci yí sɔ yiɖeki hwe sugbɔ! Mìɖo aɖonɔ ŋwi mìwo tajinu vevitɔ lɔ, ci yí nyi mɔ mìate gogo Yehowa doji, nɔ mìle Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo wemawo kplakɔ. Mìjinɔ hɛnnɛ mɔ mìado jeshi “mɛ ciŋmɛ” mìnyi nywiɖe koɖo trɔtrɔ ciwo mìawa gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Mawu. (Ӡaki 1:22-25, NWT; 4:8) Le tɔtɔmɛ nɔ enukplakpla ɖekpokpuiɔ, mìɖo abiɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ Yehowa. Mìaɖe kuku ni mɔ yi le kpedo mì nu mìakpɔ nyɔna so enu ci mìjikɔ akpla mɛ yí ado jeshi trɔtrɔ ciwo mìɖo awa. w19.05 31 ¶18-19

Hweɖewonuɔ, cukaɖa hamɛhamɛ vanɔ mì ji doju. Kpɔ kpɔwɛ ciwo yí gbɔgbɔ. Kunuɖetɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ John le hunkanmɛdɔ̀ ci yí na lanmɛ kunɔ nɔ amɛ. Ése vevi sugbɔ ci nyɔnu ci eɖe yí wonɔ ju exwe 19, so gbeɖi ɖɛ. Gbesɔ kpe niɔ, evi nyɔnuvi amɛve ciwo yí le shi mi Yehowa sɛnsɛn. Asu koɖo ashi ɖeka ci yí tɔ mɔ Bob koɖo Linda do go cuɖaka ciwo yí to akpo nɔ John tɔwo. Edɔ dahɛn nɔ wo koɖo ve yí axwe degbele wo shi o. Gbesɔ kpe niɔ, dotowo kpɔ mɔ Linda le ejidɔ̀ ɖeka ci yí atɛnŋ awui. Wogbekpɔ edɔ̀ bu ci yí na yi lanmɛ degbetɛnŋ glɔnnɔ ta ni so edɔ̀lekuiwo shi o. Mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛɔ, Yehowa ci yí nyi mìwo Watɔ koɖo mìwo Da amɛlɔntɔ, mɔnɔŋje mìwo seselelanmɛwo mɛ. Égbeji mɔ yeakpedo mì nu mìato cukaɖa lɔwo mɛ. (Fili. 4:6, 7) Exolɔlɔ sugbɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí xo nuxu so cukaɖa ciwo mɛ yi sɛntɔwo to vayi nu. Wogbedasɛ lé Yehowa kpedo wo nu yí woto cukaɖa lɔwo mɛ. w19.06 14 ¶2-3

Nɔ mìwanɔ xomɛvunu hwɛhwɛwo ɖaɖa mɛɖe ci yí asuɔ alo ashiɛ so gbeɖe ɖɛɔ, mìdadasɛ ni mɔ mìluin. Woʒan exlɔ nywiwo ɖɛyɛ sɔwu sa. Lé àtɛnŋ adasɛ do mɔ yenyi wowo xlɔɔ? Àtɛnŋ ayɔ wo nɔ ŋɖuɖu kleŋ ɖe. Àtɛnŋ azan gamɛ akpɔ jijɔ koɖo wo alo aɖe kunu koɖo wo. Àtɛnŋ agbeyɔ wo nɔ woavawa sɛnsɛn xomumɛtɔ koɖo mí hweɖewonu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, Yehowa akpɔ jijɔ, ɖo ésɔ “mɛ ciwo yí eji gban nɔ gbɔ” yí “kpɔnɔ kposhuwo ji.” (Eha. 34:18, NWT; 68:5) Dajinjin o, hwenu yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ akpakɔ acɛ do nyigban lɔ jiɔ, “woaŋlɔbe xaxa sasatɔwo.” Mìkpɔkɔ mɔ veviɖe nɔ gacimɛ “amɛwo da ɖoŋwi hwenu xoxwi o. Wo da ɖoŋwi enu hunnɔwo domɛtɔ ɖe o.” (Ezai 65:16, 17, NWT) Mína nɔ mìakpenɔdo mìwonɔnɔwo nu yí adanasɛ to nuxuxoxo koɖo enuwana mɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔvi xɔsetɔwo pleŋ keke asɔ na nɔ hwenɔnu.—1 Piɛ 3:8. w19.06 25 ¶18-19

Exwe sugbɔ vayi ci yí Jutakpɔxɔ nu mɔ: “Mɛ ci yí jeshi Mawu ɖɛ nywiɖeɔ, ékannɔdo ji sugbɔ le yumɛcici mɛ.” Nyɔnɔnwi ŋtɔteŋ yɔ! Gbɔxwe mìado ji le yumɛcici mɛɔ, mìɖo alɔn Yehowa yí akando ji keŋkeŋ. (Mt. 22:36-38; Ӡaki 5:11) Hlɛnnɔ Bibla ŋkeŋke koɖo tajinu mɔ yeate gogo Yehowa doji. (Ӡaki 4:8) Nɔ èhlɛnkɔ Biblaɔ, ao susuwo le nɔ Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo ji. Donɔ jeshi lé elɔn eo do nɔ èhlɛnkɔ nu so nyɔ ciwo enu koɖo enu ciwo ewa nu. (Hun. 34:6) Taŋfuin agbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo mɔ yewoaxɔɛ se mɔ Mawu lɔn yewo, ɖo mɛɖe delɔn wo kpɔ o. Nɔ èsenɔ le eoɖeki mɛ ahan ɔ, je agbla aŋwlɛnɔ ŋshishikuku koɖo xomɛvunu ciwo pleŋ Yehowa wa nɔ eo daɖɛ ŋkeke ɖeshiaɖe. (Eha. 78:38, 39; Rɔm. 8:32) Nɔ èkpɔ enu ciwo mɛ ètokɔ yí bu tamɛ kpɔ so enu ci èhlɛn le Mawu Nyɔ lɔ mɛ nuɔ, àtɛnŋ ayɔ enu sugbɔ ciwo yí Yehowa wa nɔ eo. Nɔ enu ciwo Yehowa wa nɔ eo jenɔŋ nɔ eo sugbɔɔ, ekacaca ci yí le eo koɖo yɛ gblamɛ asɛnnɔŋ doji.—Eha. 116:1, 2. w19.07 2-3 ¶4-5

Yehowa dena acɛ mì mɔ mìadonɔ mìwoŋtɔwo sewo nɔ mɛbuwo o. Nɔ mɛɖe donɔ se ciwo yí deʒan ɔ, deglɔnkɔ ta nɔ nɔviwo o. Ewaɖeɔ, éjikɔ mɔ yeaɖu ga do nɔviwo xɔse ji. Satana Legba dami yumɛcici nɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo o. (1 Piɛ 5:8; Enyɔ. 2:10) Satana koɖo yi gbɛviwo atekpɔ mɔ yewoaɖo te sɛnsɛndɔ ciwo mìwakɔ nɔ Yehowa. Vɔ nɔ ecɛ do vɔnvɔn nɔ mì can ɔ, mìdami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o! (2 Ese. 7:21) Yehowa le koɖo mì, ákpɔtɔ akpekɔdo mì nu nɔ woɖo te mìwo dɔwo can. (2 Kro. 32:7, 8) Le vamɛ mɔ mìaɖui gligaan yí awa nu shigbe mìwo nɔvi exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔwo hannɛ. Wonu nɔ acɛkpatɔwo hwenɔnu mɔ: “Nyi mí kpɔ mɔ yí jɔ ɔ? Nyi yí Mawu a dro ɔ? Mì ɖo a bu mí alo mì ɖo a bu Mawu a? Mì da tɛnŋ bɔ enu o. Mì ɖo a nu enu ciwo yí mì se yí kpɔ nɔ amɛwo.”—Edɔ. 4:19, 20. w19.07 13 ¶18-20

Nɔ mìɖekɔ kunuɔ, mìɖo aje agbla ase nu ci yí taɖo mɛɖewo ɖonɔ susu ɖewo gɔnmɛ. Apotru Pɔlu nɔ Ӡuifuwo mɛ yí shin. Vɔ étrɔ do nɔnɔmɛ lɔ nu ci eɖekɔ kunu nɔ Amɛmanyiʒuifuwo, ɖo wodejeshi enu sugbɔ alo ŋɖe so Yehowa koɖo Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu o. Taŋfuin mìɖo awa numɛkuku kudo mɛ ciwo yí le mìwo nyigbanmama mɛ nu. Ecɛ ana mìatɛnŋ ase nu gɔnmɛ nɔ wo nywiɖe. (1 Kor. 9:20-23) Mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpɔ mɛ ciwo yí “je.” (Mt. 10:11, NWT) Gbɔxwe mìatɛnŋ awɛɔ, ele mɔ mìabiɔ amɛwo nɔ woanu wowo susuwo nɔ mì yí mìaɖo to wo nywiɖe. Nɔviŋsu ɖeka ci yí le Angleterre biɔnɔ amɛwo nɔ woanu wowo susuwo kudo lé woawɛ jijɔkpɔkpɔ anɔ xomu mɛ, ahɛn ɖeviwo alo akpanŋkɔ enumajɔmajɔwawa do. Nɔ éɖo to yí se wowo nyɔwo ɖegbɔɔ, énunɔ mɔ: “Lé èkpɔ nukplamu ci woŋwlɛ do lɛ so exwe 2 000 hannɛ doɔ?” Le yi goduɔ, édanasɛ kpukpui ci ecan ɖɛ le yi telefonu ji yí dezannɔ nyɔgbe “Bibla” o. w19.07 21-22 ¶7-8

Lé mìalɔn Mawu sugbɔ doɔ? Yesu nu nɔ Farizitɔ ɖeka mɔ: “Lɔn [Yehowa] ao Mawu koɖo eji aotɔ pleŋ, koɖo ao kla koɖo susu aotɔ keŋkeŋ.” (Mt. 22:36, 37) Mìji mɔ mìalɔn Mawu so mìwo jimɛ pleŋ. Mìgbeji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo ni asɛnkɔŋ doji ŋkeŋke. Mìɖo ajeshi Mawu gbɔxwe atɛnŋ aluin. Bibla nu mɔ: “Amɛ ci yí de lɔnnɔ amɛ ɔ, dé jeshi Mawu o, ɖo Mawu nyi lɔnlɔn.” (1 Ӡan 4:8) Apotru Pɔlu nu mɔ zenɛni ci yí mìnya nyɔnɔnwi ci yí kudo Mawu nu yí mɔŋje lé ekpɔnɔ enuwo do mɛɔ, ahanke lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu asɛnkɔŋ doji nɛ. (Fili. 1:9) Ci mìtɔ Bibla kplakplaɔ, mìdenya nushianu so Yehowa nu o, gan mìtɔ lɔnlɔn ɖoɖo ni. Vɔ ci mìvakplakɔ enu sugbɔ so Yehowa nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni vasɛnkɔŋ doji. Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìakplanɔ Bibla blaŋblaŋ keŋ abunɔ tamɛ kpɔ so nu nywiɖe!—Fili. 2:16. w19.08 9 ¶4-5

Nɔ èle dɔdoashi yoyu ɖe mɛɔ, èɖo aɖo exlɔ yoyu buwo. Ðo ŋwi mɔ gbɔxwe àje xlɔ nywiwoɔ, èɖo anyi exlɔ nywi. Xo nuxu so enunywi ciwo Yehowa na eo nu nɔ wo, nɔ woakpɔ jijɔ ci èkpɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Nɔ mɛ ci èɖe dɔ̀lele cukaɖawo yí na míɖo atashi edɔdoashi lɔɔ, ŋgbedo hwɛ yi o. Alo nɔ eoŋtɔ dɔ̀lele cukaɖawo yɔɔ, ŋgbedo hwɛ eoɖeki yí amɔ yewa nu koɖo mɛ ci yeɖe o. Ðo ŋwi mɔ “elanci kuɖeka kpaŋ” yí mínyi yí míɖo gbe nɔ Yehowa mɔ yewoale bu nɔ yewonɔnɔwo, nɔ ŋɖekpokpui jɔkɔ can. (Mt. 19:5, 6) Nɔ efufɔnfɔn maɖoŋdonu yí na mítashi edɔdoashi lɔɔ, na nɔ vio lɔ akando ji mɔ yele veviɖe nɔ eo wu edɔdoashi lɔ. Nunɔ nɔ vio lɔ mɔ yɛnyi “fɛncu” so Mawu gbɔ nɔ ye. (Eha. 127:3-5) Gbexonɔ nuxu so nyɔna ciwo èkpɔ le ao dɔdoashi xoxui lɔ mɛ nu ni. Nɔ èwɛni ahan ɔ, atɛnŋ akpedo vio nu yí asɛn Yehowa koɖo jijɔ le yi gbemɛ shigbe lé èwɛ do vayi nɛ. w19.08 22 ¶10-11

Babiloni Gangan ci yí nyi ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ xo ɖyi Mawu ŋkɔ sugbɔ. Ékpla ŋsunyɔ amɛwo so Mawu nu. Éwa asu le gbɔngbɔnmɛ ci eca gbɛ koɖo xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo. Ézan amɛblebleŋsɛn yi tɔ do yi lɛngbɔwo ji keŋ yí sɔ tafu wo. Gbesɔ kpe niɔ, ŋsusɛnsɛnhawo wu amɛ sugbɔ, Mawu sɛntɔwo magbla. (Enyɔ. 18:24; 19:2) Yehowa azan “elan zo amɛwo” ciwo yí le ta nɔ “elan jin ɖeka” yí asɔ gu “nyɔnu asuwatɔ gangantɔ lɔ.” Gbemɛlan cɛ le dumɛ nɔ Jukɔnwo Xoxoxu (ONU). Ezo amɛwo lɔwo le dumɛ nɔ acɛkpakpa ciwo yí kpekɔdo gbɛbɔbɔ ŋtɔ́ nu. Le gamɛ ci Mawu ɖo jiɔ, acɛkpakpa ŋtɔ́wo atrɔkpe Babiloni Gangan lɔ. “Wo a sɔ enushanu ciwo yí le shi yí a tashii ɖɛ,” ɖo woaxɔ yi dɔkunuwo pleŋ yí adasɛ lé enyi amɛvwin do yí amɛshiamɛ akpɔɛ. (Enyɔ. 17:3, 16) Gugu ŋtɔ́ ci yí ava blaŋ shigbe “gbe ɖeka” nɛ akpaca mɛ ciwo yí kpekɔdo ŋsusɛnsɛnhawo nu. Ðo Babiloni Gangan lɔ kannɔ adan mɔ: “Ŋ da xa le nyɛɖekimɛ gbeɖe o.”—Enyɔ. 18:7, 8. w19.09 10 ¶10-11

Yesu yɔkɔ amɛshiamɛ mɔ wo le va ye gbɔ. Dagbe mɛ ci yí ji mɔ yeasɛn Mawu le nyɔnɔnwi mɛ gbeɖe o. (Ӡan 6:37, 38) Emɔ hun nɔ Kristo dokplɔtɔwo pleŋ mɔ, woawa dɔ ci Yehowa dɔ Yesu koɖi. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yesu anɔ koɖo mì yí akpedo mì nu le edɔ lɔ wawa mɛ. (Mt. 28:18-20) Mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe tenɔ gogo Yesu. (Mt. 19:13, 14; Luiki 7:37, 38) Nyi yí taɖoɔ? Kpɔ vovototo ci yí le Yesu koɖo Farizitɔwo gblamɛ ɖa. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ cɛwo delɔnnɔ amɛ o yí wogbeyinɔ go. (Mt. 12:9-14) Yesu lɔnnɔ amɛ yí gbesɔ yiɖeki hwe. Farizitɔwo yinɔ go yí kpɔnɔ mɔ yewole veviɖe wu. Vɔ Yesu nu mɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo denyɔ o yí gbekpla yi nukplaviwo mɔ wo le sɔ wowoɖekiwo hwe keŋ anyi dɔwavi nɔ mɛbuwo. (Mt. 23:2, 6-11) Farizitɔwo donɔ vɔnvɔn nɔ amɛwo keŋ kpɔnɔ ŋsɛn do wo ji. (Ӡan 9:13, 22) Vɔ Yesu wa nu do amɛwo nu le lɔnlɔn mɛ keŋ xo nuxu nɔ wo koɖo xomɛfafa yí wokpɔ gbɔndomɛ. Èkpla nɔnɔmɛ cɛwo so Yesu gbɔa? w19.09 20 ¶1; 21 ¶7-8; 23 ¶9

Bɔbɔwo kpenɔdo mì nu yí mìtenɔ gogo Yehowa. Lé mìyinɔ bɔbɔwo do yí adasɛ lé mìatɛnŋ ado ji ato yumɛciciwo mɛ le esɔmɛ do. (Ebre. 10:24, 25) Nyi yí taɖoɔ? Nɔ mìɖe mɔ yí emɔxenu kleŋ ɖewo na mìminɔ bɔbɔwo gbɛ ɖe, lé mìawa nu do le esɔmɛ nɔ evaʒan mɔ mìasɔ mìwo gbe do afɔku mɛ gbɔxwe yí akpli ta koɖo mìwo nɔvi xɔsetɔwoɔ? Le akpa bu mɛɔ, mìdana ta hwenu ketɔnɔwo atekpɔ mɔ yewoana mìami bɔbɔwo yiyi, nɔ mìɖui gligaan yí yinɔ wo gbɛ o. Kakacɛ mɛ yí ele mɔ mìalɔn bɔbɔwo yiyi. Nɔ bɔbɔwo yiyi jɔnɔ ji nɔ mìɔ, yumɛcici alo nɔ acɛkpakpa ɖe ɖo te mìwo bɔbɔwo can ɔ, mìdami eto ɖoɖo Mawu keŋ aɖo to agbetɔwo o. (Edɔ. 5:29) Le ao kpukpui veviwo do tamɛ. (Mt. 13:52) Ci ènyi nuvɔnmɛɔ, datɛnŋ alé enuwo pleŋ do susumɛ o, vɔ Yehowa atɛnŋ azan yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ yí asɔ kpedo eo nu naɖo ŋwi kpukpui vevi ŋtɔ́wo. (Ӡan 14:26) Kpukpui ŋtɔ́wo akpedo eo nu yí naledo Yehowa nu kpiŋkpiŋ yí ado ji le gbejinɔnɔ mɛ. w19.07 3 ¶5; 4 ¶8-9

Exwe 1914 godu yí woji eoa? Nɔ ahan yɔɔ, ènɔkɔ agbe “le ŋkeke vɔvɔwo mɛ” nɔ xexe vwin cɛ. Mì pleŋ se enujɔjɔ ciwo Yesu nu ɖɛ mɔ woavajɔ hweyɛnu. Wowo ɖewo yí nyi ahwawawa, ejutotui, nyigbanhunhunhun koɖo edɔ̀vɔnwo; ebuwo yí nyi mɔ esejimawamawa awukɔ gan yí woacikɔ yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔwo. (Mt. 24:3, 7-9, 12; Luiki 21:10-12) Mìgbekpɔ amɛwo nɔkɔ agbe shigbe lé apotru Pɔlu nui ɖɛ nɛ. Mìwo ciwo yí nyi Yehowa sɛntɔwo kando ji mɔ mìle agbe “le ŋkeke vɔvɔnuwo” mɛ. (Mis. 4:1) Hwenu sugbɔ vayi so exwe 1914, eyi taɖo mìkando ji mɔ mìle agbe le vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwo. Ci xexe lɔ vɔvɔnu gogo sugbɔ ahan ɔ, ele mɔ mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse vevi ɖewo: Nyiwo yí ajɔ le vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwoɔ? Nyi yí Yehowa ji mɔ mìwo le wakɔ hwenu mìale te kpɔ enujɔjɔ ŋtɔ́woɔ? w19.10 8 ¶1-2

Denyi nɔnɔmɛ nywi ciwo mɛ mìle yí ana mìado ji o. Vɔ eŋɖoɖo do Yehowa nu yí ana mìwo jidodo asɛnŋ. (Rɔm. 12:12) Yesu gbeɖu ci yí le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìɖo akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ mìdodoɔ go cukaɖawo can. Nɔ mìdodoɔ ji le tetekpɔwo pleŋ mɛ le egbɛmɛɔ, mìwo xɔse asɛnŋ doji gbɔxwe efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji. Shigbe ejidodo nɛɔ, eŋɖoɖo do Yehowa nu yí na amɛ nyinɔ edɔngbetɔ ŋtɔŋtɔ. Lé mìawɛ aɖonɔŋ do Yehowa nu dojiɔ? Mìatɛnŋ awɛ nɔ mìhlɛnnɔ yi Nyɔ lɔ ŋkeŋke yí bunɔ tamɛ kpɔ so lé Yehowa hwlɛn yi mɛwo gan le blema nu. (Eha. 68:20; 2 Piɛ 2:9) Nɔ jukɔnwo je mì ji le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, mìɖo agbe dɔn yí aɖoŋ do Yehowa nu sɔwu sa. (Eha. 112:7, 8; Ebre. 13:6) Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu le egbɛmɛɔ, mìagbe dɔn hwenu Gogi aje mì ji. Mìkando ji mɔ Yehowa asɔ lɔnlɔn glɔn ta nɔ mì yí mìakpɔtɔ anɔ vofamɛ tɛgbɛɛ.—1 Kor. 13:8. w19.10 18 ¶15-16

Legba kpɔ ŋsɛn do xexe vwin cɛ ji. Ézannɔ xexe lɔ yí sɔ kpɔnɔ ŋsɛn do jɔjɔmɛ dro mìwo tɔwo ji keŋ ana edro vwinwo ji ɖuɖu agbɔnnu nɔ mì. (Efe. 2:1-3) Éji mɔ mìwo le lɔn nubuwo hɛnnɛ nɔ mìŋgbesɛn Yehowa ɖekɛ o. Ci apotru Piɛ ŋwlɛ nu so Satana xexe lɔ vɔvɔnu koɖo xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ nu ɖegbɔɔ, énu mɔ: “É yi taɖo, exlɔ veviwo, shigbe le mí lete kpɔ enu cɛwo do ɛnɛ ɔ, mí tekpɔ a nɔ̀ kɔkwɛɖe, le eɖyi maxo mɛ, le fafa mɛ, le ŋkɔ ni.” (2 Piɛ 3:14) Nɔ mìwa do nukplamu cɛ ji yí wa ci ji mìakpe le Yehowa sumɔsumɔ mɛ keŋ yí gbenɔ agbe esɔ koɖo lé eji doɔ, mìadasɛ mɔ mìsɛnkɔ Yehowa ɖekɛ. Satana koɖo xexe vwin cɛ akpɔtɔ atenɔ mì kpɔ nɔ mìasɔ nubuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le agbemɛ. (Luiki 4:13) Vɔ nɔ mìtokɔ cukaɖa ɖekpokpui mɛ can ɔ, mìdalɔn yí mɛɖe alo ŋɖe axɔ Yehowa texwe le mìwo jimɛ o. Mìɖui gligaan mɔ mìasɔ enu ci Yehowa ɖekɛ je nɔ ni: mìasɛn yiɖekɛ kpaŋ! w19.10 27 ¶4; 31 ¶18-19

Xaxa le amɛɖeki mɛ ɖekawo nyɔ. Le kpɔwɛ mɛ, esɔgbe mɔ mìxanɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, lé mìawɛ adonɔ jijɔ nɔ Yehowa koɖo Yesu ma. (1 Kor. 7:32) Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìxanɔ le mìwoɖekiwo mɛ yí jinɔ mɔ mìadra ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ do. Mìgbexanɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, lé mìawɛ adonɔ jijɔ nɔ mɛ ci mìɖe alo alenɔ bu nɔ mìwo xomumɛtɔwo koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo ma. (1 Kor. 7:33; 2 Kor. 11:28) Ele ahan gan, xaxa le amɛɖeki mɛ ɖoɖu atɛnŋ ana mìanunɔ le mìwoɖekiwo mɛ hweɖekpokpuinu mɔ, lé mìawɛ akpɔ ŋɖuɖu koɖo nudodo sugbɔ ma. (Mt. 6:31, 32) Mìaji mɔ mìaɖe xaxa lɔ kpɔtɔ yí taŋfuin mìasɔ mìwo susu ɖo dɔkunuwo jiji ji. Nɔ mìlɔn yí ecɛ jɔ do mì jiɔ, xɔse ci mìɖo nɔ Yehowa agbɔjɔ yí ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ adahɛn. (Maki 4:19; 1 Tim. 6:10) Alo mìtɛnŋ xa le mìwoɖekiwo mɛ sugbɔ so lé amɛwo kpɔnɔ mì do nu. Mìtɛnŋ vɔnnɔ mɔ amɛwo ako mì alo aci yumɛ nɔ mì sɔwu ci mìavɔn nɔ Yehowa mɔ mìavada le ji. Gbɔxwe mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo so afɔku cɛ mɛɔ, mìɖo aɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yi le na xɔse koɖo edɔngbegbe ci mìasɔ kpanŋkɔ cukaɖa lɔ mì.—Elo. 29:25; Luiki 17:5. w19.11 15 ¶6-7

Mìsɔ gbeta vevi ɖewo ciwo mìdeji mɔ mìatrɔ gbeɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, mìsɔ gbeta mɔ mìasɛn Yehowa; mìgbesɔ gbeta mɔ mìanɔ gbeji nɔ mɛ ci mìɖe. Mìkpɔtɔ ɖui gligaan mɔ mìawa do gbetasɔsɔ cɛwo ji. (Mt. 16:24; 19:6) Vɔ atɛnŋ ʒan mɔ mìatrɔ ashi le gbetasɔsɔ buɖewo nu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔnɔmɛwo trɔnɔ. Afɔɖeɖe ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔnɔ gbeta nywitɔwoɔ? Do gbe ɖaɖa yí abiɔ nunya. “Ŋununyanya hwe[nɔ] do” mì pleŋ le ŋɖewo mɛ. Eyi taɖo nɔ èsɔkɔ gbeta ɖe alo nɔ ègbejekɔ gbeta ci èsɔ mɛɔ, biɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu. Yehowa akpedo eo nu yí nawa cancan nywiwo. Wa numɛkuku nywiɖe. Wa numɛkuku le Mawu Nyɔ lɔ koɖo Yehowa habɔbɔ lɔ wemawo mɛ. Biɔ nyɔ mɛ ciwo ji èkando se. (Elo. 20:18) Enumɛkuku ahan le veviɖe gbɔxwe mìasɔ gbeta mɔ mìawa dɔ ɖe, ahun ayi ci fibu alo ayi suklu ci yí akpedo mì nu mìasumɔ Yehowa. w19.11 27 ¶6-8

Jijɔtɔɔ, Mawu hun mɔ ɖeka nɔ mì nɔ mìakpɔ hwlɛngan alo vovo so nuvɔn mɛ. Yesu yí na mìatɛnŋ akpɔ vovo lɔ. Le exwe sanŋdi amɛnyi mɛ Doŋkɔ nɔ Yesuɔ, enyɔnuɖɛtɔ Ezai nu ɖɛ mɔ amɛwo akpɔ vovo gangan. Vovo cɛ anyɔ wu ci Izraɛliviwo kpɔnɔ nɔ woɖukɔ Vovokpɔkpɔxwe. Éŋwlɛ mɔ: “[Yehowa] anyi Xwetɔ sɔ Yi gbɔngbɔn daɖo Ŋ ji. Mawu can ŋ nɔ ma nu eŋɛ nywi nɔ wamɛnɔwo yí a do akɔnfa lanmɛ nɔ amɛ ciwo yí le xaxa mɛ. Mawu dɔ ŋ nɔ ma nu nɔ amɛ ciwo yí gan le ketɔnɔ lɔ̀wo mɛ mɔ wo vo. Yí, ma nu nɔ gamɛnɔ̀tɔwo mɔ wo na wo vovo.” (Ezai. 61:1) Mi nu yí wonu nyɔ cɛ soɔ? Ci Yesu tɔ yi sumɔsumɔdɔ lɔ jiɔ, nyɔnuɖɛ vevi cɛ ci yí kudo vovokpɔkpɔ nu tɔ vavamɛ. Hwenu Yesu yi Ӡuifuwo nukplaxu le wowo xwe Nazarɛtiɔ, éhlɛn Ezai nyɔnuɖɛ cɛ nɔ Ӡuifu ciwo yí le bɔbɔ lɔ mɛ.—Luiki 4:16-19. w19.12 9-10 ¶6-8

Èʒan edɔngbegbe gbɔxwe akpanŋkɔ yumɛcici. Nyi àtɛnŋ awa nɔ èdo jeshi mɔ yedegbenɔ dɔn ɔ? Ðo ŋwi mɔ denyi nɔnɔmɛ, ŋsɛn alo enujikpekpe ao tɔwo yí adɔ nagbenɔ dɔn ŋtɔŋtɔ o. Na mìasɔ Davidi kpɔwɛ. Ékpe ta koɖo Goliati hwenu enyi ɖajɛvi. Nɔ wosɔ Davidi sɔ koɖo amɛjɔasu ci yí tri akɔn cɛɔ, éhwe, deɖo ŋsɛn o, yí ahwawanu ɖe dele shi ahan o. Ewi kpetii dele Davidi shi o. Vɔ égbe dɔn sugbɔ. Ésɔ edɔngbegbe lɔ ju keŋ kpe ta koɖo egoyitɔ kaki cɛ. Nyi yí na Davidi gbe dɔn ahan ɔ? Ékando ji sɛnsinɖe mɔ Yehowa le koɖo ye. (1 Sam. 17:37, 45-47) Denyi lé Goliati jɔ asu wu Davidi ji yí esɔ susu ɖo o. Vɔ ésɔ susu ɖo lé Goliati denyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ Yehowa ji. Nyi mìkpla so exolɔlɔ cɛ mɛɔ? Mìagbe dɔn, nɔ mìkando ji mɔ Yehowa le koɖo mì yí mìwo ketɔnɔwo denyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ Mawu Ŋsɛnwopleŋtɔ lɔ o.—2 Kro. 20:15; Eha. 16:8. w19.07 5 ¶11-13

Exlɔ Kristotɔ ci ji woakando yí Tishiku nyi nɔ Pɔlu. (Edɔ. 20:4) Ci Pɔlu wa toto nɔ enujɔjɔ asɔ kpedo Kristotɔ ciwo yí le Ӡude nu le xwe 55 han K.H. ɔ, étɛnŋ nu nɔ Tishiku mɔ yi le do alɔ edɔ vevi cɛ. (2 Kor. 8:18-20) Le yi godu ci wole Pɔlu do gakpamɛ ŋkɔtɔ le Rɔmaɔ, Tishiku wa dɔ shigbe Pɔlu mɛdɔdɔ nɛ. Ésɔ Pɔlu lɛta koɖo yi ŋsɛndoamunyɔwo yinɔ nɔ hamɛ ciwo yí le Azi. (Kol. 4:7-9) Tishiku kpɔtɔ nyi exlɔ ci ji Pɔlu kando. (Titu 3:12) Hwenɔnuɔ, denyi Kristotɔwo pleŋ yí nyi mɛ ciwo ji woakando shigbe Tishiku nɛ o. Ci wole Pɔlu zevetɔ do gakpamɛ le exwe 65 han K.H. ɔ, Pɔlu ŋwlɛ mɔ Kristotɔ sugbɔ ciwo yí le Azi kanmɛ degbenɔkɔ koɖo ye o, ɖo taŋfuin wovɔnvɔn nɔ ketɔnɔwo. (2 Tim. 1:15) Ele ahan gan, Pɔlu tɛnŋ kando Tishiku ji keke yí gbeɖo edɔ bu ni. (2 Tim. 4:12) Pɔlu akpɔ jijɔ mɔ Tishiku nyi exlɔ nywi nɔ ye. w20.01 10 ¶7-8

Taŋfuin èbiɔkɔ eoɖeki se mɔ Yehowa sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ ye ma. Nɔ ewanɔ ahan nɔ eoɔ, bu tamɛ kpɔ so enyɔbiɔse cɛwo nu: Kpakpa sɔnɔ eo veviɖe mɔ yeawa Yehowa droa? Èkpɔɛ mɔ yewanɔ kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo ezolelanmɛa? Bibla kplakpla jɔnɔ ji nɔ eo yí èjinɔ veviɖe mɔ yeakpla “Mawu nuwlawlawo do citocito tɔxua”? Èkpɔɛ mɔ Yehowa na yí yekpɔkɔ nyɔna ganganwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛa? Èjinɔ veviɖe mɔ yeakpedo mɛbuwo nu le gbɔngbɔnmɛa? Èkpɔ kpeɖoji ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa kpedo ye nu le emɔ vevi sugbɔ ji le agbemɛa? Nɔ èɖo nyɔbiɔse cɛwo ŋci mɔ ɛɛ ɖe, edasɛ mɔ wocan eo nɔ jeŋkwimɛ yiyia? Oo, denyi ahan o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Mawu sɛntɔwo pleŋ yí atɛnŋ ase le wowoɖekiwo mɛ ahan. Le nyɔnɔnwi mɛ, nɔ èbiɔkɔ eoɖeki se mɔ wosɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ ye maɔ, edasɛ mɔ wodeshi ami nɔ eo o. Nɔ Yehowa can mɛɖeɔ, devabuini kpɔ mɔ wocan ye nyao ma o! Yiŋtɔ anya! w20.01 23 ¶14