Septembre

Kpɔwɛ ciwo yí Yehowa koɖo Yesu ɖo so edɔwawa nu dasɛ mɔ dele veviɖe mɔ mìagbɔnnɔ domɛa? Denyi ahan yɔ o. Enu decinɔ kɔ nɔ Yehowa gbeɖe o, eyi taɖo deʒan mɔ Yehowa agbɔn duu o. Vɔ Bibla nu mɔ ci Yehowa wa jeŋkwiwo koɖo nyigban ɖegbɔɔ, “É ɖote Yi dɔ yí xɔ gbɔngbɔn.” (Hun. 31:17) Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa nɔ te yí kpɔ jijɔ so enu ciwo ewa nu. Ci Yesu wa dɔ sɛnsinɖe hwenu ele nyigban jiɔ, éjinɔ gamɛ yí gbɔnnɔ domɛ keŋ ɖunɔ nu koɖo yi xlɔwo. (Mt. 14:13; Luiki 7:34) Bibla do ŋsɛn Mawu mɛwo mɔ edɔwawa le jɔnɔ ji nɔ wo. Mawu sɛntɔwo ɖo anyi edɔsɛnsinwatɔwo yí wodanyi ɖyiɖɔnɔwo o. (Elo. 15:19) Taŋfuin èwanɔ dɔ yí sɔ kpɔnɔ ao xomu ji. Kristo nukplaviwo pleŋ yí ɖo adra eŋɛnywi lɔ. Ele ahan gan, èɖo agbɔnnɔ domɛ asunnɔ eo hɛnnɛ. w19.12 2 ¶2; 3 ¶4-5

Ŋgbelɔnɔ xo so gbɔngbɔnvɔnwo nu o. Le akpaxwe cɛɔ, mìji mɔ mìasran Yesu kpɔwɛ. Gbɔxwe Yesu ava nyigban jiɔ, énɔ jeŋkwimɛ yí nya enu sugbɔ so Satana koɖo gbɔngbɔnvɔnwo nu. Gan delɔnɔ xo so enu ciwo yí gbɔngbɔnvɔnwo wa nu o. Yesu ji mɔ yeakpla nu amɛwo so Yehowa nu, denyi so Satana nu o. Mìasran Yesu yí mìdakakanɔ exolɔlɔ ciwo yí kudo gbɔngbɔnvɔnwo nu o. Vɔ mìdanasɛ to nuxuxoxo mɛ mɔ ‘enyɔ nywiwo ɖɔ ji mɛ’ nɔ mì, wowo yí nyi nyɔnɔnwi lɔ. (Eha. 45:1) Ŋgbevɔnnɔ nɔ gbɔngbɔnvɔnwo o. Le xexe cɛ mɛɔ, nuvwinwo atɛnŋ jɔ do mì ji. Mìatɛnŋ ado go afɔkuwo, dɔ̀lele alo eku maɖoŋdonu. Vɔ mìdeɖo anu mɔ gbɔngbɔnvɔnwo yí wɛ koɖo mì o. Bibla ɖe mɛ mɔ “hwenu koɖo enujɔjɔ maɖoŋdonuwo” atɛnŋ ajɔ do mɛɖekpokpui ji. (Ŋun. 9:11, NWT) Yehowa dasɛ mɔ yesɛnŋ wu gbɔngbɔnvɔnwo xoxoxo. w19.04 23-24 ¶13-14

Nɔ womɔ mɛɖe dɔn ɖevi ɖe gbɔ ɖe, hamɛmɛshinshinwo wanɔ do eju lɔ mɛ se ji keŋ vayi tuini nɔ fyɔhawoa? Ɛɛ. Wodo se le ju ɖewo mɛ mɔ nɔ mɛɖe se mɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, le yi tui nɔ fyɔha. Le ju ŋnɔwo mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo wanɔ do ese cɛwo ji. Ese cɛwo detrɔkpe Mawu se o. (Edɔ. 5:28, 29) Eyi taɖo nɔ mɛɖe nu nɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, wobiɔnɔ alɔjedɔwaxu lɔ se le afɔdumɛ mɔ lé yewoawɛ awa do efyɔha lɔ se ji ma. Nɔ hamɛmɛshinshinwo xokɔ nuxu koɖo mɛ ci gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔ koɖo yi jilawo alo mɛ ci yí nya nu so nuɔ, woɖonɔ ŋwi nɔ wo mɔ wokpɔ mɔ ayi tui nɔ fyɔhawo. Vɔ nɔ mɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ yí womɔ yiwa nu lɔ yí wovayi tui keŋ evaɖyi le nutwi lɔ mɛ ɖe? Kristotɔ ci yí vayi nui anu mɔ eye yí na Yehowa ŋkɔ xo ɖyia? Oo. Mɛ ci yí dɔn ɖevi lɔ gbɔ yí xo ɖyi Mawu ŋkɔ. w19.05 10 ¶13-14

Bibla kpla nu nɔ asu koɖo ashiwo mɔ, wo le do bubu wowonɔnɔwo nu yí awa do egbe ci woɖo nɔ wowonɔnɔwo ji. Énu nɔ asu koɖo ashiwo mɔ wo le ɖui gligaan yí anɔ ju. Bibla nu mɔ: “Ŋsu a so gbeɖe edalɔ koɖo enɔ̀lɔ ɖɛ, á sɔ yiɖeki sɔ ca koɖo ashiɛ, yi wo koɖo eve a trɔsun ɖeka.” (Gɔnm. 2:24) To akpo nɔ cɛɔ, mɛ ciwo ji xexe lɔ nunya kpɔ ŋsɛn do kakanɔ susu ci yí to vo; wonunɔ mɔ asu le ji yiŋtɔ nyɔna yí ashi can aji yiŋtɔ nyɔna. Wema ɖeka ci yí xo nuxu so nɔnɔgbegbe nu nu mɔ: “Le alɔlele kɔnu ɖewo mɛɔ, egbe ci asu koɖo ashi ɖonɔ nɔ wowonɔnɔwo sa yí nunɔ mɔ, ‘nɔ mì amɛve vlɛ yí kpɔtɔ le agbe duu,’ vatrɔ ‘nɔ mì amɛve kpɔtɔ lɔn nɔnɔ duu.’” Ci amɛwo dekpɔɛni mɔ alɔlele ɖo ani keke sɔyiɔ, xomu nɛniɖe gban yí edahɛn nu le amɛwo nu haan. Eze gbajɛɛ mɔ, bubu ci xexe lɔ dedonɔ alɔlele nu, nyi sukujeje. w19.05 23 ¶12

Pɔlu vɔnkɔ, ɖo Satana xexe lɔ susu ciwo yí danahɛn nu le amɛ nu kpɔkɔ ŋsɛn do Kristotɔ ɖewo ji. (Efe. 4:17-19) Susu cɛwo atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do mìwo ji hɛnnɛ. Satana yí nyi xexe cɛ mɛ mawu yí ezankɔ mɔnu sugbɔ mɔ yeakpɔ ŋsɛn do mì ji nɔ mìagbe Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìji mɔ mìanyi amɛkpɛnkpin alo mɛ ci ŋkɔ yi to nɔɔ, Satana atekpɔ azan edro cɛ keŋ nɔ mìatrɔ gbeɖe Yehowa ɖɛ. Átɛnŋ agbeji mɔ yeazan enu ciwo mìkpla le axomɛ, le suklu alo le mɛ ciwo yí trɔdo mì gbɔ keŋ asɔ kpɔ ŋsɛn do mì ji, nɔ mìakpɔ enuwo shigbe yɛ hannɛ. Mìatɛnŋ ahun enu ciwo yí “lo do gogwiɖe” le mìwo susumɛ tia? (2 Kor. 10:4, NWT) Kpɔ lé Pɔlu ɖo ŋci do ɖa: “Mì trɔnɔ eta do gu nɔ susu ɖeshaɖe koɖo egoyìnu ɖeshaɖe ciwo yí fɔnnɔ do enunyanya Mawutɔ ji yi mì lénɔ susuɖeɖe ɖeka ɖeka yi sɔɛ ɖonɔ gɔnmɛ nɔ Kristo hlɔnhlɔn.” (2 Kor. 10:5) Aɛ, Yehowa akpedo mì nu yí mìaɖu susu vwin ɖekpokpui ji. w19.06 8 ¶1-3

Ci Xana, Davidi koɖo Ehakpatɔ ɖeka tokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ can ɔ, woɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛakpedo yewo nu. Wonu enu ci yí dokɔ aya nɔ wo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Enu ci yí na woxa le wowoɖekiwo mɛ teŋ yí wonu ni. Gbesɔ kpe niɔ, wokpɔtɔ yikɔ Yehowa sɛnxu. (1 Sam. 1:9, 10; Eha. 55:22; 73:17; 122:1) Yehowa se vevi do wo nu yí kpedo wowo domɛtɔ ɖeka ɖeka nu. Xana ji je mɛ. (1 Sam. 1:18) Davidi ŋwlɛ mɔ: “Amɛ nywiwo tɛnŋ ɖo cukaɖa sugbɔ, vɔ [Yehowa] a hwlɛn wo gan le wowo cukaɖa lɔwo ɖeka ɖeka mɛ.” (Eha. 34:19) Ehakpatɔ lɔ vase le yɛɖeki mɛ mɔ Yehowa “lé [ye] lɔ̀ ɖashi” yí sɔ lɔnlɔn ɖo aɖaŋ nɔ ye keŋ sɔ dasɛ mɔ nɔ ye. (Eha. 73:23, 24) Nyi mìkpla so kpɔwɛ cɛwo mɛɔ? Hweɖewonuɔ, cukaɖawo awugan mì yí ado ŋmavui nɔ mì. Vɔ mìatɛnŋ ato wo mɛ nɔ mìbu tamɛ so lé Yehowa kpedo mɛbuwo nu do, nɔ mìɖoŋ do nu le gbedodoɖa mɛ keŋ yí ɖo to yi to wawa do enu ci emɔ mìwo le wa ji.—Eha. 143:1, 4-8. w19.06 17 ¶14-15

Ŋgbeɖe mɔ gbeɖe nɔ enyɔ ci agbetɔ nukɔ alo enu ci ewakɔ ana ŋkpɛn awa eo mɔ yenyi Yehowa Kunuɖetɔ o. (Mis. 4:5) Bu tamɛ kpɔ so lé apotruwo wa nu do le Ӡeruzalɛmu ci Yesu ku dejinjin o. Wonya lé wowo nu vekɔ dɔmɛ nɔ Ӡuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo do. (Edɔ. 5:17, 18, 27, 28) Gan wokpɔtɔ yinɔ gbedoxɔ lɔ mɛ ŋkeŋke yí danasɛ le jugbaja mɔ yewonyi Yesu nukplaviwo. (Edɔ. 5:42) Wodeɖe mɔ vɔnvɔn na womi dɔ lɔ o. Mìwo can mìatɛnŋ aɖu vɔnvɔn nɔ agbetɔ ji nɔ mìdanasɛ hweshiahwenu le dɔmɛ, le suklu koɖo le mìwo xwe xa mɔ mìnyi Yehowa Kunuɖetɔwo. (Edɔ. 4:29; Rɔm. 1:16) Nyi yí taɖo apotruwo kpɔ jijɔɔ? Wonya enu ci yí taɖo amɛwo xakɔ wo yí gbesɔɛ mɔ, bubu enyi nɔ yewo ci wodokɔ aya nɔ yewo, ɖo yewowakɔ Yehowa dro. (Luiki 6:23; Edɔ. 5:41; 1 Piɛ 2:19-21) Nɔ mìnya mɔ ci mìwakɔ enujɔjɔɛ taɖo woxaxa mìɔ, mìdana agbɔjɔ mì yí mìami Yehowa sɛnsɛn gbeɖe o. w19.07 7 ¶19-20

Yesu koɖo yi dokplɔtɔ ciwo nyi Ӡuifuwo wa do Sabati se ji, ɖo Moizi Se lɔ yí kplɔkɔ wo. Vɔ Yesu dasɛ le nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ mɔ, emɔɖeɖe li mɔ woawa xomɛvu yí akpedo mɛbuwo nu le Sabati ji. (Mt. 12:9-11) Dékpɔɛ mɔ xomɛvuwawa koɖo kpekpedo amɛwo nu nyi dada le Sabati se lɔ ji o. Yesu nuwanawo tɛ gbe do susu vevi ci yí taɖo Mawu mɔ, ye mɛwo le gbɔn domɛ le Sabatigbe ji. Ci Mawu mɛwo degbewanɔ dɔ gbenɔgbe keŋ gbɔnnɔ domɛɔ, wotɛnŋ sɔ susu ɖonɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ji. Xomu ci mɛ Yesu shin le, zannɔ Sabatigbewo sɔ sɛnnɔ Mawu. Mìnya ahan, ɖo mìhlɛn enyɔ cɛ so Yesu nu hwecinu ele yiŋtɔ jumɛ le Nazarɛti: “É ɖo Ӡuifuwo Nukplaxu Sabatigbe shigbe [lé] É wɛ ni do ɛnɛ. É so jete yí a hlɛn enu.” (Luiki 4:15-19) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu nukplaviwo donɔ bubu Sabati se lɔ nu sugbɔ, eyi taɖo wodeshi ami nɔ Yesu cɔ lɔ Sabatigbe o.—Luiki 23:55, 56. w19.12 4 ¶10

Kristotɔ eŋɛnywidratɔwo pleŋ ɖo ŋɖe awa le ejinywitɔwo jiji mɛ. Mìatɛnŋ asɔ edɔ cɛ sɔ koɖo evi bubu jijikpɔ. Lé enyi ahan doɔ? Bu tamɛ kpɔ so enujɔjɔ ŋtɔŋtɔ cɛ nu: xwetɔnvi ɖeka so le axomɛ yí bu. Amɛ 500 tɔ ɖeviɛ jijikpɔ. Le gaxoxo 20 han goduɔ, mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo jo yí jikɔ ɖeviɛ kpɔ domɛtɔ ɖeka vakpɔɛ le bafogblemɛ. Mɛ ci yí kpɔɛ lɔ deji mɔ woakanfu ye o. Énu mɔ: “Mì pleŋ yí je agbla yí kpɔɛ.” Amɛ sugbɔ le shigbe ɖevi ŋtɔ́ hannɛ: wosenɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewobu. Mɔkpɔkpɔ dele wo shi o yí wojikɔ kpekpedonu. Mìwo ciwo yí jekɔ agbla mɔ mìakpɔ amɛ bubu cɛwo hlɛnhlɛnmɛ wu miliɔn amɛnyi. Taŋfuin dekpɔ mɛɖe yí kplakɔ Bibla koɖo o. Gan eŋɛnywidratɔ bu ciwo yí wakɔ dɔ le nyigbanmama ɖekɛ lɔ mɛ tɛnŋ kpɔ mɛ ciwo yí jikɔ mɔ yewoakpla nyɔnɔnwi ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe kpɔ mɛɖe yí evatrɔ Yesu dokplɔtɔɔ, mɛshiamɛ ci yí wakɔ amɛjijikpɔdɔ lɔ yí ɖo akpɔ jijɔ. w19.07 16-17 ¶9-10

Apotru Pɔlu ɖo ŋwi nɔ Kristotɔ ciwo yí le Filipi mɔ woɖo alɔ ju koɖo ejidodo. Woci yumɛ nɔ hamɛ lɔ so gɔnmɛjeje. Le xwe 50 han mɛ K.H. yí Pɔlu koɖo Silasi wa do amɛyɔyɔ cɛ, ci yí so gbɔngbɔnmɛ ji: “So á va Maseduani.” Eyi taɖo woyi dra eŋɛnywi lɔ le Filipi. (Edɔ. 16:9) Wodo go nyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Lidi. “Lidi se Pɔlu nyɔwo. Axwetɔ hun yi ji” nɔ ase ŋɛnywi lɔ. (Edɔ. 16:14) Dejinjin o, yɛ koɖo mɛ ciwo pleŋ le yi xomɛ wa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ Legba tɔ aya dodo nɔ wo zeɖeka. Ŋsu ciwo yí le ju lɔ mɛ kplɔ Pɔlu koɖo Silasi yi ejukplɔtɔwo gbɔ yí kan ŋsu do nu nɔ wo mɔ, wodokɔ cakacaka amɛwo mɛ. Ecɛ na woxo Pɔlu koɖo Silasi yí cu wo do gakpamɛ. Le yi goduɔ, wonya wo ti le ju lɔ mɛ. (Edɔ. 16:16-40) Wona ta le nɔnɔmɛ cɛ mɛa? Gbeɖe! Nyi yí nɔvi ciwo yí le hamɛ yoyu cɛ mɛ waɔ? Wowo can do ji yí ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì! Kankandoji li mɔ kpɔwɛ ci Pɔlu koɖo Silasi ɖo, do ŋsɛn wo sugbɔ. w19.08 2 ¶1-2

Kankandoji li mɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ Yehowa koɖo yi sɛntɔwo can le “enu nywi sugbɔ” lɔwo mɛ. Nuxu ci mìaxo nɔ mɛbuwo so xɔse ci mìɖo do Yesu nu koɖo emɔkpɔkpɔ nywi mìwo tɔ can le mɛ. Mìwanɔ edɔ “nywi sugbɔwo” nɔ mìtekpɔ yí wanɔ ci ji mìakpe le edɔ vevitɔ ci yí nyi nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. (Mt. 28:18-20) Nɔ mìle nɔnɔmɛ ɖekpokpui mɛ can ɔ, mìatɛnŋ aklɛn. Hweɖewonuɔ, enu ci mìkpɔ mɔ yeaxe mɔ nɔ mì le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ, atɛnŋ atrɔ mɔnukpɔkpɔ ci ji mìato yí adra eŋɛnywi lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, hwecinu apotru Pɔlu le exɔ ci mɛ wocui do le Rɔma yí eŋwlɛ lɛta lɔ ɖaɖa Filipitɔwo. Vɔ ega ciwo yí le alɔ ni dena emi kunu ɖeɖe nɔ sɔja ciwo le gbɔ koɖo mɛ ciwo yí va jini kpɔ o. Pɔlu ɖe kunu koɖo ezolelanmɛ le nɔnɔmɛ cɛwo mɛ yí ecɛ na edɔngbegbe koɖo kankandoji nɔvi lɔwo yí wo “tɔ́ Mawu Nyɔ lɔ dradra vɔnvɔn manɔ̀ mɛ.”—Fili. 1:12-14; 4:22. w19.08 12 ¶15-16

Susu vevitɔ ci yí taɖo mìɖo ana amɛɖekisɔsɔhwe nɔnɔmɛ anɔ mì shi yí nyi mɔ, edonɔ jijɔ nɔ Yehowa. Apotru Piɛ ɖe nyɔ cɛ mɛ petii hwenu eŋwlɛ enyɔ ciwo le egbɛ mawunyɔkpukpui mɛ. Wema ci yí nyi “Viens, suis-moi” eta 3, mamamɛ 23 ɖe Piɛ nyɔwo mɛ mɔ: “Egoyiyi le shigbe mɔ aɖyiwuamɛ hannɛ. Enu ci yí tonɔ so mɛ atɛnŋ adahɛn nu haan. Nɔ egoyiyi nɔnɔmɛ cɛ le mɛɖe shi gan yí enujikpekpe nywiwo le shiɔ, Mawu dazin o. Vɔ nɔ enujikpekpe sugbɔ dele mɛɖe shi gan yí esɔ yiɖeki hwenɔɔ, Yehowa azin veviɖe. Yehowa ayra eo sugbɔ nɔ èsɔ eoɖeki hwenɔ.” Nubuɖe li yí avivi nɔ mì sugbɔ sɔwu mɔ mìado jijɔ nɔ Yehowa jia? (Elo. 23:15) To akpo nɔ ci mìwo nu ajeŋ nɔ Yehowaɔ, mìkpɔnɔ nyɔna sugbɔ nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe. Amɛ sugbɔ jinɔ mɔ yewoado ha koɖo mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe. Nyi yí taɖo enyi ahan ɔ? Bui kpɔ. Miwo yí èjinɔ mɔ yeado ha koɖoɔ?—Mt. 7:12. w19.09 4 ¶8-9

Hamɛmɛshinshinwo wanɔ dɔ sɛnsinɖe sɔ kpenɔdo wowo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Ŋsɛn ci woɖo dena wokpɔnɔ mɔ yewo gangan wu mɛkpɛtɛwo o. Ewaɖeɔ, wowanɔ nu do nɔviwo nu koɖo xomɛfafa. (1 Tɛs. 2:7, 8) Ci wosɔ wowoɖekiwo hwe yí gbelɔn mɛkpɛtɛwo sugbɔɔ, woxonɔ nuxu nɔ wo koɖo xomɛfafa. Andrew nyi hamɛmɛshinshin so xwe nɛniɖe. Énu mɔ: “Ŋdo jeshi mɔ nɔ hamɛmɛshinshin ɖe fa xomɛ yí gbesɔ amɛwo wanɔ xlɔɔ, ewanɔ dɔ do nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ji veviɖe. Nɔ hamɛmɛshinshinwo ɖo nɔnɔmɛ cɛwoɔ, ena nɔviwo wanɔ dɔ koɖo wo alɔlealɔmɛ.” Tony can nyi hamɛmɛshinshin kpɔnutɔxu. Énu mɔ: “Ŋte kpɔ yí wanɔ do aɖaŋɖoɖo ci yí le Filipitɔwo 2:3 mɛ ji. Ŋje agbla kpɔnɔ mɛbuwo hweshiahwenu mɔ wole ŋkɔ nɔŋ. Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋdeʒinnɔ mɛbuwo ji koɖo akpasɛnsin mɔ wo le buŋ o.” Hamɛmɛshinshinwo ɖo asɔ wowoɖekiwo hwe shigbe Yehowa hannɛ. Yehowa yí nyi xexegbɛ Cɛkpatɔgan lɔ, gan ‘édonɔ tagu’ keŋ ‘fɔnnɔ amɛ maleɖewo tí le afizɔ mɛ.’ (Eha. 18:35; 113:6, 7) Bibla gbenu nɔ mì mɔ Yehowa delɔnnɔ mɛ ciwo yí gangannɔ wowoɖekiwo o. w19.09 16-17 ¶11-12

Gbɔxwe mìakpɔ gbɔndomɛ le acikplakɔ Yesu tɔ gemɛɔ, susu nywi ɖo akpɔtɔ anɔ mì shi. Yehowa dɔ yí mìwakɔ, eyi taɖo mìɖo awɛ shigbe lé Yehowa dro do nɛ. Dɔwaviwo mìnyi, Axwetɔ lɔ yí nyi Yehowa. (Luiki 17:10) Nɔ mìtekpɔ mɔ mìawa edɔ lɔ lé edro mì doɔ, mìana edɔ lɔ wawa agbɔnnu nɔ mìwoŋtɔwo. Vɔ nɔ mìwanɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo jiɔ, mìatɛnŋ awa enu ciwo mìdekando ji mɔ mìawa o yí aɖu cukaɖa ɖekpokpui ji. Ðo ŋwi mɔ mɛɖe datɛnŋ aɖo te Yehowa dro gbeɖe o! (Rɔm. 8:31; 1 Ӡan 4:4) Mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakanfu mìwo Da amɛlɔntɔ, Yehowa. Enuciŋmɛnamɛ koɖo amɛɖekitɔjiji cucu mɛɖewo yí wosɛn Yehowa le xwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Vɔ dejinjin o, wodegbekpɔkɔ jijɔ o yí wotashi acikplakɔ Yesu tɔ. (Ӡan 6:25-27, 51, 60, 66; Fili. 3:18, 19) To akpo nɔ mɛ ŋnɔwoɔ, lɔnlɔn amɛɖekitɔmajimaji tɔ ci yí so Mawu gbɔ koɖo amɛkpena lɔnlɔn cucu mɛbuwo yí wosɛn Yehowa. Wotɛnŋ sɔ acikplakɔ Yesu tɔ lɔ koɖo jijɔ le wowo nyigban ji gbenɔnɔ pleŋ mɛ yí mɔkpɔkpɔ gbele wo shi mɔ woavasumɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛ. Susu nywi le cucu mì yí mìakpɔtɔ asɔ acikplakɔ Yesu tɔ lɔ koɖo jijɔ shigbe wowo hannɛ. w19.09 20 ¶1; 24-25 ¶19-20

Bu tamɛ kpɔ so yayra ciwo èkpɔkɔ nu, ɖo èvo so jixɔse ciwo yí dewa ɖeka koɖo Bibla mɛ. Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ mìkpɔ vovo cɛ! Àtɛnŋ akpɔ mɔ nɔ vovokpɔkpɔ ci yí gangan wu. Le majinjinɖe mɛɔ, Yesu agu ŋsusɛnsɛnha koɖo agbetɔ cɛkpakpa ficifici lɔwo. Mawu aglɔn ta nɔ agbetɔ “sugbɔ sugbɔ” ciwo yí sin. Le yi goduɔ, aɖe mɔ nɔ wo yí woase vivi nɔ yayrawo le paradiso mɛ le nyigban ji. (Enyɔ. 7:9, 14) Woafɔn amɛ sugbɔsugbɔwo yí emɔ ahun nɔ wo woavo so alɔzu ciwo yí tonɔ so Adamu nuvɔn mɛ. (Edɔ. 24:15) Le Exwe kotokun ɖeka cɛkpakpa lɔ mɛɔ, Yesu koɖo mɛ ciwo yí akpa cɛ koɖi akpedo agbetɔwo nu woanɔ lanmɛsɛn blebu mɛ le ŋcilanmɛ koɖo gbɔngbɔnmɛ. Exwe kotokun ɖeka cɛkpakpa lɔ ale shigbe Vovokpɔkpɔxwe ci woɖunɔ le Izraɛli hannɛ. Ecɛ ana mɛ ciwo pleŋ sɛn Yehowa le gbejinɔnɔ mɛ anyi amɛ maɖonuvɔnwo yí avo so nuvɔn mɛ. w19.12 12-13 ¶14-16

Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ K.H. ɔ, ŋsu xomɛvunɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Ӡozɛfu (ci wogbeyɔnɔ mɔ Barnaba) lɔn mɔ Yehowa le zan ye. (Edɔ. 4:36, 37) Ci Sɔlu vatrɔ Kristotɔɔ, nɔvi sugbɔ degbe dɔn agogui o, ɖo éci yumɛ nɔ mɛ ciwo yí xɔ Yesu ji se vayi. Vɔ Barnaba fa kɔn nɔ Sɔlu yí kpedo nu. (Edɔ. 9:21, 26-28) Le yi goduɔ, hamɛmɛshinshin ciwo yí le Ӡeruzalɛmu kpɔɛ mɔ yewoɖo ado ŋsɛn nɔvi ciwo yí le jinjintɔxu le Antiɔshi ci yí le Siri. Mi yí wodɔ ɖaɖaɔ? Barnaba yɔ! Wowa cancan nywi. Bibla nu nɔ mì mɔ Barnaba “do edɔngbegbe lanmɛ nɔ xɔsetɔ lɔwo le Antiɔshi. É nu nɔ wo mɔ, ‘Mí ŋgbe sɔ míwo xɔse kɔŋgbe o. Mí nanɔ bubu Axwetɔ tɛgbɛɛ koɖo míwo jiwo pleŋ.’” (Edɔ. 11:22-24) Ahanke le egbɛmɛɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu yí mìanyi ‘akɔnfafa vi’ nɔ mìwo kpena Kristotɔwo nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, átɛnŋ azan mì yí mìafa kɔn nɔ mɛ ci yí amɛ vevi ku nɔ. Átɛnŋ agbecucu mì yí mìaji mɛɖe ci yí lé dɔ̀ alo caka le yiɖeki mɛ kpɔ alo ayɔɛ le telefonu ji keŋ anu akɔnfanamɛnyɔwo ni. Àlɔn yí Yehowa azan eo shigbe Barnaba nɛa?—1 Tɛs. 5:14. w19.10 22 ¶8

Nɔ mìwakɔ dɔ doju koɖo mìwo xlɔwoɔ, denyi wowo nɔnɔmɛ nywiwo ɖekɛ mìdonɔ jeshi o. Vɔ mìgbedonɔ jeshi afɛn ciwo wowanɔ hweɖewonu. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ anyi xlɔ veviwoɔ? Ele mɛ mɔ, mìdakpɔ emɔ mɔ mìwo nɔviwo awa nu yí afɛn danɔ nu o. Eyi taɖo nɔ mìnyi xlɔ koɖo mɛɖeɔ, mìɖo aje agbla sɛnsinɖe nɔ exlɔnyinyi lɔ akpɔtɔ asɛnŋ. Nɔ mìwo xlɔ lɔ wa afɛn ɖeɔ, taŋfuin aӡan mɔ mìazan Mawu Nyɔ lɔ asɔ kpla nu yi so jimɛ koɖo xomɛfafa. (Eha. 141:5) Vɔ nɔ éwa nu ci yí ve mìɔ, mìɖo asɔ ki. Nɔ mìsɔ enu ke mɛɖeɔ, mìdeɖo agbexo nuxu so nu o. Ele veviɖe le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛ mɔ mìakpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔwo nɔnɔmɛ nywiwo yí mìwo susu danɔnɔ wowo fɛnwo nu o! Nɔ mìwɛni ahan ɔ, ado ŋsɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo wowo gblamɛ. Mìɖo awɛni kakacɛ, ɖo mìavaӡan exlɔ veviwo le funkpekpe gangan lɔ mɛ. w19.11 6 ¶13, 16

Nɔ mìwakɔ Bibla nukplakplawoɔ, mìɖo atekpɔ awa ci ji mìakpe keŋ ‘aɖo nukplaviwo. Mìakpla enu wo nɔ woawanɔ do enu ciwo pleŋ yí Yesu dɔ mì ji.’ Mìɖo akpedo amɛwo nu nɔ woamɔŋje enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ woasɛn Yehowa keŋ anɔ yi Fyɔɖuxu lɔ kpaxwe. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìatekpɔ ado ŋsɛn amɛwo nɔ woasɔ nyɔnɔnwi lɔ wa wowo tɔ, awa do enu ciwo wokpla ji yí asɔ wowo gbe na Yehowa keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. Ecɛ ɖekɛ wawa yí ana woaci agbe le Yehowa ŋkeke lɔ ji. (1 Piɛ 3:21) Hwenu nyɛkuin yí kpɔtɔ yí woagu xexe vwin cɛ. Eyi taɖo mìdatɛnŋ akpɔtɔ akplakɔ Bibla koɖo mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodatrɔ Kristo nukplaviwo o. (1 Kor. 9:26) Mìwo dɔ lɔ ʒan kpata! Ekpɔtɔ amɛ sugbɔ yí mìadra Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ nɔ gbɔxwe gamɛ ayi. w19.10 11-12 ¶14-15

Xweshiaxwe le Evuɖaɖaŋkeke jiɔ, Izraɛli jukɔn lɔ va bɔnɔ do ɖekɛ yí sɔ elanwo sanɔ avɔn. Vɔnsa lɔwo kpenɔdo Izraɛliviwo nu yí woɖonɔ ŋwi mɔ yewoɖo amɛ́ so nuvɔn mɛ! Vɔ doŋkɔɔ, avɔnsatɔ gangantɔ ɖo akɔ lifin kɔkɔɛ lɔ do zokan lɔwo ji yí xɔ lɔ mɛ pleŋ hwɛnkɔ te lilili. Nyi yí mìatɛnŋ akpla so mɛɔ? Bibla nu mɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo gbedodoɖa ciwo ji eda ashi do le shigbe lifin nɛ. (Eha. 141:2; Enyɔ. 5:8) Avɔnsatɔ gangantɔ lɔ sɔnɔ lifin yinɔ Yehowa gbɔ koɖo bubu gangan. Ahanke mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa koɖo bubu gangan nɛ. Mìbuini sugbɔ. Ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ, mìwo Watɔ lɔ lɔn yí mìtenɔva gbɔ keŋ goguini shigbe lé evi tenɔ do dalɔ nu nɛ. (Ӡaki 4:8) Éxɔ mì shigbe exlɔwo nɛ! (Eha. 25:14) Mɔnukpɔkpɔ cɛ jeŋ nɔ mì keke mìdeji mɔ mìado ŋkpɛn yi gbeɖe o. w19.11 20-21 ¶3-5

Lé amɛ sugbɔtɔ ci yí trɔdo eo kpɔnɔ edɔwawa doɔ? Le eju sugbɔ mɛɔ, amɛwo vale gamɛ sugbɔ zankɔ yí sɔ le edɔ wakɔ sɛnsinɖe sɔwu sa. Mɛ ciwo edɔwawa wugan sugbɔ, xanɔ keke agbɔn alo akpɔ gamɛ do wowo xomuwo nu alo akpla enu so Mawu nu eglo. (Ŋun. 2:23) Cukaɖa bu yí nyi mɔ mɛɖewo dejinɔ mɔ yewoawa dɔ kpetii o yí sɔ ɖonɔ ŋɖewo ji. (Elo. 26:13, 14) Ci amɛ sugbɔ le xexeɛ mɛ deɖo susu nywi do edɔwawa nu can ɔ, kpɔ susu ci Yehowa koɖo Yesu ɖo do nu ɖa. Mìnya mɔ Yehowa lɔn edɔwawa. Yesu na enyɔ cɛ mɛ kɔ ci enu mɔ: “Edanyɛ kpɔtɔ le edɔ wakɔ keke je egbɛ. Enyɛ can ɔ, ŋ le edɔ wakɔ.” (Ӡan 5:17) Kpɔ edɔ ciwo pleŋ Mawu wa ci ewa mawudɔla sugbɔsugbɔwo koɖo xexegbɛ gblagada cɛ. Le nyigban nyakpɔkpɔ cɛ ci ji mìleɔ, mìgbekpɔ kpeɖoji sugbɔ ciwo yí dasɛ mɔ Mawu wa dɔ sɛnsinɖe hwenu ewa enuwo. w19.12 2 ¶1-2

Lé Davidi wɛ yí vanyi exlɔ vevi nɔ Yehowaɔ? Davidi glo Yehowa nuwawawo kpɔ keŋ sɔ kpla nu so nu. Hwenu Davidi nyi jajɛɔ, ésɔ gamɛ sugbɔ ɖyinɔ sa yí kplɔnɔ dalɔ lɛngbɔwo. Taŋfuin hwenɔnu yí etɔ tamɛ bubu kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ Davidi glokɔ jeŋkwi kpɔ zanmɛɔ, denyi wlecivi sugbɔwo ɖekɛ yí ekpɔnɔ o. Vɔ kankandoji li mɔ égbedonɔ jeshi Mɛ ci yí wa wlecivi lɔwo nɔnɔmɛ nywiwo. (Eha. 19:1, 2) Hwenu Davidi bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa wa agbetɔwo doɔ, édo jeshi lé Yehowa nya ŋɖɛ sugbɔ do. (Eha. 139:14) Ci Davidi je agbla yí mɔŋje Yehowa dɔwawawo mɛɔ, ékpɔɛ mɔ yedenyi ŋɖe o. (Eha. 139:6) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Le ŋkeke ɖeshiaɖe gbenɔnɔ mɛɔ, bunɔ tamɛ kpɔ so enuwawawo shigbe aci, elan koɖo agbetɔwo nu yí akpɔ enu ci wokpla eo so Yehowa nu. Ecɛ ana nakplanɔ nu sugbɔ so Dao amɛlɔntɔ lɔ nu doji ŋkeŋke. (Rɔm. 1:20) Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, àkpɔ mɔ lɔnlɔn ci èɖo ni sɛnkɔŋ doji. w19.12 19-20 ¶15-17

Moizi wa do enu ciwo ekpla ji. Ci Moizi ɖo xwe 40 han ɔ, ésɔ gbeta mɔ yeanɔ Mawu sɛntɔ ciwo yí nyi Izraɛliviwo mɛ yí “gbé mɔ wo da yɔ eye mɔ Faraɔn vi nyɔnuvi lɔ vi o.” Moizi gbe mɔ yedanɔ texwe gangan o. Énya mɔ efyɔ ŋsɛntɔnɔ Faraɔn ci wokpɔnɔ mɔ yɛnyi mawu ado dɔmɛzi sugbɔ, gan éxɔ do Izraɛlivi ciwo yí nyi hwashi le Eʒipti ji. Edasɛ mɔ Moizi xɔse sɛnŋ sugbɔ! Moizi kando Yehowa ji. Kankandoji ŋtɔ́ yí nyi gɔnmɛɖokpe nɔ exlɔwawa ci yí nini sɔ yi mavɔmavɔ mɛ. (Elo. 3:5) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Shigbe Moizi nɛɔ, gbeta ɖeka li mì pleŋ ɖo asɔ: Mìacin mɔ mìasɛn Mawu yí awa ɖeka koɖo yi mɛwoa? Taŋfuin mìɖo asɔ ŋɖewo sa vɔn gbɔxwe asɛn Yehowa, yí mɛ ciwo dejeshi ɖɛ tɛnŋ trɔ kpe mì. Vɔ nɔ mìɖoŋ do mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ nuɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ yɛakpedo mì nu! w19.12 17 ¶5-6

Ci enyi ekɔ wosɔ wa mì can ɔ, mìle veviɖe wu ekɔ lɔ ŋtɔkpu. Mìakpɔ susu ciwo yí na mìnya mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa. Éwa agbetɔwo yí woɖo enujikpekpe yí srannɔ yi nɔnɔmɛwo. (Gɔnm. 1:27) Ecɛ dasɛ mɔ éwa mì yí mìɖo kpɛnkpɛnmɛ wu enu ciwo pleŋ ewa le nyigban ji. Ésɔ mì ɖo tɔ nɔ nyigban lɔ koɖo elanwo. (Eha. 8:4-8) Ci Adamu wa nuvɔn can ɔ, agbetɔwo kpɔtɔ le veviɖe nɔ Yehowa. Mìle veviɖe ni sugbɔ keke esɔ Eviɛ vevi, Yesu cu fɛn do mìwo nuvɔnwo ta. (1 Ӡan 4:9, 10) Yehowa ato tafɛn lɔ ji yí afɔn “amɛnywi koɖo amɛvɔn” ciwo yí ku do Adamu nuvɔn lɔ ŋci. (Edɔ. 24:15) Yi Nyɔ, Bibla dasɛ mɔ, nɔ edɔ̀lele, eho cukaɖawo alo shinshin dokɔ aya nɔ mì can ɔ, mìkpɔtɔ le veviɖe ni.—Edɔ. 10:34, 35. w20.01 15 ¶5-6

Mɛɖe deɖunɔ jeŋkwimɛ yiyi cinɔ so yi xomumɛtɔwo gbɔ o. Mawu gbɔ yí woxɔɛni so. (1 Tɛs. 2:12) Eyi taɖo ŋgbebiɔ enyɔ ciwo yí aɖe fun nɔ wo se o. Le kpɔwɛ mɛ, mìdeɖo abiɔ amɛshiaminɔ ɖe shi se mɔ, lé esekɔ le yiɖeki mɛ ci anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji, vɔ yí asuɔ ale jeŋkwimɛ ma o. Mìatɛnŋ akando ji teŋ mɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, Yehowa ana “enu ci yí ʒan enu lagbu ɖeka ɖeka.” (Eha. 145:16) Nɔ mìdewanɔ nu do amɛshiaminɔwo nu shigbe mɔ wole veviɖe wu mɛbuwo nɛɔ, mìglɔnkɔ ta nɔ mìwoŋtɔwo. Le emɔ ci nuɔ? Bibla nu nɔ mì mɔ amɛshiaminɔ ɖewo datɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji o. (Mt. 25:10-12; 2 Piɛ 2:20, 21) Vɔ nɔ ‘mìdekannɔfu amɛwo le amɛŋmɛɔ,’ mìdanyi hwashi nɔ wo gbeɖe o, nɔ amɛ lɔ nyi amɛshiaminɔ alo amɛjeshi alo mɛ ci yí sɛnkɔ Yehowa so exwe nɛniɖe can. (Ӡuda 16) Ecɛ ana nɔ wodevanɔ egbeji alo to le hamɛ lɔ mɛɔ, mìwo xɔse dagbɔjɔ alo mìami Yehowa sɛnsɛn o. w20.01 29 ¶9-10

Ci mìnyi Yehowa “vi lɔnlɔntɔwoɔ,” mìwanɔ enu ci ji mìasun keŋ asrin. Mìsranɔ yi nɔnɔmɛwo nɔ mìlɔn amɛwo, wanɔ xomɛvu nɔ wo yí sɔ enu kenɔ wo. Nɔ mɛ ciwo yí dejeshi Mawu, kpɔ mìwo gbenɔnɔ nywiwoɔ, atɛnŋ ana woakpla enu so Mawu nu doji. (1 Piɛ 2:12) Jila Kristotɔwo ɖo atekpɔ awanɔ nu do wowo viwo nu shigbe lé Yehowa wanɔ nu do wowoŋtɔwo nu nɛ. Nɔ wowɛni ahan ɔ, wowo viwo atɛnŋ aji mɔ yewoanyi exlɔ koɖo mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ. Mìsɔ mìwo Da, Yehowa ci yí le jeŋkwimɛ yinɔ go yí jinɔ mɔ amɛwo le jeshi ɖɛ. Mìsenɔ le mìwo jimɛ shigbe Efyɔ Davidi hannɛ, éŋwlɛ mɔ: “Anyi kla yigo so [Yehowa] nu.” (Eha. 34:2) Vɔ nɔ ŋkpɛn wanɔ mì ɖe, lé mìawɛ anyi edɔngbetɔɔ? Yehowa akpɔ jijɔ nɔ mìxonɔ nuxu so nu. Gbesɔ kpe niɔ, mɛ ciwo mìkpla nu koɖo akpɔ nyɔna so mɛ hɛnnɛ. Nɔ mìsɔ susu ɖo enyɔ cɛ jiɔ, mìanyi edɔngbetɔwo. Yehowa ana edɔngbegbe ci yí ʒan mì. Ékpedo nɔviwo nu le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ yí wonyi edɔngbetɔwo; ákpedo mìwo nu hɛnnɛ.—1 Tɛs. 2:2. w20.02 11 ¶12-13

Amɛ sugbɔ ciwo yí kpla Bibla wa ŋkɔyiyi keke wa ʒinʒindoshimɛ. Ele ahan gan, mɛɖewo tɛnŋ vɔnvɔn mɔ yewodatɛnŋ nyi Yesu nukplaviwo o. Bibla kplakpla vivinɔ nɔ wo, vɔ wodewakɔ ŋkɔyiyi keke awa ʒinʒindoshmɛ o. Nɔ mìwakɔ Bibla nukplakpla koɖo mɛɖeɔ, mìjinɔ mɔ mìakpedo nu nɔ azɔnnɔ do enu ci ekplakɔ ji keŋ atrɔ Kristo nukplavi. Yehowa ji mɔ amɛwo le ɖo lɔnlɔn nɔ ye yí asɛn ye. Eyi taɖo mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpedo mìwo nukplaviwo nu nɔ woamɔŋje mɛ mɔ, Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ yewo ɖekaɖaka yí lɔn yewo sugbɔ. Mìji mɔ mìakpedo wo nu nɔ woakpɔ Yehowa “shigbe eda ɛnɛ nɔ nyɔcɔviwo” koɖo mɛ ci yí “kpɔnɔ kposhuwo ji.” (Eha. 68:5) Nɔ ao nukplaviwo do jeshi mɔ Mawu lɔn yewo sugbɔɔ, atɛnŋ do zo lanmɛ nɔ wo yí woalɔn Mawu hɛnnɛ. Eyi taɖo kpedo nu nɔ amɔŋje mɛ mɔ mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ ji mɔ yɛakpɔ agbe mavɔ yí gbele gbesɔsɔ akpedo nu. w20.01 3 ¶7-8

Apotru Pɔlu sɔ yiɖeki hwe, eyi taɖo eji mɔ ye xlɔwo le do ŋsɛn ye. Devɔn mɔ nɔ yenu nɔ ye xlɔwo mɔ wo le do ŋsɛn yeɔ, amɛwo amɔ yegbɔjɔ hwecinu exa le yiɖeki mɛ o. (Kol. 4:7-11) Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe yí lɔn do ji mɔ mìʒan ŋsɛndoamuɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpedo mì nu koɖo jijɔ. Pɔlu nya mɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo afa akɔn nɔ ye. (Rɔm. 15:4) Égbenya mɔ woana nunya ye yí yeato cukaɖa ɖekpokpui mɛ. (2 Tim. 3:15, 16) Ci wocu Pɔlu do gakpamɛ le Rɔma zevetɔɔ, énya mɔ dajinjin o yeaku. Énu nɔ Timɔte mɔ yi le va ye gbɔ blaŋ yí ahɛn “wemawo” vɛ nɔ ye. (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13) Nyi yí taɖoɔ? Ðo wema lɔwo tɛnŋ nyi akpaxwe ɖewo nɔ Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ lɔwo, ci Pɔlu atɛnŋ azan asɔ wa amɛɖekishi nukplakpla. Nɔ mìsran Pɔlu keŋ kplanɔ Biblaɔ, Yehowa azan enu ci mìkpla yí asɔ fa akɔn nɔ mì le cukaɖa ɖekpokpui mɛ. w20.02 23-24 ¶14-15

Elifazi, Bildadi koɖo Zofar dezan wowo gamɛ keŋ bu tamɛ kpɔ so enyɔ ci woanu asɔ kpedo Job nu o. Vɔ lé woado hwɛ Job yí amɔ yɛwa enudɔndɔn do yí wobukɔ kpɔ. Wonu nyɔnɔnwi ɖewo, vɔ wosɔ xomɛveve yí nu ŋsunyɔwo so Job koɖo Yehowa nu. Wodo hwɛ Job sɛnsinɖe mɔ yɛnyi amɛkpotu. (Job 32:1-3) Lé Yehowa kpɔ wowo nyɔ lɔwo doɔ? Yehowa do dɔmɛzi do ŋsu amɛtɔn lɔwo. Yehowa yɔ wo mɔ sukunuwatɔwo yí mɔ wo le yi kpɔ Job nɔ ado gbe ɖaɖa do ta nɔ wo. (Job 42:7-9) Mìatɛnŋ akpla enu sugbɔ so kpɔwɛ dɔndɔn ciwo yí Elifazi, Bildadi koɖo Zofar ɖo mɛ. Ŋkɔtɔ, mìdeɖo adonɔ hwɛ mìwo nɔviwo o. (Mt. 7:2-5) Vɔ mìɖo abɔ nu keŋ aɖo to wo nywiɖe. Nɔ mìwɛ ahan gbɔxwe mìanya nɔnɔmɛ ci mɛ wole. (1 Piɛ 3:8) Amɛvetɔ, nɔ mìjikɔ axo nuxuɔ, mìɖo awɛ koɖo xomɛfafa yí mìdakan ŋsu o. (Efe. 4:25) Amɛtɔntɔ, enyɔ ci mìnunɔ nɔ mìwo kpenawo nɔnɔ veviɖe nɔ Yehowa. w20.03 22-23 ¶15-16

Blaŋblaŋ ɔ, nɔ mìkpla nu mɛbuwo so Yehowa nu yí mìwoŋtɔwo vajenɔshi ɖɛ doji. Le kpɔwɛ mɛ, mìkpɔnɔ vevisesedoamɛnu Yehowa tɔ nɔ ékplɔ mì yi ejinywitɔwo gbɔ. (Ӡan 6:44; Edɔ. 13:48, NWT) Mìkpɔ lé ŋsɛn ci yí le Mawu Nyɔ lɔ nu wanɔ dɔ do, nɔ mɛ ciwo mìkplakɔ nu koɖo, tashi adɛn dɔndɔnwo keŋ yí do amɛnyinyi yoyu lɔ. (Kol. 3:9, 10) Ci Mawu dɔnɔ mì ɖaɖa amɛwo gbɔ le nyigbanmama lɔ mɛ zenɛniɖeɔ, mìkpɔ lé egbɔnkɔ ji ɖɛ nɔ wo do. (Rɔm. 10:13-15) Vɔ nɔ mìsɛnkɔ Yehowa so xwe sugbɔ can ɔ, mìdeɖo akpɔɛ gbeɖe mɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ nyi enu vlɛkɛsɛ o. Emɔ vevi ɖeka ci ji mìato yí adasɛ mɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ nyi enu nɔnui nɔ mì yí nyi mɔ, mìaxonɔ nuxu ni le gbedodoɖa mɛ. Seŋkankan nywiɖe yí na exlɔwawa sɛnnɔŋ doji. Eyi taɖo donɔ gbe ɖaɖa nɔ Mawu blaŋblaŋ keŋ asɔ te gogui. Ŋgbevɔn nɔ ao xomɛnyɔwo nunu ni gbeɖe o. w19.12 19 ¶11, 13-14

Susu cɛ na akɔnfafa sugbɔ mì! Ci Yesu nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ Fyɔɔ, adra enu ciwo pleŋ Satana koɖo yi xexe dahɛn le mì nu do. (Ezai 65:17; 1 Ӡan 3:8; Enyɔ. 21:3, 4) Ecɛ na mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka mì! Ci edɔ ci Yesu ɖo nɔ mì gbɔnnu can ɔ, éle koɖo mì yí kpekɔdo mì nu le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ nɔ xexe cɛ. (Mt. 28: 19, 20) Ecɛ na edɔngbegbe mì sugbɔ! Akɔnfafa, mɔkpɔkpɔ koɖo edɔngbegbe nyi enuvevi ciwo yí mìʒan gbɔxwe akpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ. Lé àwɛ hɔntɔn yí ao susu akpɔtɔ anɔ fafa mɛ nɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo na vɔnvɔn lé eo can ɔ? Nɔ èsran Yesu yí wa nu ciwo ewaɔ, àsun ji. Doŋkɔɔ, kpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa nɔ ŋɖekpokpui jɔjɔ can. Evetɔɔ, se tonu nɔ Yehowa yí adra eŋɛnywi lɔ koɖo ezolelanmɛ nɔ ecɛ wawa gbɔnnu can. Yí etɔntɔ lɔɔ, xɔ kpekpedonu so ao xlɔwo gbɔ nɔ èle cukaɖawo mɛ. Ecɛwo ana fafa ci yí so Mawu gbɔ ale ao susu koɖo ao ji do te. (Fili. 4:6, 7) Shigbe Yesu hannɛɔ, àɖu cukaɖa ɖekpokpui ji.—Ӡan 16:33. w19.04 13 ¶16-17