Octobre

Mìkpɔ kankandoji sugbɔ ci yí dasɛ mɔ Yehowa glɔnkɔ ta nɔ yi mɛwo le egbɛmɛ. Bu nyɔ cɛ kpɔ: mìdrakɔ nyɔnɔnwi lɔ yí kplɛkɔ koɖo amɛwo le xexe lɔ pleŋ mɛ. (Mt. 28:19, 20) Ecɛ na yí mìklokɔ nu so edɔ vwin ciwo Legba wakɔ ji. Nɔ Satana asun ji saɔ, áɖo te mìwo sumɔsumɔdɔwo pleŋ, vɔ dakpe ji o. Eyi taɖo mìdeɖo avɔn nɔ gbɔngbɔnvɔnwo o. Nɔ mìnɔ gbeji nɔ Yehowaɔ, gbɔngbɔnvɔnwo datɛnŋ adahɛn ŋɖe le mì nu ci yí wodatɛnŋ dra do o. Ele ahan gan, mì pleŋ ɖo atrɔkpe gbɔngbɔnvɔnwo keŋ aɖoŋ do Yehowa nu. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakpɔ yayra sugbɔ yí mìdatashi mìwoɖekiwo Satana able o. Gbesɔ kpe niɔ, vɔnvɔn nɔ gbɔngbɔnvɔnwo dana mìami Yehowa sɛnsɛn o. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, mìado ŋsɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. Yesu nukplavi Ӡaki ŋwlɛ mɔ: “Mí trɔkpe Satana nɔ á shi yì azɔge le mí gbɔ. Mí gogo Mawu nɔ Mawu a gogo mí.”—Ӡaki. 4:7, 8. w19.04 24 ¶15; 25 ¶18

Viowo nyi “enunana ciwo yí so [Yehowa] gbɔ.” Ao gbanleamɛji enyi mɔ àglɔn ta nɔ enunana ŋtɔ́. Nyi àtɛnŋ awa asɔ glɔn ta nɔ ao viwo nɔ woŋgbewa tamɛsɛnnu do wo nuɔ? Enu ŋkɔtɔ, kpla nu so tamɛsɛnnuwanawo nu eoŋtɔ. Kpla nu so mɛ ci hanwo yí dɔnnɔ ɖeviwo gbɔ koɖo ayemɔ ciwo ji wotonɔ yí blenɔ wo. Nɔ zanŋte do nɔnɔmɛ alo mɛ ciwo atɛnŋ ahɛn afɔku vɛ nu. (Elo. 22:3; 24:3) Ðo ŋwi mɔ le nɔnɔmɛ sugbɔtɔ mɛɔ, tamɛsɛnnuwatɔ lɔ nyinɔ mɛ ci yí ɖevi lɔ jeshi ɖɛ nywiɖe yí gbekando ji. Enu amɛvetɔ, kannɔ seŋ koɖo viowo yí adonɔ ŋsɛn wo mɔ wo le nunɔ wowo jimɛnyɔwo nɔ ye. (2 Ese. 6:6, 7; Ӡaki 1:19) Ŋgbeŋlɔbe mɔ ɖevi ciwo gbɔ wodɔn sugbɔtɔ dejinɔ mɔ yewoatui nɔ mɛɖe o. Woatɛnŋ avɔn mɔ mɛɖe dakando nyɔ ci yewoanu ji o alo mɛ ci yí dɔn wo gbɔ tɛnŋ do vɔnvɔn nɔ wo mɔ yeawa nuvevi koɖo wo nɔ wotui. Nɔ ewa nɔ eo mɔ enumanyɔmanyɔ ɖe jɔ do viowo jiɔ, sɔ xomɛfafa biɔ nyɔ wo se yí ado ʒinxo aɖo to ase nyɔ ɖekpokpui ci woanu. Enu amɛtɔntɔ, kpla nu viowo. Kpla wo enyɔ ci woanu koɖo enu ci woawa nɔ mɛɖe tekpɔ mɔ yɛatɔ alɔ fini wodeɖo atɔ alɔ nɔ wo o. w19.05 13 ¶19-22

Nyi yí taɖo Yehowa delɔnnɔ egoyitɔwoɔ? Susu ɖeka yí nyi mɔ, mɛ ciwo yí ɖonɔ lɔnlɔn nɔ wowoɖekiwo ɖoɖu, yinɔ go shigbe Satana hannɛ. Yesu nyi mɛ ci Mawu zan yí sɔ wa nuwo pleŋ. Bui kpɔ, nɔ Satana denyi egoyitɔ ɖe, átɛnŋ abui mɔ Yesu ado ŋdo keŋ asɛn yea? (Mt. 4:8, 9; Kol. 1:15, 16) Mɛ ciwo yí kpɔnɔ wowoɖekiwo ɖoɖu ahan nuwanawo dasɛ mɔ xexeɛ mɛ nunya nyi sukujeje le Mawu gbɔ. (1 Kor. 3:19) Vɔ Bibla kpenɔdo mì nu nɔ mìaɖo susu ci yí sɔgbe do mìwoɖekiwo nu. Bibla lɔn do ji mɔ mìwo le ɖo lɔnlɔn nɔ mìwoɖekiwo le dredrenu. Yesu nu mɔ: “Lɔn ao xlɔ shigbe eoŋtɔ ɛnɛ,” ecɛ dasɛ mɔ mìɖo abunɔ mìwoŋtɔwo tɔ kpɔ keke je fiɖe. (Mt. 19:19) Ele ahan gan, Bibla kpla mì mɔ mìŋgbebui gbeɖe mɔ mìle veviɖe wu mɛbuwo o. Vɔ énu mɔ: “Mí ŋgbe wa enu ɖekpokpwi koɖo ŋɔku alo egoyìyì o, vɔ amɛɖekihwehwe le dɔ nɔ amɛ ɖeka ɖeka a kpɔnɔ yi kpena shigbe amɛ ci yí le ŋkɔ ni ɛnɛ.”—Fili. 2:3; Rɔm. 12:3. w19.05 24 ¶13-14

Ðo ŋwi trɔtrɔ ciwo yí èwa hwenu èxɔ nyɔnɔnwi ci yí so Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí sɔ gbeta mɔ yeasɛn Yehowa. Gbɔxwe mìasɛn Yehowaɔ, mìwo domɛtɔ sugbɔtɔ mi enu ciwo yí nyi enuvwinwo wawa. (1 Kor. 6:9-11) Mìdokɔ akpe sugbɔ nɔ Yehowa, ɖo ékpedo mì nu yí mìɖo te enudɔndɔn cɛwo wawa! Ele ahan gan, mìdeɖo akpɔɛ mɔ trɔtrɔwawa ɖe degbele kɔ nɔ mì o. Ele mɛ mɔ, mìmi nuvɔn ganganwo wawa gbɔxwe yí wa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ mìakpɔtɔ ajenɔ agbla yí agbe ŋɖekpokpui ci yí atɛnŋ ate mì kpɔ, nɔ mìawa nuvɔn gangan ɖe. Mìɖo awa enu amɛve. Ŋkɔtɔ yí nyi mɔ mìdeɖo asɔ “xexe cɛ a sɔ wa kpɔwɛ o,” alo xexe cɛ ŋgbekpɔ ŋsɛn do mì ji o. Evetɔ yí nyi mɔ mìɖo ‘atrɔ mìwoɖekiwo’ alo ana tamɛbubu mìwotɔ atrɔ yoyu. Denyi trɔtrɔ le agogbe ɖekɛ nyɔ yɔ o. Trɔtrɔ le akpaxwe ɖeshiaɖe nyɔ yí enyi. Adɛn, seselelanmɛ koɖo edro mìwo tɔwo ɖo atrɔ keŋkeŋ gbɔxwe anyi mìwo susu trɔ yoyu. w19.06 9 ¶4-6

Nɔ mìxa le mìwoɖeki mɛɔ, ŋsɛn atɛnŋ agbeɖo lanmɛ nɔ mì nɔ mìyinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo. Nɔ mìyi bɔbɔwoɔ, mìnanɔ mɔnukpɔkpɔ Yehowa doji mɔ le ‘se mìwo kwifan yí akpedo mì nu.’ Yehowa tonɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ, yi Nyɔ koɖo yi sɛntɔwo ji yí donɔ ŋsɛn mì le bɔbɔwo mɛ. Bɔbɔwo nanɔ mì mɔnukpɔkpɔ ci ji mìato keŋ ‘ado ŋsɛn mìwonɔnɔwo.’ (Rɔm. 1:11, 12) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Sophia nu mɔ: “Yehowa koɖo nɔviwo habɔbɔ lɔ kpedo ŋnu le cukaɖawo mɛ. Anyi hamɛ bɔbɔwo yí nyi enuvevitɔ nɔŋ. Ŋvakpɔɛ mɔ nɔ ŋwakɔ sugbɔ le sumɔsumɔdɔ koɖo hamɛ lɔ dɔwo mɛɔ, ŋɖunɔ anyi cukaɖawo koɖo anyi vɔnvɔn ji nywiɖe wu.” Nɔ mìgbɔjɔɔ, ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ denyi egbe ɖekɛ Yehowa ɖo mɔ yeaɖe tamɛbukpɔwo si tɛgbɛɛ le esɔmɛ o, vɔ égbele gbesɔsɔ mɔ yeakpedo mì nu mìato wo mɛ le egbɛmɛ. Énanɔ “jiji lɔ koɖo ŋsɛn lɔ” mì nɔ mìasɔ ɖu gbɔjɔgbɔjɔ koɖo mɔkpɔkpɔbudoamɛ ji.—Fili. 2:13, NWT. w19.06 19 ¶17-18

Ci Yesu fɔn so kuɔ, éji mɔ yeana emɔdasɛnamɛ vevi ɖewo ye nukplaviwo, eyi taɖo ewa toto nɔ bɔbɔ ɖeka! Le bɔbɔ lɔ mɛɔ, Yesu nu mɔ ye nukplaviwo awa edɔ vevi ɖeka le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ yí mìwo can mìwɛkɔ le egbɛmɛ. Yesu nu mɔ: “Nɔ́ é le ahan ɔ, mí yì yí a ɖo [enukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛ. . . Mí kpla enu wo nɔ wo a wanɔ do enu ciwo pleŋ yí Ŋ dɔnɔ mí ji.” (Mt. 28:19, 20) Yesu ji mɔ ye dokplɔtɔwo pleŋ ɖo aɖe kunu. Denyi apotru egbejinɔtɔ 11 lɔwo ɖekɛ yí edɔkɔ edɔ cɛ o. Lé mìwɛ yí nyaɔ? Apotru lɔwo ɖekɛ yí le Galile to ji hwecinu Yesu nukɔ mɔ wo le yi ɖo nukplaviwoa? Ðo ŋwi mɔ mawudɔla lɔ nu nɔ nyɔnu lɔwo mɔ: “Galile . . . yí mí a yì kpɔɛ le.” (Mt. 28:7) Kankandojitɔɔ, nyɔnu cɛwo ale bɔbɔ lɔ mɛ hɛnnɛ. w20.01 2-3 ¶1-4

Yesu ɖe enu ci yí taɖo mìɖo akpɔ mɔ nɔ yumɛcici mɛ. Énu mɔ woaxa mì, ɖo mìdenyi xexe lɔ tɔ o. Nɔ woci yumɛ nɔ mìɔ, dedasɛ mɔ Yehowa degbeyrakɔ mì o. Ewaɖeɔ, yumɛcici lɔ dasɛ mɔ mìwakɔ enujɔjɔɛ! Yumɛcici agbetɔ gbaliwo tɔ datɛnŋ aɖo te Mawu ŋsɛnwopleŋtɔ, Yehowa sɛnsɛn keŋkeŋ o. Amɛ sugbɔ tikpɔ yí eglo. Kpɔ enu ci yí jɔ le xexemɛhwa amɛvetɔ hwenu ɖa. Le eju sugbɔtɔ mɛɔ, acɛkpatɔwo ci yumɛ nɔ Mawu mɛwo hwenɔnu. Denyi Nazi cɛkpakpa ci yí le Allemagne ɖekɛ yí ɖo te Yehowa Kunuɖetɔwo dɔ o, vɔ Australie, Canada koɖo eju buwo cɛkpatɔwo can ɖo te wo. Gan kpɔ enu ci yí jɔ ɖa. Hwecinu ahwa lɔ tɔ ji le exwe 1939 mɛɔ, eŋɛnywidratɔ 72 475 yí le xexe lɔ pleŋ mɛ. Kɔnŋtawo dasɛ mɔ hwenu ahwa lɔ vɔ le xwe 1945 mɛɔ, eŋɛnywidratɔwo hlɛnhlɛnmɛ vanyi 156 299, ɖo Yehowa yra yi sɛntɔwo. Eŋɛnywidratɔwo hlɛnhlɛnmɛ vasugbɔ doji wu donu amɛve blebu! w19.07 9 ¶4-5

Nɔ dekplakɔ Bibla koɖo mɛɖe yɛ can ɔ, àtɛnŋ awa ŋɖe le nukplaviwowawadɔ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ amɛ yoyu ɖe va Fyɔɖuxuxɔ mɛɔ, àtɛnŋ ado ozɔn ni, ado vivi do nu keŋ akpedo nu. Nɔ èwɛ ahan ɔ, ana ado jeshi mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo nyao, ɖo lɔnlɔn le mì mɛ. Nɔ ɖoŋci kleŋwo yí ènanɔ le bɔbɔwo mɛ can ɔ, atɛnŋ ana amɛ yoyuwo akpla lé woaɖo nyɔ ŋci so jimɛ koɖo bubu do keŋ asɔ dasɛ wowo xɔse. Àtɛnŋ agbekplɔ eŋɛnywidratɔ yoyu ɖe yi kunuɖegbe keŋ akpedo nu nɔ azan Bibla asɔ kpla nu amɛwo. Nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èkpekpeɛdo nu nɔ asran Kristo. (Luiki 10:25-28) Kristotɔ sugbɔtɔ xa, ɖo edɔ vevi sugbɔ le wo ji woawa. Ele ahan gan, wojinɔ gamɛ yí kplanɔ Bibla koɖo amɛwo yí ena wokpɔnɔ jijɔ sugbɔ. w19.07 17 ¶11, 13

Pɔlu delɔn yí nunywi alo nuvɔn ciwo ewa vayi dɔn yi susu so Yehowa sumɔsumɔ lɔ ji o. Ékpɔɛ mɔ yeɖo aŋlɔbe “enu ciwo yí le ŋgbe nɔ” ye gbɔxwe yí “a xotɔ enu ciwo yí le ŋkɔ nɔ” ye alo gbɔxwe aɖe gbɔ ejulɔlɔ lɔ nywiɖe. Enu ciwo yí atɛnŋ aɖe Pɔlu susu so Yehowa sɛnsɛn ji ɖewo ɖe? Ŋkɔtɔ, gbɔxwe atrɔ Kristotɔɔ, enuwo mlɛkɔ ni nywiɖe le Ӡuifuwo sɛnsɛn mɛ. Vɔ ékpɔ enu cɛwo “shigbe nukplɔwo ɛnɛ.” (Fili. 3:3-8) Evetɔ, yi ji donɔ hwɛ yi, ɖo éci yumɛ nɔ Kristotɔwo vayi. Vɔ delɔn yí seselanmɛ cɛwo xe mɔ ni asɛn Yehowa eglo o. Etɔntɔ, denu le yiɖeki mɛ mɔ yewa sugbɔ nɔ Yehowa vɔ o. Woxo Pɔlu, wocui do gakpamɛ, woxo kpe yi, tɔjihun gban di, shive ci yí enɔ avɔn macɔn, gan éwa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (2 Kor. 11:23-27) Ci Pɔlu wa dɔ sugbɔ yí kpe fun can ɔ, énya mɔ yeɖo akpɔtɔ ayi Yehowa sɛnsɛn lɔ ji. Mìɖo awa nu shigbe Pɔlu hannɛ. w19.08 3 ¶5

Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ le eju ciwo mɛ wodatɛnŋ aɖe kunu le jugbaja alo so axwemɛ yi axwemɛ o, eyi taɖo wotonɔ emɔ buwo ji yí dranɔ eŋɛnywi lɔ. (Mt. 10:17-20) Le eju cɛ hanci ɖeka mɛɔ, ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ɖeka nu nɔ eŋɛnywidratɔwo mɔ, wo le ɖenɔ kunu nɔ wowo xomumɛtɔ, axwexatɔ, suklukpena, dɔmɛkpena koɖo amɛnyanyiwo. Le xwe-ve gblamɛɔ, hamɛ ciwo yí le ekán lɔ mɛ sugbɔ doji. Taŋfuin mìle eju ci mɛ yí ŋɖe dexe mɔ nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ o. Ele ahan gan, mìatɛnŋ akpla enuvevi ɖeka so mìwo nɔvi edɔsɛnsinwatɔ cɛwo gbɔ: Nɔ èwa ci ji àkpe keŋ yí ɖenɔ kunu nɔ mɛbuwoɔ, Yehowa ana ŋsɛn eo yí nakpɔtɔ awɛni le nɔnɔmɛ sɛnŋwo mɛ can. (Fili. 2:13) So gaxoxo cɛ jiɔ, le vamɛ mɔ mìado jeshi enu ciwo yí le veviɖe wu, anyi mɛ ciwo deɖo afɛn o yí mìdado fɔbli mɛbuwo o keŋ awanɔ edɔ nywi sugbɔwo. Ecɛ ana mìwo lɔnlɔn asɛnkɔŋ doji yí ahɛn kanfukanfu vɛ nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ, Yehowa. w19.08 13 ¶17-18

Le jɔjɔmɛnuɔ, mìdejinɔ mɔ mìanɔ koɖo mɛ ciwo yí tɛnɔ gbe do wowo susuwo ji alo dejinɔ mɔ yewoaxɔ nukplamu o. Vɔ evivinɔ nɔ mì mɔ mìanɔ koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ wowanɔ do enyɔ cɛwo ji: “Míse vevi do amɛ nu, mílɔn míwonɔnɔwo shigbe nɔjinɔwo hannɛ, amɛ nu le kunɔ lanmɛ nɔ mí yí míasɔ míwoɖekiwo hwenɔ.” (1 Piɛ 3:8, NWT) Nɔ mìjinɔ mɔ mìanɔ koɖo mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hweɔ, wowo can aji mɔ yewoanɔ koɖo mì nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔ. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hweɔ, ana agbe lɔ anɔ fafɛɖe nɔ mì. Hweɖewonuɔ, ŋɖewo jɔnɔ ciwo mìkpɔnɔ mɔ wodesɔgbe o. Hweɖewonuɔ, denyi mɛ ciwo yí bi le ŋɖe wawa mɛ yí wokannɔfu dandandan o, vɔ wokannɔfu mɛ ciwo yí deɖo enujikpekpe le enu lɔ wawa mɛ sɔwu wo. Ci ele ahan can ɔ, Salomɔ do jeshi mɔ mìɖo alɔn do lé enuwo jɔkɔ do le agbemɛ ji sɔwu mɔ mìado dɔmɛzi. (Ŋun. 6:9) Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hweɔ, anɔ fafɛɖe mɔ mìalɔn do lé enuwo le do le agbemɛ ji, nɔ dekpe nɔ mì can. w19.09 4-5 ¶9-10

Nɔ mɛ ciwo yí ɖo ŋsɛn do mɛbuwo ji shigbe vida koɖo vinɔwo nɛ, bubɔ wowoɖekiwo nɔ Mawuɔ, atɛnŋ ahɛn nyɔna vɛ nɔ mɛbuwo. Yehowa sɔ vidawo ɖo ta nɔ xomu yí biɔ so wo shi mɔ wo le na kpla wowo viwo yí adasɛ emɔ nɔ wo. (1 Kor. 11:3) Vɔ sɛnxu li nɔ ŋsɛn ci yí le vidawo shi. Yehowa gbɔ yí xomuwo jɔ so, eyi taɖo vidawo ana kɔnŋta yi so lé wowa nu do wowo xomu nu do. (Efe. 3:14, 15) Vidawo danasɛ mɔ yewobubɔ yewoɖekiwo nɔ Yehowa, nɔ wozannɔ wowo ŋsɛn shigbe lé Yehowa ji do nɛ. Nɔ vida ènyiɔ, ŋgbewa afɛn azan ŋsɛn ci Yehowa na eo o. Lɔnnɔ do afɛn ciwo èwa ji keŋ axɔnɔ Bibla mɛ nukplamuwo so mɛbuwo gbɔ. Nɔ èwɛni ahan ɔ, ao xomumɛtɔwo abunɔ eo, ɖo èsɔ eoɖeki hwe. Nɔ èdokɔ gbe ɖaɖa koɖo ao xomumɛtɔwoɔ, nu ao xomɛnyɔwo nɔ Yehowa. Na nɔ woakpɔ lé èɖoŋ do Yehowa nu pleŋpleŋ do. Sɔwu cɛwo pleŋ ɔ, sɔ Yehowa sɛnsɛn wa enuvevitɔ le agbemɛ. (2 Ese. 6:6-9) Kpɔwɛ nywi ci àɖo nɔ viowo yí nyi enunywi ɖeka ci àna wo. w19.09 15 ¶8; 17 ¶14; 18 ¶16

Maki kpenɔdo mɛbuwo nu koɖo jijɔ. Le hwenu vovovowo mɛɔ, Maki kpedo apotru Pɔlu koɖo apotru Piɛ nu le wowo dɔwo wawa mɛ. Étɛnŋ xwle ŋɖuɖu yí ji texwe ci woadɔn alo étɛnŋ wa nubuwo nɔ wo. (Edɔ. 13:2-5; 1 Piɛ 5:13) Pɔlu dre Maki mɔ yɛnyi ye kpena ci yí “wanɔdɔ nɔ Mawu fyɔju” yí gbenyi “akɔnfa nɔ” ye. (Kol. 4:11) Maki vanyi Pɔlu xlɔ vevi ɖeka. Le kpɔwɛ mɛ, ci wole Pɔlu do gakpamɛ le Rɔma godugodutɔ le exwe 65 han K.H. ɔ, éŋwlɛ lɛta vetɔ ɖaɖa Timɔte. Le lɛta lɔ mɛɔ, énu nɔ Timɔte mɔ yi le kplɔ Maki nɔ woabɔ ava ye gbɔ le Rɔma. (2 Tim. 4:11) Kankandoji li mɔ Pɔlu kpɔ jijɔ so edɔ ci yí Maki wa le egbejinɔnɔ mɛ vayi nu, eyi taɖo eji mɔ yɛ le va nɔ koɖo ye le nɔnɔmɛ sɛnŋ cɛ mɛ. Maki wa enu ŋtɔŋtɔwo sɔ kpedo Pɔlu nu, taŋfuin éhɛn ŋɖuɖu alo enu ciwo eʒan asɔ ŋwlɛ nu vɛ ni. Kpekpedonu koɖo ŋsɛndoamu ci Pɔlu xɔ so Maki gbɔ kpedo nu etɛnŋ do ji keke na nɔ gacimɛ yí wowui. w20.01 11 ¶12-13

Mìcin mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo sa vɔn keŋ awa dɔ sɛnsinɖe. Yesu kanxle mì mɔ woaci yumɛ nɔ mì. Vɔ mìatɛnŋ akpɔ emɔ mɔ Yehowa ana ŋsɛn mì yí mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ. Nɔ mìdonɔ jiɔ, mìasɛnnɔŋ doji. (Ӡaki 1:2-4) Mìagbetɛnŋ akpɔ emɔ mɔ Yehowa ana mì enu ciwo mìʒan, Yesu akplɔ mì yí mìwo nɔviwo ado ŋsɛn mì. (Mt. 6:31-33; Ӡan 10:14; 1 Tɛs. 5:11) Yesu da dɔ̀ nɔ nyɔnu ‘ci nu ehun ŋɛŋɛ do’ yí ekpɔ gbɔndomɛ gbenɔgbe lɔ ke. (Luiki 8:43-48) Vɔ nɔ évanyi Kristo nukplavi egbejinɔtɔ gbɔxwe yí akpɔ gbɔndomɛ mavɔ. Nyi èkpɔ mɔ yiwaɔ? Kpɔ nyɔna ciwo yí akpɔ, nɔ éva nɔ acikplakɔ Yesu tɔ gemɛ ɖa. Ánɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ! Vɔnsa ɖekpokpui ci ewa keŋ kplɔ Kristo do ahɛn yayra manumanuwo vɛ ni. Eyi taɖo nɔ jeŋkwimɛ alo nyigban ji mìavanɔ agbe le can ɔ, mìatɛnŋ ado akpe gangan mɔ mìwa do Yesu mɛyɔyɔ ci yí nyi: “Mí va Ŋ gbɔ” ji! w19.09 25 ¶21-22

Ci Davidi mɛwo ʒan kpekpedonuɔ, wobiɔ ŋɖuɖu hwɛɖeka Izraɛlivi dɔkunɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Nabali. Wokpɔɛ mɔ yewoatɛnŋ abiɔ ŋɖuɖu Nabali, ɖo woglɔn ta nɔ yi gbɔwo le zogbeji. Vɔ amɛɖekitɔjitɔ yí Nabali nyi, égbe mɔ yedana ŋɖe wo o. Dɔmɛ ve Davidi sugbɔ yí eɖui mɔ yeawu Nabali koɖo ŋsu ciwo pleŋ yí le yi xomɛ. (1 Sam. 25:3-13, 22) Vɔ Abigaili ci yí nyi Nabali ashiɛ nya ŋɖɛ shigbe lé enyɔvi nɛ. Égbe dɔn sugbɔ yí bubɔ do afɔ gbɔ nɔ Davidi yí nu ni mɔ yiŋgbewu Nabali koɖo yi mɛwo keŋ aɖu hun fɛn o. Ésɔ ayexa na nukplamu yi mɔ, yi le sɔ nyɔ lɔ do alɔ mɛ nɔ Yehowa. Ci Abigaili wa nu le nunya mɛ keŋ yí zan nyɔgbe ciwo yí dasɛ mɔ ésɔ yiɖeki hweɔ, ewa dɔ do Davidi ji. Davidi do jeshi mɔ Yehowa yí dɔɛ ɖaɖa ye. (1 Sam. 25:23-28, 32-34) Abigaili je agbla yí nɔnɔmɛ nywiwo sun shi, eyi taɖo Yehowa zin. Ahanke Yehowa atɛnŋ azan nɔvinyɔnu Kristotɔ ciwo yí na nunya koɖo ayexa le wo shi, asɔ do ŋsɛn wowo xomuwo koɖo mɛbuwo le hamɛ lɔ mɛ nɛ.—Titu 2:3-5. w19.10 23 ¶10

Kristotɔ adodwiwo pleŋ ɖo ana vovototo ci yí le wo koɖo Babiloni Gangan lɔ gblamɛ akpɔtɔ azenɔ gbajɛɛ. Taŋfuin Bibla nukplavi ɖe nɔ ŋsusɛnsɛnha ɖe mɛ vayi gbɔxwe yí vakpla nyɔnɔnwi lɔ. Étɛnŋ yinɔ sɛnsɛn lɔ keŋ yí wanɔ sɛnsɛndɔ ɖewo sa. Alo étɛnŋ nanɔ ho sɔ kpenɔdo sɛnsɛnha lɔ nu. Eyi taɖo gbɔxwe aje anyi eŋɛnywidratɔ mawaʒinʒindoshimɛɔ, éɖo aso ekacacawo pleŋ koɖo ŋsusɛnsɛnha lɔ. Éɖo aŋwlɛ lɛta ɖaɖa sɛnsɛnha lɔ alo eha ɖekpokpui ci yí ca ka koɖo Babiloni Gangan lɔ yí anu nɔ wo mɔ yedegbenyi wowo hamɛvi o. Kristotɔ adodwi ɖo anya wawa nɔ edɔ ci ewakɔ ŋgbeca ka koɖo Babiloni Gangan lɔ o. (2 Kor. 6:14-17) Nyi yí taɖo enyɔ cɛ le veviɖe nɔ mì ahan ɔ? Ðo mìdeji mɔ mìado alɔ edɔ koɖo nuvɔn ciwo habɔbɔ ciwo yí xo ɖyi le ŋmɛ nɔ Mawu wakɔ mɛ o.—Ezai 52:11. w19.10 12 ¶16-17

Ӡeremi yí ŋwlɛ Bibla wema ci nu yi ŋkɔ le, etɛnŋ nyi eyi gbeŋwlɛ Efyɔwo ŋkɔtɔ koɖo evetɔ. Kankandoji li mɔ dɔdoashi ŋtɔ́ na enya lé Yehowa ku ŋshishi nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo do. Le kpɔwɛ mɛ, énya mɔ ci Efyɔ Ashabu trɔ jimɛɔ, Yehowa na yi xomu degu le yi gbehwenu o. (1 Efy. 21:27-29) Ahanke enya mɔ Manashe wa nuvɔn wu Ashabu keŋ sɔ do dɔmɛzi nɔ Yehowa nɛ. Gan ci Manashe trɔ jimɛɔ, Yehowa sɔ yi nuvɔnwo ki. (2 Efy. 21:16, 17; 2 Kro. 33:10-13) Enujɔjɔ ŋtɔ́wo akpedo nu dandandan yí esran jigbɔnɖɛ koɖo ŋshishikuku Mawu tɔ. Hwenu nubuwo dɔn Barushi susu so edɔdoashi yi tɔ jiɔ, kpɔ lé Ӡeremi kpedo nu ɖa. Ӡeremi denu zeɖeka mɔ Barushi datɛnŋ atrɔ o. Vɔ énu Mawu ŋɛdu nywi lɔ ni tiin.—Ӡer. 45:1-5. w19.11 6 ¶14-15

Le Ese Wema ŋkɔtɔ lɔ mɛɔ, mìkpla mɔ Izraɛlivi ɖe atɛnŋ ana fafaxɔxɔ vɔnsa “keŋ asɔ do akpe.” (1 Ese. 7:11-13, 16-18, NWT) Denyi ʒin woʒin ji taɖo ewa vɔnsa cɛ o, vɔ yiŋtɔ yí lɔn yí wɛ. Ci mìlɔn faa yí sɛnnɔ Yehowaɔ, ele shigbe fafaxɔxɔ vɔnsawo nɛ, ɖo edadasɛ lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ do nu. Mìnanɔ enunywitɔ Yehowa, ɖo mìluin so mìwo jimɛ pleŋ. Kpɔ lé Yehowa akpɔ jijɔ sugbɔ do ci yi sɛntɔ miliɔn nɛniɖe luin so jimɛ faa yí sinni keŋ gbelɔn yi sewo ɖa! Yehowa kpɔnɔ enu ciwo mìwanɔ koɖo susu ci yí dɔ mìwanɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èshin yí degbetɛnŋ wanɔ sugbɔ shigbe lé èdro do nɛɔ, kando ji mɔ Yehowa mɔŋje mɛ nɔ ye. Taŋfuin èsenɔ le eoɖeki mɛ mɔ yedewanɔ sugbɔ nɔ Yehowa o, vɔ Yehowa kpɔnɔ lɔnlɔn ci yí cucunɔ eo yí èwanɔ ci àtɛnŋ wa. Ésɔ jijɔ xɔnɔ enunywitɔ ci ènini. w19.11 22 ¶9; 23 ¶11-12

Ele veviɖe mɔ susu nywi anɔ mì shi do edɔwawa nu. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na Efyɔ Salomɔ ŋwlɛ mɔ: “Gamɛ li nɔ enushanu.” Éyɔ acidodo, exɔcucu, avinfanfan, nukuikoko, eweɖuɖu koɖo nubuwo. (Ŋun. 3:1-8) Ecɛ dasɛ mɔ enu amɛve ciwo yí le veviɖe le mìwo gbemɛ yí nyí edɔwawa koɖo gbɔndomɛ. Yesu ɖo susu sɔgbe do edɔwawa koɖo gbɔndomɛ nu. Gbeɖekaɔ, apotru lɔwo gbɔ so kunuɖegbe. Enu cikɔ nɔ wo sugbɔ, vɔ “wo de kpɔ [gamɛ] a ɖu enu o.” Eyi Yesu nu egbɛ mawunyɔkpukpui mɛ nyɔ nɔ wo. (Maki 6:30-34) Ci Yesu koɖo yi nukplaviwo detɛnŋ gbɔnnɔ domɛ hweshiahwenu shigbe lé woji do nɛ can ɔ, Yesu nya mɔ yewo pleŋ ɖo agbɔn domɛ. Hweɖewonuɔ, mì pleŋ ɖo agbɔn domɛ alo atrɔ lé mìwanɔ enuwo do. Mìatɛnŋ akpɔ ecɛ le toto ci Mawu wa nɔ yi sɛntɔwo le blema mɛ. Eyi nyi Sabatigbe ci ji wogbɔnnɔ le kwɛshila ɖeshiaɖe. Denyi Moizi Se lɔ yí kplɔkɔ mì le egbɛmɛ o, gan mìatɛnŋ akpɔ nyɔna nɔ mìkpla nu so enyɔ ci enu so Sabati nu. w19.12 3 ¶6-7

Yehowa ɖo gbe mɔ yealenɔ bu nɔ ye sɛntɔ egbejinɔtɔwo, eyi eɖui gligaan yí wanɔ do gbeɖu cɛ ji. (Eha. 31:1-3) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa nya mɔ mìanɔ ŋshishi mɛ nɔ yedesɔkɔ ɖe le ji nɔ mìwo ciwo yí nyi ye xomumɛtɔwo o. Éɖo gbe mɔ yeana gbɔngbɔnmɛnu koɖo ŋcilanmɛnu ciwo yí ʒan mì yí ŋɖekpokpui dana agbe wawa do gbeɖu ŋtɔ́ ji o! (Mt. 6:30-33; 24:45) Nɔ mìɖonɔ ŋwi enu ci yí taɖo Yehowa wanɔ do yi gbeɖuwo jiɔ, ana mìakando ji mɔ yɛatɛnŋ akpedo mì nu le eho cukaɖawo mɛ. Mína mìakpɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo kpɔwɛ. Ci yumɛcici gangan ɖeka va Ӡeruzalɛmu hamɛ lɔ jiɔ, “wo pleŋ shi . . . yí ekpɔtɔ apotru lɔwo ɖekɛ.” (Edɔ. 8:1, NWT) Kpɔ lé enuwo ale do hwenɔnu le susumɛ. Eho adɛn wo! Edɔ tɛnŋ dahɛn nɔ nɔvi lɔwo yí axwe dagbele wo shi o. Ele ahan gan, Yehowa deŋlɔbe wo o; wokpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ. (Edɔ. 8:4; Ebre. 13:5, 6; Ӡaki 1:2, 3) Yehowa kpedo Kristotɔ egbejinɔtɔ ŋtɔ́wo nu. Ágbekpedo mìwo can nu.—Eha. 37:18, 19. w20.01 17-18 ¶14-15

Ci Davidi hwlɛn ta nɔ dalɔ lɛngbɔwo so jaŋtan koɖo langan shishibishi lɔ mɛɔ, édo jeshi mɔ Yehowa yí kpedo ye nu yí yewu lanwadan sɛnŋ cɛwo. Hwenu Davidi ɖu ahwawatɔ jɔasu Goliati jiɔ, ékpɔɛ gbajɛɛ mɔ Yehowa yí kplɔkɔ ye. (1 Sam. 17:37) Ci Davidi gan le efyɔ ŋhwantɔnɔ, Sɔlu lɔ mɛɔ, édo jeshi mɔ Yehowa yí xɔ ye gan. (Eha. 18, tamɛnuŋwlɛŋwlɛ) Nɔ egoyitɔ enyi saɔ, étɛnŋ bui mɔ yeŋtɔ yí wa enu cɛwo. Vɔ Davidi sɔ yiɖeki hwe, eyi taɖo etɛnŋ do jeshi mɔ Yehowa kpedo ye nu le ye gbemɛ. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Denyi kpekpedonu ɖekɛ mìabiɔ Yehowa o, vɔ mìɖo awa nu wu ahan. Mìɖo aje agbla ado jeshi hwenu ekpedo mì nu koɖo lé ekpedo mì nu do. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hweɔ, mìamɔŋje mɛ mɔ Yehowa yí akpedo mì nu mìawa enu ci mìdasun ji awa o. Yí hweɖekpokpuinu ci mìakpɔ Yehowa akpe do mì nuɔ, ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ asɛnŋ doji. w19.12 20 ¶18-19

Susu sugbɔ li ciwo yí na mìkando ji mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa. Édɔn mì va yiɖeki gbɔ yí gbedo jeshi lé mìxɔ eŋɛnywi lɔ do. (Ӡan 6:44) Ci mìtɔ tete gogo Yehowaɔ, yɛ can te gogo mì doji. (Ӡaki 4:8) Yehowa zan gamɛ koɖo ŋsɛn sugbɔ sɔ kpla nu mì keŋ sɔ dasɛ mɔ mìle veviɖe nɔ ye. Énya mɛ ciŋmɛ mìnyi le egbɛmɛ koɖo mɛ ciŋmɛ mìavanyi le esɔmɛ. Énanɔ kpla mì, ɖo élɔn mì. Kpeɖoji sɛnŋ cɛwo dasɛ mɔ mìle veviɖe nɔ Yehowa sugbɔ! Ci mɛɖewo kpɔɛ mɔ Efyɔ Davidi dele bo ɖe nu can ɔ, énya mɔ Yehowa lɔn ye yí gbekpedo ye nu. Ecɛ na susu nywi kpɔtɔ le Davidi shi yí edo ji le nɔnɔmɛ lɔ mɛ. (2 Sam. 16:5-7) Nɔ mìgbɔjɔ alo mìdo go cukaɖawoɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu wo ji. (Eha. 18:27-29) Nɔ Yehowa le godu nɔ mìɔ, ŋɖekpokpui datɛnŋ ana mìami sinsin koɖo jijɔ gbeɖe o.—Rɔm. 8:31. w20.01 15 ¶7-8

Nɔ èkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ, tɔɛ ji koɖo gbedodoɖa. Nɔ mìtɔ Bibla kplakpla koɖo mɛɖe le kwɛshila ɖewo goduɔ, anyɔ mɔ mìatɔ egbe dodo ɖa koɖi le tɔtɔmɛ koɖo vɔvɔnu nɔ enukplakpla lɔ, nɔ nɔnɔmɛ lɔwo ɖe mɔ. Mìɖo akpedo nukplavi lɔ nu nɔ amɔŋje mɛ mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí akpedo mì nu gbɔxwe mìase Bibla gɔnmɛ. Nɔ nɔvi ɖewo tɔ Bibla kplakpla koɖo mɛɖeɔ, wohlɛnnɔ Ӡaki 1:5 keŋ anu enu ci yí taɖo mìdonɔ gbe ɖaɖa gbɔxwe yí tɔnɔ enukplakpla lɔ ji. Kpukpui lɔ nu mɔ: “Nɔ́ ŋununyanya hwe do amɛ ɖe le míwo domɛ ɔ, amɛ lɔ le byɔ Mawu.” Le yi goduɔ, nɔvi lɔ biɔnɔ nukplavi lɔ se mɔ: “Lé mìatɛnŋ biɔ nunya Mawu doɔ?” Nukplavi lɔ tɛnŋ ɖo ŋci mɔ mìado gbe ɖaɖa nɔ Mawu. Kpla ao nukplavi lɔ lé adonɔ gbe ɖaɖa do. Na nɔ akando ji mɔ Yehowa ji mɔ yi le nunɔ yi jimɛnyɔwo nɔ ye. Ðe mɛ ni mɔ, nɔ ŋɖe le jimɛ ni yí datɛnŋ anui nɔ mɛɖe can ɔ, le nui nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Nu ni mɔ Yehowa kpɔnɔ enu ci yí le jimɛ nɔ mì.—Eha. 139:2-4. w20.01 2 ¶3; 5 ¶11-12

Yehowa ŋtɔ yí asɔnɔ gbeta so hwecinu yí ashi ami nɔ mɛɖe nu. (Rɔm. 8:28-30) Yehowa tɔ amɛshiaminɔwo cancan le Yesu fɔnfɔnsoku godu. Ewa mɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo pleŋ nyi amɛshiaminɔwo hannɛ. Le exwe sanŋdi ciwo yí kplɔɛdo mɛɔ, amɛ sugbɔtɔ ciwo yí nunɔ mɔ yewonyi Kristotɔwo dekplɔkɔ Kristo do nyɔnɔnwitɔ o. Ele ahan gan, Yehowa shi ami nɔ mɛ ciwo yí nyi Kristotɔ adodwi ɖewo le wo mɛ. Wole shigbe liku ciwo yí Yesu mɔ woashin le egbe vwinwo mɛ hannɛ. (Mt. 13:24-30) Le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛɔ, Yehowa kpɔtɔ cancan mɛ ciwo yí anɔ amɛ 144000 lɔwo mɛ. Eyi taɖo nɔ Mawu kpɔtɔ cancan amɛwo keke vaɖo xexe lɔ vɔvɔnu can ɔ, mìdeɖo ado ɖyika Mawu nunya o. (Rɔm. 9:11) Mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbewa nu shigbe edɔwatɔ ciwo nu Yesu xo nuxu so le yi labalu ɖeka mɛ nɛ o. Wotɔ enyɔ toto so lé wowo xwetɔ wa nu do mɛ ciwo yí vatɔ edɔ wawa le fiɛfimɛ nu.—Mt. 20:8-15. w20.01 30 ¶14

Yehowa ji mɔ ye xomu akpɔnɔ jijɔ. Nɔ mìdokɔ go cukaɖawo can ɔ, susu sugbɔ li ci yí taɖo mìatɛnŋ akpɔ jijɔ le kakacɛ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìkando ji mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ lɔn mì sugbɔ. Mìmɔŋje Mawu Nyɔ, Bibla mɛ nywiɖe. (Ӡer. 15:16) Mìle xomu vevi ɖeka mɛ yí xomumɛtɔ lɔwo pleŋ lɔn Yehowa koɖo yi sewo yí gbelɔn wowonɔnɔwo. (Eha. 106:4, 5) Mìatɛnŋ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ, ɖo mìkando ji mɔ agbe lɔ avanyɔ doji le esɔmɛ. Mìnya mɔ le majinjinɖe mɛɔ, Yehowa aɖe amɛvwinwo pleŋ si yí ato yi Fyɔɖuxu lɔ ji yí ana nyigban lɔ pleŋ atrɔ Paradiso. Mìgbekpɔkɔ emɔ veviɖe mɔ woavafɔn mɛ ciwo yí ku nɔ woawa ɖeka koɖo wowo mɛ veviwo. (Ӡan 5:28, 29) Jijɔ manumanu yí anyi hwenɔnu! Yí vevitɔ lɔɔ, mìkando ji mɔ mɛɖekpokpui ci yí le jeŋkwimɛ koɖo nyigban ji abu mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ yí akanfui yí asin shigbe lé eje do nɛ. w20.02 13 ¶15-16

Nɔ èwa nuvɔn gangan ɖeɔ, ŋgbetekpɔ mɔ yeasɔ wla o. Vɔ nu ao nuvɔnwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ fafa yí dagbedonɔ hwɛ eoɖeki o. Vɔ nɔ èji mɔ yeadra ekacaca ci yí le ye koɖo Yehowa gblamɛ doɔ, èɖo agbewa nubuwo to akpo nɔ gbedodoɖa. Èɖo alɔn nɔ woadɔn to nɔ eo. Ci Yehowa dɔ enyɔnuɖɛtɔ Natan nɔ anu Efyɔ Davidi nuvɔn ci ewa koɖo Bacebaɔ, Davidi detɔ enyɔ ɖewo nunu keŋ sɔ glɔn ta nɔ yiɖeki alo kpɔ mɔ nuvɔn lɔ denyi ŋɖe o. Élɔn do ji zeɖeka mɔ yewa nuvɔn do Baceba asuɔ yí vevitɔɔ, yewa nuvɔn do Yehowa. Davidi lɔn yí Yehowa dɔn to ni yí sɔ nuvɔn lɔ ki. (2 Sam. 12:10-14) Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìɖo anui nɔ mɛ ciwo Yehowa ɖo mɔ wo le kplɔ mì. (Ӡaki 5:14, 15) Mìdeɖo ahwlɛn ta nɔ mìwoɖekiwo o. Nɔ mìwa do nukplamu ci wona mì yí sɔ dɔn to nɔ mì ji kabaɔ, mìakpɔ fafa yí agbetɔ jijɔ kpɔkpɔ kaba. w20.02 24-25 ¶17-18

“Amɛ amɛwo” lɔwo le dumɛ nɔ mɛ ciwo yí kpɔkpɔ mɔ nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le nyigban ji. Mɛ cɛwo nya mɔ Yehowa cu shi nɔ amɛshiaminɔwo gbɛbɔbɔ ci yí “Ӡuifu” lɔ le dumɛ nɔ yí bubu enyi nɔ wo mɔ yewoasɛn Yehowa doju koɖo wo. Mɛ ciwo yí kpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanɔ agbe le nyigban ji datɛnŋ ajeshi amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji ŋkɔwo ɖekaɖeka o, gan woatɛnŋ “ayi koɖo” wo. Lé woayi koɖo wo doɔ? Egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ ɖo ŋci. Do jeshi mɔ kpukpui cɛ xo nuxu so Ӡuifu ɖeka nu. Vɔ nyɔgbe “mí” ci ezan na mìnya mɔ amɛ lɔwo sugbɔ. Ecɛ dasɛ mɔ Ӡuifu ɖeka nyɔ ci wonu denyi amɛ kuɖeka yɔ o, ele dumɛ nɔ amɛshiaminɔ gbɛbɔbɔ lɔ pleŋ. Mɛ ciwo yí wodeshi ami nɔ sɛnkɔ Yehowa doju koɖo amɛshiaminɔ cɛwo. Ele ahan gan, wodekpɔnɔ amɛshiaminɔwo mɔ wonyi yewo gawo o, ɖo womɔŋje mɛ mɔ Yesu yí nyi yewo Ga.—Mt. 23:10. w20.01 26 ¶1-2

Yesu nu mɔ, nɔ ye nukplaviwo lɔn wowonɔnɔwo shigbe lé yelɔn wo do nɛɔ, amɛwo anya mɔ ye nukplavi adodwi yí wonyi. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa do ese cɛ ji, ahanke egbele le egbɛmɛ nɛ. Eyi taɖo nɔ egbɔnkɔnu can ɔ, mìɖui gligaan yí lɔnnɔ mìwonɔnɔwo! Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpɔtɔ lɔnkɔ wowonɔnɔwo nɔ cukaɖawo li can. Eyi taɖo, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi natɛnŋ akpla so nɔvi cɛwo gbɔɔ?’ Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, egbɔnnɔnu mɔ mìalɔn mìwonɔnɔwo veviɖe. Vɔ mìɖo aje agbla asran Kristo. Yesu kpla mì enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìawa fafa nɔ cukaɖa va mìwo koɖo nɔvi ɖe gblamɛ. (Mt. 5:23, 24) Étɛ gbe do ji mɔ, gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Mawuɔ, mìɖo ana ɖekawawa anɔ mì mɛ. Yehowa kpɔnɔ jijɔ nɔ mìwa ci ji mìkpe nɔ fafa anɔ mì mɛ. Vɔ nɔ mìlé amɛwo do xomɛ yí gbe mɔ mìdawa fafaɔ, mìwo sɛnsɛn dajɔ ji ni gbeɖe o.—1 Ӡan 4:20. w20.03 24 ¶1-4

Satana ci yí nyi “ŋsùkankan da lɔ,” tɔ amɛwo bleble so keke Adamu koɖo Ɛva hwenu ɖii. (Ӡan 8:44) Ékan ŋsu so eku koɖo enu ci yí jɔnɔ le eku godu nu hɛnnɛ. Satana ŋsu nukplakpla ciwo yí kudo eku nu kpɔ ŋsɛn do nuwana koɖo kɔnu sugbɔtɔ ji. Nyi yí taɖo amɛ sugbɔ xɔ Satana ŋsukankan lɔwo ji se ahan ɔ? Satana nya lé agbetɔwo senɔ le wowoɖekiwo mɛ kudo eku nu keŋ zinni sɔ blenɔ wo. Mìdejinɔ mɔ mìaku o, ɖo wowa mì nɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛ. (Ŋun. 3:11) Eku nyi mìwo ketɔnɔ. (1 Kor. 15:26) Ci Satana jekɔ agbla can ɔ, nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nu deci wlawla mɛ o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, amɛ sugbɔ vajeshi enu ci Bibla kpla so nɔnɔmɛ ci mɛ amɛkukuwo le koɖo mɔkpɔkpɔ ci yí li nɔ wo nu yí gbedrɛni. (Ŋun. 9:5, 10; Edɔ. 24:15) Nyɔnɔnwi cɛwo fanɔ akɔn nɔ mì, wokpedo mì nu mìnya nɔnɔmɛ ci mɛ teŋ mɛkukuwo le yí mìdevɔnnɔ nɔ wo o. w19.04 14 ¶1; 15 ¶5-6

Yehowa Mawu lɔn yi sɛntɔwo. Élɔnnɔ wo tɛgbɛɛ. Élɔn enujɔjɔɛwawa hɛnnɛ. (Eha. 33:5) Eyi taɖo mìatɛnŋ akando enu amɛve cɛwo ji: (1) Nɔ wowa numajɔmajɔ do Yehowa sɛntɔwo nuɔ, evenɔ nu sugbɔ. (2) Éɖo gbe mɔ etodɔndɔn ci yí sɔgbe li gbɔgbɔ. Mawu cu Ese ci ena Izraɛli to Moizi ji do lɔnlɔn ji. Ese lɔ do ŋsɛn amɛ mɔ wo le wa nujɔjɔɛ do amɛwo pleŋ nu, vevitɔ mɛ ciwo yí mɛɖe deli nɔ nu. (2 Ese. 10:18) Ese cɛ dasɛ lé Yehowa lenɔ bu nɔ yi sɛntɔwo do. Ci woɖo Kristo hamɛ lɔ le exwe 33 K.H. ɔ, Moizi Se lɔ ɖo te. Vɔ ese ɖe dali ci woacu do lɔnlɔn ji yí ado ŋsɛn amɛ nɔ enujɔjɔɛwawa yí agbeglɔn ta nɔ Kristotɔwo ba? Ɛɛ, ali dandandan! Ese yoyu le Kristotɔwo shi, eyi nyi “Kristo se.” Yesu deŋwlɛ ese wema ɖe nɔ yi dokplɔtɔwo o, vɔ énu enyɔwo yí na emɔdasɛnamɛ koɖo gɔnmɛɖose ciwo nu woanɔ agbe do. Enu ciwo pleŋ Yesu kpla wo le “Kristo se” lɔ mɛ. w19.05 2 ¶1-3

Le jɔjɔmɛnuɔ, agbetɔ ʒan akɔnfafa yí enujikpekpe jiŋ le shi afa kɔn nɔ mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ vihwɛ ɖe mukɔ munu yí juin yí klo bɔ niɔ, átɔ avin fanfan keŋ alɔ ju yi papa koɖo mama gbɔ. Jila lɔwo datɛnŋ awu abi lɔ ni zeɖeka o, vɔ woafa kɔn ni. Woatɛnŋ abiɔ lé nu lɔ jɔ do yi se yí acucu ɖashiwo ni keŋ abli, taŋfuin woatɛnŋ do cike abi lɔ alo ablɛ ni. Dejinjinnɔ o, ɖeviɛ minɔ avin fanfan yí gbetɛnŋ tɔnɔ munu mumu. Le yiyimɛɔ, abi lɔ vakunɔ. Vɔ hweɖewonuɔ, enuvevi wanɔ ɖeviwo wu ŋnɔ. Wodɔnnɔ ɖewo gbɔ. Wotɛnŋ wa tamɛsɛnnu cɛ koɖo ɖevi ɖe zeɖeka alo wu ahan na nɔ exwe sugbɔ. Ðekpokpuiɖe enyi can ɔ, tamɛsɛnnu lɔ danahɛn nu le wo nu koɖo le wowo seselelanmɛwo nu yí gbekpɔtɔ dadahɛn nu le wo nu. Le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, wolénɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ yí dɔnnɔ to ni. Le buwo mɛɔ, ewanɔ shigbe tamɛsɛnnuwatɔ lɔ shi nɔ etodɔndɔn hannɛ. Vɔ nɔ wodɔn to nɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ le afɔdumɛ can ɔ, ɖevi ci nu ewa akpasɛnsinnu lɔ do tɛnŋ sekɔ vevi keke ashin koɖi. w19.05 14 ¶1-2