Décembre

Nɔ mìdan nuxuxoxoɔ, mìwo nyɔwo tɛnŋ do akpa mɛbuwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èdo go mɛ ci yí so eju ci mɛ yí woɖo te mìwo dɔwo le ɖe, ànu ni mɔ yi le nu lé mìwo dɔwo yikɔ do le eju lɔ mɛ nɔ yea? Mìnya mɔ susu nywi yí taɖo àji mɔ yeabiɔ se. Mìlɔn mìwo nɔviwo yí sɔ ɖe le enu ci yí jɔkɔ do wo ji mɛ. Mìgbejinɔ mɔ mìanu enyɔ ɖewo koŋ le mìwo gbedodoɖawo mɛ so wo nu. Ele ahan gan, hwenɔnu yí mìɖo abɔ nu kplii. Nɔ mìʒin mɛɖe ji mɔ yi le nu enyɔwlawlawo nɔ mìɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìdelɔn yɛ koɖo nɔvi ciwo yí kando ji mɔ, yɛdagban enyɔwlawlawo so mìwo dɔwo nu le eju ŋtɔ́ mɛ o. Kankandojitɔɔ, mìdaji gbeɖe mɔ mìana mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpe fun doji le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo dɔwo le o. Ahanke nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ciwo yí sumɔkɔ le eju ŋtɔ́wo mɛ daji gbeɖe mɔ, yewoakaka enyɔwlawlawo so lé mìwo dɔwo yinɔ do nu o. w20.03 21 ¶11-12

Mawu deɖui sa mɔ agbetɔwo aku o. Vɔ gbɔxwe Adamu koɖo Ɛva anɔ agbe tɛgbɛɛɔ, woɖo ase tonu nɔ Yehowa. Édo se bɔbɔɛ cɛ nɔ wo mɔ: “Da ɖu acikusɛnsɛn ci yí danɔ sɛ enu nywi koɖo enu vwin o, vɔ, nɔ́ e ɖui gbeɖe ɔ, a ku kpaŋ.” (Gɔnm. 2:16, 17) Vɔ Satana vadahɛn nyɔ lɔ. Éxo nuxu to edan ji yí nu egbɛ mawunyɔkpukpui mɛ nyɔwo nɔ Ɛva. Esadɔnu mɔ, Ɛva xɔ ŋsukankan lɔ ji se yí ɖu acikusɛnsɛn lɔ. Le yi goduɔ, asuɔ can ɖui. (Gɔnm. 3:6) Ahan yí nuvɔn koɖo eku vagban do agbetɔwo pleŋ ji nɛ. (Rɔm. 5:12) Adamu koɖo Ɛva vaku shigbe lé Mawu nui nɔ wo hannɛ. Vɔ Satana demi ŋsukankan so eku nu o. Le gaɖekamɛɔ, égbeɖe ŋsu buwo ti. Ðeka yí nyi mɔ nɔ agbetɔ kuɔ, yi ŋcilan kunɔ vɔ gbɔngbɔn ɖe tonɔ so mɛ yí yinɔ kuwodi. Ŋsukankan cɛ nukplamu vovovowo ble amɛ nɛniɖe do mɛ keke vaɖo gbɛ.—1 Tim. 4:1. w19.04 14-15 ¶3-4

Susu deshin nɔ ɖeviwo keke woabu tamɛ so enuwo nu, asɔ gbeta alo ado jeshi afɔku ɖe keŋ aze ni o. Eyi taɖo ele fafɛɖe mɔ tamɛsɛnnuwatɔ ɖe able ɖeviwo keŋ adɔn wo gbɔ. Tamɛsɛnnuwatɔ lɔwo nunɔ ŋsukankannyɔ vwinwo nɔ ɖeviwo. Le kpɔwɛ mɛ, wonunɔ nɔ ɖevi ci gbɔ wodɔn mɔ yiŋtɔ yí dɔ wodɔn gbɔ, deɖo anu mɛɖe ase o yí nɔ étui nɔ mɛɖe can ɔ, wodakando ji alo akpedo nu o. Wogbeblenɔ wo mɔ mɛganxoxuwo koɖo ɖeviwo wanɔ gbɔdɔndɔnnuwanawo asɔ dasɛ mɔ yewolɔn nɔnɔ nyɔnɔnwitɔ. Axɔ xwe sugbɔ gbɔxwe ɖevi lɔ atɛnŋ avamɔŋje mɛ mɔ ŋsu yí enyɔ cɛwo nyi. Nɔ ɖevi cɛ vashin ɔ, ákpɔnɔ yiɖeki mɔ yedahɛn, yexo ɖyi yí yedele bo ɖe nu keke woalɔn ye yí afa kɔn nɔ ye o. Enyɔ cɛwo na mìnya enu ci yí taɖo mɛ ciwo gbɔ wodɔn tɛnŋ senɔ vevi na nɔ exwe sugbɔ. Mìle ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ciwo mɛ “amɛwo da lɔnnɔ amɛwo o” yí “amɛ vɔnwo koɖo amɛ bletɔwo a yì jinjin tɔxu nɔ wowo nuvɔn wawa.”—2 Tim. 3:1-5, 13. w19.05 15 ¶7-8

Lé Yesu kpla nu amɛwo doɔ? Doŋkɔɔ, ékpla nu amɛwo to enyɔ ci enu mɛ. Ŋsɛn le Yesu nyɔwo nu, ɖo éxo nuxu so nyɔnɔnwi ci yí kudo Mawu nu, égbekpla amɛwo tamɛɖoɖo ŋtɔŋtɔ ci yí le agbe nu koɖo lé Mawu Fyɔɖuxu lɔ avakpɔ agbetɔwo cukaɖawo gbɔ do. (Luiki 24:19) Yesu sɔ kpɔwɛwo kpla nu amɛwo hɛnnɛ. Éto yi gbenɔnɔ ji yí dasɛ lé yi dokplɔtɔwo ɖo anɔ agbe do. (Ӡan 13:15) Hwenu Yesu kpla nu amɛwoɔ? Ékpla nu wo le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ le nyigban ji. (Mt. 4:23) Ci efɔn so ku kakaɔ, égbekpla nu yi dokplɔtɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, éze nɔ nukplavi gbɛbɔbɔ ɖeka ciwo yí wu 500 han yí dɔ wo mɔ wo le yi ɖo “enukplaviwo.” (Mt. 28:19, 20, NWT; 1 Kor. 15:6) Yesu kpɔtɔ nakɔ kpla yi nukplaviwo ci eyi jeŋkwimɛ, ɖo eyi nyi ta nɔ hamɛ lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, le xwe 96 K.H. han ɔ, Kristo to apotru Ӡan ji yí nu ŋsɛndoamunyɔ koɖo aɖaŋɖoɖo nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo.—Kol. 1:18; Enyɔ. 1:1. w19.05 3 ¶4-5

Le egbɛmɛɔ, amɛ sugbɔ wanɔ dɔ sɛnŋsɛnŋ gbɔxwe akpɔ eho ci woazan. Mìwo nɔvi sugbɔtɔ wanɔ dɔ gaxoxo nɛniɖe gbɔxwe akpɔ wowo xomu ʒanwo gbɔ. Nɔvi nɛniɖe zannɔ gamɛ sugbɔ keŋ sɔ zɔnnɔ mɔ yi dɔmɛ ŋkeŋke. Mɛɖewo wanɔ dɔ sɛnsinwo gbɔxwe yí tɛnŋ kpɔnɔ wowoɖekiwo ji. Le vɔvɔnu nɔ ŋkeke lɔɔ, enu cinɔkɔ nɔ nɔvi edɔsɛnsinwatɔ cɛwo! Sugbɔtɔ kponɔ keke akpla nu aglo. Enyi ahan gan, mìɖo aji gamɛ akpla nu, vevitɔ Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo Kristotɔwo wemawo. Ecɛ le veviɖe, nɔ mìji mɔ ekacaca nywi le nɔ mìwo koɖo Yehowa gblamɛ nɔ mìakpɔ agbe mavɔ! (1 Tim. 4:15) Mɛɖewo fɔnnɔ zan kplanɔ nu hwenu eɖa ɖo le wowo xwemɛ yí ci wodɔn alɔn yí fɔn ɔ, wowo susumɛ fanɔ yí wotɛnŋ bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe. Mɛbuwo sɔnɔ miniti kankin ɖunɔ gbɔngbɔmɛŋɖuɖu yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu, hwecinu nubuɖe dadɔn wowo susu o. w19.05 26 ¶1-2

Trɔtrɔ cɛwo devanɔ gbeɖeka koɖo zan o; wodevanɔ le wowoɖeki shi hɛnnɛ o. Mìɖo ado gbla na nɔ exwe sugbɔ. (2 Piɛ 1:5) Mìɖo aje agbla sɛnsinɖe lé mìakpe ji do yí atrɔ mɛ ciŋmɛ mìnyi le jimɛ. Gbedodoɖa yí nyi enuvevi ŋkɔtɔ. Mìɖo ado gbe ɖaɖa shigbe ehakpɔtɔ lɔ nɛ. Énu mɔ: “Mawu, jɔ eji mɛmi do lanmɛ nɔ ŋ. Na nɔ anyi gbɔngbɔn a gbe sɛnŋ ke.” (Eha. 51:10) Ele mɔ mìalɔn do ji mɔ mìɖo atrɔ mɛ ciŋmɛ mìnyi le jimɛ yí abiɔ Yehowa kpekpedonu. Tamɛbubukpɔ nyi afɔɖeɖe vevi amɛvetɔ. Nɔ mìhlɛnkɔ Mawu Nyɔ lɔ ŋkeŋkeɔ, ele mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci mìhlɛn nu yí ado jeshi susu koɖo seselelanmɛ ciwo mìɖo atrɔ. (Eha. 119:59; Ebre. 4:12; Ӡaki 1:25) Mìɖo ado jeshi ŋsɛn ci yí xexe cɛ mɛ nunya kpɔkɔ do mìwo susu koɖo mìwo seselelanmɛwo ji. Ele mɔ mìalɔn do mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo ji yí aje agbla veviɖe atrɔ. w19.06 8 ¶1; 10 ¶10; 12 ¶11-12

Nɔ èsɔkɔ gbetaɔ, èɖo acan hwenu àwa do ao gbetasɔsɔ lɔ ji yí ŋgbetrɔɛ o. Ŋgbenɔ te mɔ yeakpɔ gamɛ nywitɔ gbɔxwe atɔ ji o. Taŋfuin dakpɔ nɔnɔmɛ nywitɔ ciwo mɛ èjikɔ mɔ yeatɔɛ ji le gbeɖe o. (Ŋun. 11:4) Nɔ zanŋte nɔ ŋgbeɖe mɔ enu ciwo yí dele veviɖe aɖu gamɛ nɔ eo alo ana enu aci kɔ nɔ eo yí dagbewa enuvevitɔwo o. (Fili. 1:10) Nɔ àtɛnŋ ɔ, can hwenu ci mɛbuwo daɖe fun nɔ eo asɔ wa enu lɔ. Nu nɔ amɛwo mɔ yexa. Àtɛnŋ aci telefonu alo akpɔ enu ciwo wosɔ ɖaɖa eo to ɛntɛnɛti ji hadoxuwo ji gabumɛ. Enu ciwo yí ato so ao gbetasɔsɔ lɔ mɛ le shigbe fini èyikɔ nɔ èzɔnkɔ mɔ hannɛ. Nɔ èji mɔ yeaɖo fini èyikɔɔ, èɖo akpɔtɔ azɔnzɔn mɔ lɔ, nɔ evacu le fiɖe yí èɖo asɔ emɔ bu ayi can. Ahanke nɔ mìsɔ susu ɖo enu ci yí ato so mìwo gbetasɔsɔ lɔ mɛ jiɔ, mìdana ta blaŋ nɔ mìdo go cukaɖa alo mɔxenuwo o.—Gal. 6:9. w19.11 30 ¶17-18

Nyi yí ɖo anyi enu ŋkɔtɔ ci yí ana nasɔ gbeta mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛɔ? Ci èkpla enu sugbɔ so Yehowa nu le Bibla mɛ nywiɖeɔ, ènya enu ciwo elɔn koɖo lé ewanɔ enuwo do. Enu ci èkpla so nu wa dɔ do eo ji keke èluin sugbɔ. Lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa yí ɖo anyi enu ŋkɔtɔ ci yí ana nasɔ gbeta mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ. Susu bu ci yí taɖo àsɔ gbeta mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ yí nyi mɔ, èkpla nyɔnɔnwi ciwo yí le Bibla mɛ yí xɔ wo ji se. Do jeshi nyɔ ci Yesu nu hwenu edo se mɔ wo le yi ɖo nukplaviwo. (Mt. 28:19, 20) Sɔ koɖo nyɔ ci Yesu nuɔ, mɛ ciwo yí awa ʒinʒindoshimɛ ɖo awɛ “le Eda koɖo Evi koɖo Gbɔngbɔn Kɔkwɛ ŋkɔ mɛ.” Yi gɔnmɛ ɖe? Èɖo akando Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo yí kudo Yehowa, Eviɛ Yesu koɖo gbɔngbɔn kɔkɔɛ nu ji. Nyɔnɔnwi lɔwo sɛnŋ sugbɔ yí woatɛnŋ awa dɔ do eo ji. w20.03 9 ¶8-9

Denyi amɛkanxlenyɔ ɖekɛ yí Yehowa dɔ mawudɔlawo mɔ wo le yi nu nɔ Loti o, vɔ nɔ woagbekpedo nu yí ashi nɔ afɔku ci yí gbɔgbɔ Sodomu ji. (Gɔnm. 19:12-14, 17) Ahanke mìatɛnŋ akanxle mìwo nɔvi ɖe ci mìkpɔ mɔ yɛwakɔ ŋɖe ci yí ahɛn nyɔ vɛ ni nɛ. Nɔ deɖe blɛ yí wa do Bibla mɛ ɖaŋ ci woɖo ni ji can ɔ, mìɖo ado ʒinxo. Mìawa nu shigbe mawudɔla amɛve lɔwo nɛ. Mìdeɖo ana ta yí atrɔ le godu nɔ mìwo nɔvi lɔ o. Mìɖo akpedo nu to nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ. (1 Ӡan 3:18) Le kpɔwɛnyɔnunu mɛɔ, ele mɔ mìalé alɔ ni keŋ akpedo nu nɔ awa do aɖaŋɖoɖo nywi ci woɖo ni ji. Yehowa atɛnŋ asɔ ŋkuvi ɖo Loti nuvɔnwo ɖekɛ ji dru. Gan dewɛ ahan o; ésɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo apotru Piɛ nu yí emɔ, Loti nyi amɛ jɔjɔɛ. (Eha. 130:3) Mìatɛnŋ asran lé Yehowa kpɔ Loti doa? Nɔ mìwo susuwo nɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo shi jiɔ, mìagbɔnnɔ ji ɖɛ nɔ wo wu. Ecɛ awɛ mɔ woaxɔ mìwo kpekpedonu fafɛɖe. w19.06 21 ¶6-7

Nɔ acɛkpatɔwo ɖo te mìwo dɔwo le eju ci mɛ èleɔ, àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ yeɖo ayi ci eju bu mɛ keŋ asɛn Yehowa le vovomɛ ma. Eoŋtɔ yí asɔ gbeta cɛ, mɛɖe datɛnŋ sɔɛ do nu nɔ eo o. Gbɔxwe àsɔ gbeta ɖeɔ, anyɔ mɔ àkpla nu so enu ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa nu, hwenu woci yumɛ nɔ wo. Yesu dokplɔtɔwo so le Ӡeruzalɛmu yi ci Ӡude koɖo Samari nutwiwo mɛ; eɖewo yi ci keke Fenisi, Shipru, koɖo Antiɔshi. (Mt. 10:23; Edɔ. 8:1; 11:19) Ele ahan gan, ci yumɛcici bu va exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo jiɔ, apotru Pɔlu sɔ gbeta mɔ yedaso le fini wofɔn gu do kunuɖeɖedɔ lɔ ji le o. (Edɔ. 14:19-23) Nyi yí mìkpla so exolɔlɔ cɛwo mɛɔ? Xomutatɔ ɖeshiaɖe ɖo asɔ gbeta kudo soso ayi ci eju bu mɛ nu. Gbɔxwe asɔ gbeta lɔɔ, éɖo ado gbe ɖaɖa yí abu tamɛ so nɔnɔmɛ ci mɛ yi xomu le nu nywiɖe. Éɖo agbebiɔ yiɖeki se mɔ, nɔ xomu lɔ so ɖe, nyɔna koɖo alɔzu ciwo yí ato so mɛɔ? Mìdeɖo ado hwɛ mɛbuwo nɔ gbeta ci wosɔ o. w19.07 10 ¶8-9

Yesu nu nɔ mì mɔ: “mí yì yí a ɖo [nukplaviwo] le jukɔnwo pleŋ mɛ.” (Mt. 28:19) Ele mɔ mìakpedo nukplavi lɔ nu nɔ ajeshi ese ciwo Yesu do nɔ yi dokplɔtɔwo yí agbekpedo nu nɔ anya lé awɛ awa do wo ji le agbemɛ. Mìɖo ado ʒinxo akpedo nu hwenu ejekɔ agbla mɔ yeawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji. Nukplavi ɖewo tɛnŋ trɔnɔ wowo susu koɖo wowo dɛnwo le wleci ɖewo gblamɛ. Vɔ ebuwo ʒan gamɛ sugbɔ gbɔxwe awɛ. Eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka ci yí le Peru kpɔ nyɔna le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ci edo ʒinxo. Énu mɔ: “Ŋkpla wema amɛve koɖo Bibla nukplavi ɖeka ci yí tɔ mɔ Raúl. Vɔ ékpɔtɔ dokɔ go cukaɖa sɛnŋwo le yi gbemɛ. Cukaɖawo le yi xomu gbenɔnɔ mɛ, énunɔ enyɔ xoɖyiɖyiwo yí yi gbenɔnɔ na eviɛwo detɛnŋ buini o. Ele ahan gan degɔnnɔ bɔbɔwo o, eyi taɖo ŋkpɔtɔ yinɔ gbɔ keŋ akpedo yɛ koɖo yi xomu nu. So hwenu ŋtɔ yiyi gbɔɔ, ewu xwe amɛtɔn gbɔxwe evaje yí wa ʒinʒindoshimɛ.” w19.07 15 ¶3; 19 ¶15-17

Bu tamɛ kpɔ so egbla ciwo pleŋ apotru Pɔlu do hwenu eŋwlɛkɔ lɛta ɖaɖa Filipitɔwo. Wocui do axwe ɖeka mɛ le Rɔma. Datɛnŋ ato yí adra ŋɛnywi lɔ o. Gan devo o, ɖo éɖekɔ kunu nɔ mɛ ciwo yí vayɔɛni kpɔ yí gbeŋwlɛkɔ lɛta ɖaɖa hamɛ ciwo yí le jinjintɔxu. Pɔlu mɔŋje Yesu nyɔ cɛwo mɛ nywiɖe. Énya mɔ yeɖo ado gbla le ye gbemɛ pleŋ shigbe lé Kristo wɛ hannɛ. Eyi taɖo esɔ Kristotɔwo gbenɔnɔ sɔ koɖo ejulɔlɔ. (1 Kor. 9:24-27) Le kanmɛtetekpɔ mɛɔ, ejulɔtɔ debunɔ nubuɖe kpɔ o, vɔ ésɔnɔ susu ɖo shini alɔ ju lɔ sɛn ji. Le kpɔwɛ mɛ le juganwo mɛɔ, fyɔse koɖo enu ciwo yí aɖe ejulɔtɔwo susu so ejulɔlɔ ji nɔnɔ emɔ ciwo ji wotonɔ. Le ao nukpɔkpɔ mɛ ɖe, ejulɔtɔ ɖe atɔ te keŋ aglokɔ enu ciwo yí le fyɔse ɖe mɛ kpɔ to flɛsɛ nua? Nɔ éji mɔ yeaɖu jiɔ, dawɛ ahan o! Le agbejulɔlɔ lɔ mɛɔ, mìwo can mìdeɖo asɔ susu ɖo nubuwo ji o. Nɔ mìsɔ susu ɖo enu ci mìnyakɔ ji keŋ sɛn Yehowa koɖo zolelanmɛ shigbe lé Pɔlu wɛ nɛɔ, mìaxɔ fɛncu lɔ! w19.08 3 ¶4; 4 ¶7

Ci mìsɔ gbeta mɔ mìaɖo to Mawuɔ, mìwo gbenɔnɔ koɖo mìwo jixɔsewo trɔ. Atɛnŋ agbɔnnu nɔ mìwo xomumɛtɔwo mɔ woalɔn do trɔtrɔ cɛwo ji. Enu ŋkɔtɔ ci wodonɔ jeshi blaŋblaŋ yí nyi mɔ mìdegbeɖunɔ sɛnsɛn zanwo alo donɔ nu politiki nyɔwo mɛ koɖo yewo o. Le tɔtɔmɛɔ, mìwo xomumɛtɔ ɖewo tɛnŋ do dɔmɛzi do mì nu. (Mt. 10:35, 36) Vɔ mìdeɖo abui mɔ wodavatrɔ gbeɖe o. Nɔ mìdegbekpekɔdo wo nu nɔ woamɔŋje mìwo jixɔsewo mɛɔ, anyi mìso kojo nɔ wo mɔ wodeje akpɔ agbe mavɔ o. Yehowa desɔ kojoɖoɖodɔ nɔ mì o. Yesu yí eɖo edɔ cɛ nɔ. (Ӡan 5:22) Nɔ mìdo ʒinxoɔ, mìwo xomumɛtɔwo tɛnŋ valɔn aɖo to mìwo ŋɛdu lɔ. Nɔ mìɖo ato cukaɖawo mɛ can ɔ, ele mɔ mìafa xomɛ, vɔ mìdalɔn nɔ woatrɔ gbeta ciwo mìsɔ o. (1 Kor. 4:12b) Atɛnŋ xɔ gamɛ gbɔxwe mìwo xomumɛtɔwo amɔŋje enu ci yí taɖo Yehowa sɛnsɛn le veviɖe nɔ mì mɛ nywiɖe. w19.08 17 ¶10, 13; 18 ¶14

Èɖo ŋwi hwenu èto cukaɖa ɖe mɛ yí vanu le eoɖeki mɛ mɔ: “Ŋnya mɔ ŋdatɛnŋ ado ji ato cukaɖa lɔ mɛ koɖo nyɛŋtɔ ŋsɛn a?” Ejɔ do amɛ sugbɔ ji le mì mɛ. Taŋfuin ènu nyɔ cɛ ci èbukɔ tamɛ kpɔ so lé ètɛnŋ yí to dɔ̀lele cukaɖa sɛnŋwo mɛ alo hwenu ao mɛ vevi ɖe ku. Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so cukaɖa lɔ nuɔ, àdo jeshi mɔ Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí na “ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” ye yí yetɛnŋ donɔ ji ŋkeŋke. (2 Kor. 4:7-9, NWT) Mìkando ji hɛnnɛ mɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí akpedo mì nu yí mìakpanŋkɔ xexe vwin cɛ ŋsɛnkpɔdoamɛji. (1 Ӡan 5:19) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo awa ahwa kpe “gbɔngbɔn vwin ŋsɛn[wo].” (Efe. 6:12) Nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ can ɔ, Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ nanɔ ŋsɛn mì yí sɔ kpenɔdo mì nu yí mìwanɔ enushianu ci mìɖo awa. Apotru Pɔlu do jeshi mɔ ci yele cukaɖawo mɛ can ɔ, yetɛnŋ kpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa ɖo yeɖoŋ do “Kristo ŋsɛn” nu.—2 Kor. 12:9. w19.11 8 ¶1-3

Wema kuɖeka ci ji woakando ci yí xo nuxu so Yesu nu yí nyi Bibla. Nɔ èlɔn Yesuɔ, lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa asɛnŋ doji. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu sran Dalɔ nɔnɔmɛwo pɛpɛpɛ. Eyi taɖo nɔ èkpla nu so Yesu nu nywiɖeɔ, àvajeshi Yehowa ɖɛ nywiɖe yí yi nu ajɔnɔ ji nɔ eo. Bu tamɛ kpɔ so lé Yesu se vevi do wamɛnɔwo, dɔ̀nɔwo koɖo amɛmaleɖewo nu do. Gbebu tamɛ kpɔ so emɔdasɛnamɛ ciwo ena koɖo lé ao gbe nyɔ doji, ci èwa do wo ji nu. (Mt. 5:1-11; 7:24-27) Nɔ èbu tamɛ kpɔ nywiɖe so vɔnsa ci Yesu wa nɔ woatɛnŋ asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì nuɔ, lɔnlɔn ci èɖo ni atɛnŋ asɛnŋ doji. (Mt. 20:28) Nɔ èmɔŋje mɛ mɔ Yesu ŋtɔ yí lɔn faa yí ku do ta nɔ yeɔ, ecɛ atɛnŋ acucu eo yí natrɔ jimɛ yí aji mɔ Yehowa le sɔ nuvɔnwo ke ye. (Edɔ. 3:19, 20; 1 Ӡan 1:9) Nɔ èlɔn Yesu koɖo Yehowa nywiɖeɔ, àvate gogo mɛ ciwo yí lɔn wo hɛnnɛ. w20.03 5-6 ¶10-12

Nɔviŋsu Kristotɔ ɖe atɛnŋ tɔ kpɔkpɔɛ mɔ yeɖekɛ yí ɖo enujikpekpe yí awa edɔ ɖe le hamɛ lɔ mɛ. Alo nɔvinyɔnu Kristotɔ ɖe atɛnŋ abui mɔ, ‘asunyɛ atɛnŋ awa edɔ cɛ nywiɖe sɔwu mɛleli!’ Vɔ nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe ŋtɔŋtɔɔ, egoyiyi susu ŋtɔ́wo dava tamɛ nɔ mì o. Mìatɛnŋ akpla nu so lé Moizi wa nu do hwecinu mɛbuwo xɔ agbanleamɛjiwo. Moizi do afixɔxɔ gangan yi gbanleamɛji ci yí nyi mɔ yɛakplɔ Izraɛliviwo nu. Vɔ ci Yehowa ɖe mɔ nɔ mɛbuwo nɔ woawa akpaxwe ɖewo le Moizi dɔwo mɛ ɖe, lé ewa nu doɔ? Dehwanŋ o. (Amh. 11:24-29) Ésɔ yiɖeki hwe yí lɔn mɔ mɛbuwo le kpedo ye nu le kojoɖoɖonyɔwo mɛ. (Hun. 18:13-24) Ecɛ wɛ mɔ kojoɖotɔwo va sugbɔ yí Izraɛliviwo degbenɔnɔ te sugbɔ gbɔxwe wokpɔnɔ wowo nyɔwo gbɔ o. Edasɛ mɔ Moizi bunɔ jukɔn lɔ tɔ kpɔ sɔwu ci axɔ agbanleamɛji sugbɔ. Kpɔwɛ nywi teŋ yí eɖo nɔ mì! Ena mìɖo ŋwi mɔ nɔ mìji mɔ Yehowa azan mìɔ, amɛɖekisɔsɔhwe le veviɖe sɔwu enujikpekpe ci mìɖo. w19.09 5-6 ¶13-14

Mìdenya susu ciwo yí jukɔn lɔwo avanu mɔ eyi taɖo yewoje Babiloni Gangan lɔ ji o. Taŋfuin wotɛnŋ nu mɔ sɛnsɛnhawo yí na fafa deli o yí gbetenɔkpɔ hweshiahwenu mɔ yewoakpɔ ŋsɛn do fyɔhawo ji. Alo wotɛnŋ nu mɔ sɛnsɛnha lɔwo bɔ dɔkunu sugbɔ ɖɛ nɔ wowoɖekiwo. (Enyɔ. 18:3, 7) Nɔ jukɔnwo je ŋsusɛnsɛnhawo jiɔ, kankandoji li mɔ denyi mɛ ciwo pleŋ yí le sɛnsɛnha lɔwo mɛ yí woagu o. Vɔ ele shigbe mɔ sɛnsɛnhawo pleŋ yí jukɔn lɔwo agu hannɛ. Nɔ wogu sɛnsɛnha lɔwoɔ, mɛ ciwo yí le wo mɛ avado jeshi mɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo ble yewo do mɛ. Eyi taɖo wotɛnŋ nu mɔ yewodegbeɖo nyɔ ɖe koɖo sɛnsɛnha lɔwo o. Babiloni Gangan lɔ gugu daxɔ hwenu jinjin o. (Enyɔ. 18:10, 21) Yehowa ɖo gbe mɔ yeaɖe efunkpekpe “zan hunnɔ kpɔtɔ” nɔ “mɛ ciwo E can” aci agbe yí sɛnsɛn adodwi lɔ akpɔtɔ ani.—Maki 13:19, 20. w19.10 15 ¶4-5

Vinɔwo, etɛnŋ nyi mɔ jila ciwo yí wanɔ dɔmɛzi blaŋblaŋ yí xonɔ nuxu nɔ wowo viwo koɖo adan yí hɛn mí. Eyi taɖo míatɛnŋ abuini mɔ ahan woɖo ahɛn ɖeviwo do nɛ. Ci mívajeshi Yehowa sewo ɖɛ can ɔ, etɛnŋ gbɔnkɔnu nɔ mí mɔ míaɖu míwoɖeki ji yí ado ʒinxo do míwo viwo nu, vevitɔ nɔ wogbe tonusese nɔ mí hwenu enu cikɔ nɔ mí. (Efe. 4:31) Gaxoxo ŋtɔ́wo mɛ yí eʒan veviɖe mɔ míabiɔ Yehowa kpekpedonu le gbedoɖa mɛ nɛ. (Eha. 37:5) Egbɔnnɔnu nɔ vinɔ ɖewo mɔ woanu nɔ wowo viwo mɔ yewolɔn wo. Xomu ci mɛ jilawo dedanasɛ nɔ wowo viwo mɔ yewolɔn wo mɛ yí wohɛn vinɔ ɖewo le. Nɔ enyi xomu ŋtɔ́ han mɛ yí ènɔ yí shin ɔ, dele mɔ àwa fɛn ci han oa jilawo wa o. Aʒan mɔ vinɔ ci yí bubɔ yiɖeki nɔ Yehowa yí mɔ yeawa yi dro ɖo aje gbla anunɔ nɔ eviɛwo mɔ yelɔn wo. Atɛnŋ agbɔnnu ni gbɔxwe awa trɔtrɔ. Vɔ áwɛ dru yí ahɛn nyɔna vɛ nɔ yiŋtɔ koɖo yi xomu. w19.09 18-19 ¶19-20

Nɔ mɛ ci yí sɛnkɔ Yehowa gbezankɔ gamɛ sugbɔ keŋ yí jekɔ agbla mɔ yeanyi dɔkunɔɔ, éteteɛ kpɔ mɔ yeasumɔ axwetɔ amɛve. Degbesɛnkɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ o. Ci exwe sanŋdi ŋkɔtɔ K.H. gogokɔ vɔvɔnuɔ, Kristotɔ ciwo yí le Laodise hamɛ lɔ mɛ yi go mɔ, “yewo nyi dɔkunɔwo. . . Yewo sun yewoɖekiwo ji, yí ŋɖe de ʒan [yewo] o.” Vɔ le ŋmɛ nɔ Yehowa koɖo Yesuɔ, wonyi “amɛmakpɔjijɔ, amɛnuwaŋshishi, wamɛnɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo, koɖo amɛlemamawo.” Denyi ci wonyi hotɔnɔwo yí taɖo Yesu ɖo aɖaŋ nɔ wo o. Vɔ éɖo aɖaŋ nɔ wo, ɖo lɔnlɔn ci woɖo nɔ eho dadahɛn ekacaca ci yí le wowo koɖo Yehowa gblamɛ. (Enyɔ. 3:14-17) Nɔ mìdo jeshi mɔ mìtɔ eho lɔnlɔn ɔ, mìɖo aje agbla atrɔ mìwo susu zeɖeka. (1 Tim. 6:7, 8) Nɔ mìdewɛ ahan ɔ, mìwo ji ama do ve yí Yehowa daxɔ mìwo sɛnsɛn o. Éji mɔ mìwo le lɔn ye “koɖo [mìwo] jiwo pleŋ.”—Maki 12:30. w19.10 27 ¶5-6

Grɛki nyɔ ciwo gɔnmɛ woɖe mɔ “sonɔ Mawu gbɔ toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ” gɔnmɛ yí nyi “gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí cucu agbetɔwo.” Ci Luiki ŋwlɛ Edɔwawawo wemaɔ, ézan Grɛki nyɔgbe cɛ hanci yí sɔ dre tɔjihun ci ‘wotashi nɔ jihɔn.’ (Edɔ. 27:15) Bibla wemanyatɔ ɖeka nu mɔ, ci apotru Piɛ ŋwlɛ mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ “cucu” Bibla ŋwlɛtɔwoɔ, ézan nyɔgbe ci yí ana amɛwo susu ayi tɔjihunkuku ji. Piɛ nukɔ mɔ shigbe lé aya cucunɔ tɔjihun ɖaɖa fini eyikɔɔ, ahanke gbɔngbɔn kɔkɔɛ dasɛ mɔ nɔ Bibla ŋwlɛtɔwo yí wowa wowo dɔ nɛ. Wemanyatɔ lɔ gbenu mɔ: “Bibla ŋwlɛtɔwo le shigbe tɔjihun ciwo yí “vlu wowo vɔnwo hannɛ.” Wole gbesɔsɔ mɔ yewoawa dɔ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ dasɛ emɔ nɔ yewo mɔ yewo le wa. Yehowa wa yi kpaxwe. Ésɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí le shigbe aya hannɛ sɔ kpedo wo nu. Bibla ŋwlɛtɔwo wa wowo kpaxwe. Wozɔn do emɔdasɛnamɛ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ na wo ji. Le egbɛmɛɔ, ahanke gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpekɔdo mì nu yí mìakpɔtɔ asɛnnɔ Yehowa keke na nɔ hwenu mìaɖo xexe yoyu ci Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mì mɛ. w19.11 9 ¶7-9

Hweɖewonuɔ, cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ na mìgbɔjɔnɔ. Vɔ mìdeɖo alɔn yí mìwo cukaɖa lɔwo akpɔ ŋsɛn do mìwo susu ji o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìatɛnŋ aŋlɔbe mɔkpɔkpɔ nywi ci Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mì. (Enyɔ. 21:3, 4) Nɔ mìsenɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìgbɔjɔɔ, atɛnŋ axɔ ŋsɛn le mì shi yí ana mìami Yehowa sɛnsɛn. Mìakpɔ lé nɔvinyɔnu ɖeka ci yí so États-Unis wɛ yí kpɔtɔ sɛnŋ le xɔse mɛ hwenu elekɔ bu nɔ asuɔ ci yí lé edɔ̀ veviɖe. Éŋwlɛ mɔ: “Mìwo nɔnɔmɛ lɔ na mìlonɔ nu kpɔ yí gbɔjɔnɔ hweɖewonu, vɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ sɛnŋ. Nukplamu ciwo Yehowa nakɔ mì keŋ sɔ donɔ ŋsɛn mìwoŋtɔwo koɖo mìwo xɔse wakɔ dɔ do ŋji sugbɔ. Aɖaŋɖoɖo koɖo ŋsɛndoamunyɔ cɛwo koŋ yí mìʒan. Ekpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa yí gbedonɔ ŋsɛn mì nɔ mìado ji.” Nɔvinyɔnu cɛ nyɔwo kpla mì mɔ mìatɛnŋ aɖu gbɔjɔgbɔjɔ ji! Lé àwɛ doɔ? Ðo ŋwi mɔ ao cukaɖa lɔwo nyi tetekpɔ so Satana gbɔ. Kando Yehowa ji mɔ eyi nyi akɔnfafa Soxu. Yí gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ci enanɔ le jeŋ nɔ eo. w19.11 16 ¶9-10

Hamɛmɛshinshinwo ɖo anyi amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí awa do Bibla mɛ gɔnmɛɖose cɛ ji. Hamɛmɛshinshinwo nya mɔ yewodeɖo anu hamɛ nyɔwlawla ciwo yí kudo mɛbuwo nu nɔ mɛɖe o. Nɔ hamɛmɛshinshin ɖe wɛ ahan ɔ, ana amɛwo dagbekando ji o yí axo ɖyi yi ŋkɔ. Mɛ ciwo yí le agbanleamɛjitɔxuwo le hamɛ lɔ mɛ deɖo aɖo “aɖe zɛn eve” alo anyi jigbandotɔ o. (1 Tim. 3:8) Edasɛ mɔ wodanyi lɛgɛdɛdotɔwo alo ana mɛbuwo ase vevi o. Nɔ hamɛmɛshinshin ɖe lɔn ashiɛɔ, danunɔ enyɔwlawlawo le gbɔ o. Nɔ nɔvinyɔnu ɖe deʒinnɔ asuɔ ji nɔ anu enyɔwlawlawo niɔ, ana ŋkɔ nywi anɔ asuɔ shi le hamɛ lɔ mɛ. Nɔ nɔvinyɔnu ɖe wanɔ ahan ɔ, ádasɛ mɔ yekpekɔdo ye suye nu. Ágbedasɛ mɔ yedokɔ bubu mɛ ciwo yí kando ye suye ji yí nunɔ wowo nyɔwlawlawo ni. Vɔ vevitɔ lɔ yí nyi mɔ Yehowa kpɔnɔ jijɔ, ɖo ecɛ wawa na yí fafa koɖo ɖekawawa nɔnɔ hamɛ lɔ mɛ.—Rɔm. 14:19. w20.03 22 ¶13-14

Le xwe 1512 mɛ D.Y., hwenu wowa avɔnzava lɔ le Sinai To lɔ gɔnmɛɔ, Moizi xɔ ŋkɔ nɔ kɔnu ci wowa yí sɔ Arɔn koɖo eviɛwo ɖo avɔnsatɔwo. (Hun. 40:17; 1 Ese. 9:1-5) Lé Yehowa dasɛ do mɔ ci woɖo avɔnsatɔwoɔ, yɛjɔ ji nɔ yeɔ? Hwenu Arɔn koɖo Moizi yrakɔ jukɔn lɔɔ, Yehowa na yí ezo so jeŋkwimɛ va fyɔn vɔnsanu kpɛtɛ ciwo yí le vɔnsakpe lɔ ji. (1 Ese. 9:23, 24) Nyi yí enujiŋ ci yí jɔ hwenu woɖo avɔnsatɔ gangantɔ lɔ dasɛɔ? Yehowa to ecɛ ji keŋ yí dasɛ mɔ yele godu nɔ Arɔn koɖo eviɛwo ci woɖo wo avɔnsatɔwo. Ci Izraɛliviwo kpɔ petii mɔ Yehowa le godu nɔ avɔnsatɔ lɔwoɔ, womɔŋje mɛ mɔ yewoɖo anɔ godu nɔ wo hɛnnɛ. Enyɔ cɛ kan mìa? Ɛɛ! Ðoɔ, avɔnsatɔ ciwo woɖo le Izraɛli le dumɛ nɔ avɔnsatɔ bu ciwo yí le veviɖe wu. Amɛ 144 000 ciwo yí nyi avɔnsatɔ koɖo fyɔwo awa dɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛ. (Ebre. 4:14; 8:3-5; 10:1) Kankandoji li mɔ Yehowa yrakɔ yi habɔbɔ lɔ sugbɔ keŋ kplɔɛkɔ le egbɛmɛ. w19.11 23 ¶13; 24 ¶14, 16

Ci Apotru Pɔlu le Korɛntiɔ, énɔ Akilasi koɖo Prisi gbɔ. “[Avɔnzavawatɔ] wo nyi, shigbe Pɔlu ɛnɛ. Pɔlu nɔ̀ koɖo wo, yí wadɔ koɖo wo.” Pɔlu mɔ “[ye]wanɔ edɔ ezan koɖo kede,” vɔ dedasɛ mɔ éwanɔ dɔ madrɔmadrɔ o. Égbɔnnɔ domɛ le avɔnzavadɔ lɔ wawa mɛ le Sabatigbe. Le ŋkeke lɔ jiɔ, emɔ hunnɔ ni yí eɖenɔ kunu nɔ Ӡuifuwo, ɖo wowo can dewanɔ dɔ le Sabatigbe o. (Edɔ. 13:14-16, 42-44; 16:13; 18:1-4) Pɔlu ɖo awa ŋcilanmɛdɔ, vɔ éte kpɔ “sumɔ Mawu toto Yi Ŋɛnywi kplakpla [amɛwo] ji.” (Rɔm. 15:16; 2 Kor. 11:23) Édo ŋsɛn mɛbuwo mɔ wo le wa shigbe ye hannɛ. Eyi taɖo Akilasi koɖo Prisi “wa Kristo Yesu dɔ koɖo” Pɔlu. (Rɔm. 12:11; 16:3) Pɔlu do ŋsɛn Korɛntitɔwo mɔ wo le “yì ŋkɔ doji tɛgbɛɛ le Mawu dɔwawawo mɛ.” (1 Kor. 15:58; 2 Kor. 9:8) Yehowa na yí apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Nɔ amɛ ɖe de wa edɔ ɔ, dá ɖu enu o.”—2 Tɛs. 3:10. w19.12 5 ¶12-13

Yehowa wa asu koɖo ashi ŋkɔtɔ nɔ woaɖo edro aji vi. Vɔ nɔ asu koɖo ashi aji vi koɖo hwenu woatɔ evi jiji ɖe, mi yí ɖo asɔ gbeta lɔɔ? Le akɔta ɖewo mɛɔ, amɛwo buini mɔ asu koɖo ashi yoyuwo ɖo atɔ evi jiji zeɖeka. Wowo xomumɛtɔwo koɖo mɛbuwo tɛnŋ tekpɔ mɔ yewoaʒin wo ji nɔ woaji vi blaŋ. Nɔviŋsu Jethro ci yí le Asie nu mɔ: “Le hamɛ lɔ mɛɔ, mɛ ciwo shi evi le ʒinkɔ asu koɖo ashi ciwo shi evi dele ji mɔ wo le ji vi.” Nɔviŋsu bu ci yí tɔ mɔ Jeffrey ci yí le Asie do jeshi mɔ: “Mɛɖewo nunɔ nɔ asu koɖo ashi ciwo deji vi mɔ, wodavakpɔ mɛɖe ale bu nɔ wo le nyɔxo mɛ o.” Vɔ, asu koɖo ashi ɖeshiaɖe yí ɖo asɔ gbeta mɔ yewoaji vi alo yewodaji o. Wowoŋtɔwo yí asɔ gbeta lɔ, wowoŋtɔwo nyɔ enyi. (Gal. 6:5) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, exlɔwo koɖo xomumɛtɔwo jinɔ mɔ asu koɖo ashi yoyuwo le kpɔ jijɔ. Vɔ woɖo aɖo ŋwi mɔ asu koɖo ashi lɔ ŋtɔ yí asɔ gbeta mɔ yewoaji vi alo yewodaji o.—1 Tɛs. 4:11. w19.12 22 ¶1-3

Egbɔnnɔnu nɔ eo mɔ àyɔ Mawu mɔ ye Dayea? Mɛɖewo tɛnŋ bui mɔ Yehowa gangan sugbɔ yí yewodele veviɖe ni o. Wodekando ji mɔ Mawu Ŋsɛnwopleŋtɔ lɔ sɔ ɖe le ji nɔ yewo ɖekaɖeka o. Vɔ mìwo Da vevi lɔ deji mɔ mìwo le se le mìwoɖekiwo mɛ ahan o. Éna agbe mì yí gbeji mɔ mìwo le nyi ye xlɔ. Apotru Pɔlu can ɖo kpe nyɔnɔnwinyɔ cɛ ji. Le yi goduɔ, éɖe mɛ nɔ yi nyɔsetɔwo le Atɛni mɔ, Yehowa “Mawu de jinjin le mì gbɔ o.” (Edɔ. 17:24-29) Mawu ji mɔ mì pleŋ le xo nuxu nɔ ye shigbe lé evi xonɔ nuxu nɔ yi jila ci yí luin yí gbelenɔ bu ni hannɛ. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mɛɖewo mɔ woakpɔ Yehowa mɔ yɛnyi yewo Da, ɖo wowo dawo delɔn wo alo le bu nɔ wo amɛtɔ o. Nɔvinyɔnu ɖeka nu mɔ: “Danyɛ wanɔ adan sugbɔ. Eyi taɖo ci ŋtɔ Bibla kplakplaɔ, egbɔnnu nɔŋ mɔ mate gogo mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ.” Ahan yí ewanɔ nɔ eo nɛa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Ðo eo can àtɛnŋ avakando ji mɔ Yehowa yí nyi Eda nywitɔ. w20.02 3 ¶4-5

Yesu kpla mì mɔ, nɔ mìshin yí mìdeɖo enujikpekpe sugbɔ can ɔ, ŋɖekpokpui ci mìtɛnŋ wa le Yehowa sɛnsɛn mɛ jɔnɔ ji ni. (Eha. 92:12-15; Luiki 21:2-4) Eyi taɖo sɔ susu ɖo enu ci àtɛnŋ awa ji. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ axo nuxu so Yehowa nu, ado gbe ɖaɖa do nɔviwo ta yí ado ŋsɛn mɛbuwo nɔ woakpɔtɔ anɔ egbeji. Denyi enujikpekpe ao tɔ yí na Yehowa mɔ eo le wa edɔ koɖo ye o, vɔ ci èlɔn mɔ yease tonu ni yí taɖo yɔ. (1 Kor. 3:5-9) Jijɔ gangan enyi nɔ mì mɔ mìsɛnkɔ Yehowa, Mawu ci yí yi sɛntɔwo le veviɖe nɔ le nyɔnɔnwi mɛ! Éwa mì nɔ mìawa yi dro yí ecɛ na mìkpɔnɔ jijɔ le agbemɛ. (Enyɔ. 4:11) Ci xexe lɔ kpɔnɔ mì mɔ mìdenyi ŋɖewanu can ɔ, Yehowa yɛ dekpɔnɔ mì ahan o. (Ebre. 11:16, 38) Eyi taɖo nɔ edɔ̀lele, eho cukaɖa alo shinshin na mìgbɔjɔ can ɔ, mína mìaɖo ŋwi mɔ ŋɖekpokpui datɛnŋ ama mì so lɔnlɔn ci mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ ɖo nɔ mì nu o.—Rɔm. 8:38, 39. w20.01 18 ¶16; 19 ¶18-19

Mìatɛnŋ aɖu ŋhwan ji nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔ yí enu jenɔŋ nɔ mì. Nɔ mìwo jimɛ ɖɔ koɖo nɔnɔmɛ nywi ŋtɔ́woɔ, ŋhwan dakpɔ texwe ashin o. Amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu mìdagangannɔ mìwoɖekiwo o. Mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwe dekpɔɛni mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo o. (Gal. 6:3, 4) Mɛ ci yí enu jenɔŋ nɔ desɔnɔ yiɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo o, ékpɔnɔ jijɔ do enu ci yí le shi nu. (1 Tim. 6:7, 8) Nɔ mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ yí enu ci yí le shi jenɔŋ ni, kpɔ yí enunywi ɖe je alɔ mɛ nɔ mɛɖeɔ, ekpɔnɔ jijɔ koɖo mɛ lɔ. Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí akpedo mì nu mìasɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí nyi amɛɖekisɔsɔhwe koɖo enujeŋnamɛ ɖu ŋhwan ji. (Gal. 5:16; Fili. 2:3, 4) Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìagbeje mìwo susu koɖo enu ci yí cucunɔ mì yí mìwanɔ enu mɛ. To Mawu kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ asɔ susu koɖo seselelanmɛ nywiwo ɖɔli dɔndɔnwo.—Eha. 26:2. w20.02 15 ¶8-9

Amɛɖekisɔsɔna nyi gbeɖu ci ji Yehowa ji mɔ eo le wa do. Eyi taɖo donɔ ha koɖo hamɛ lɔ. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le ao hamɛ lɔ mɛ vanyi ao xomu le gbɔngbɔnmɛ. Nɔ degɔnnɔ bɔbɔwoɔ, àdo ŋsɛn ekacaca ci yí le eo koɖo wowo gblamɛ. Hlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu ŋkeŋke. (Eha. 1:1, 2) Nɔ èhlɛn Bibla kpaxwe ɖeɔ, zan gamɛ keŋ abunɔ tamɛ kpɔ so nu nywiɖe. Eyi enyɔ lɔwo awa dɔ do eo ji. Gbesɔ kpe niɔ, “kpɔtɔ adokɔ gbe ɖaɖa.” (Mt. 26:41, NWT) Ðo nɔ èdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so jimɛɔ, àte gogui doji. “Ji Mawu fyɔju lɔ mɛ koɖo enunywi wawa Yitɔ kpɔ do ŋkɔ.” (Mt. 6:33) Àtɛnŋ awɛ ahan nɔ èsɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le ao gbemɛ. Nɔ èdranɔ eŋɛnywi lɔ blaŋblaŋ ɔ, ao xɔse asɛnŋ doji. Cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ àto le xexe xoxui cɛ mɛ ani “nanɔ ɖabaxoxo ɖeka.” (2 Kor. 4:17) Vɔ amɛɖekisɔsɔsɔna koɖo ʒinʒindoshimɛ ana nakpɔ jijɔ le ao gbemɛ yí le esɔmɛɔ, nakpɔ “agbe adodwi” lɔ. Nyɔnawo ato so mɛa? Ɛɛ!—1 Tim. 6:19. w20.03 13 ¶19-21

Nɔ nukplavi lɔ dewakɔ ŋkɔyiyi ahan ɔ, àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ, ‘Ŋɖo ami enu kplakpla koɖia?’ Gbɔxwe àsɔ gbeta ɖeɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Anyi nukplavi lɔ yikɔ ŋkɔ sɔ koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ elea?’ ‘“Éwanɔ do” enu ciwo ekplakɔ jia?’ (Mt. 28:20) Ewa ŋshishi mɔ nukplavi ɖewo le shigbe Izraɛlivi ciwo yí nɔ agbe le Ezekiɛli hwenu nɛ. Do jeshi nyɔ ci Yehowa nu so wo nu nɔ Ezekiɛli ɖa, énu mɔ: “Vɔ ehajitɔ ci yí jijiɛ lɔnlɔn hawo kpoŋ yí è nyi. Egbemɛ nywi le eo shi. È xonɔ ao nuxonu nywiɖe. Wo se ao nyɔwo, vɔ wo da wa enyɔ ciwo yí è nu o.” (Eze. 33:32) Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìanu nɔ nukplavi ɖe mɔ mìami enu kpakpla koɖi. Vɔ mìnya mɔ “wo hwe gaxoxo lɔ kpɔtɔ.” Eyi taɖo mìami enu kplakpla koɖo mɛ ciwo deji mɔ yewoawa ŋkɔyiyi o. Vɔ mìaji mɛ ciwo yí dasɛ mɔ ‘eji nɔnɔmɛ nywi le yewo shi nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ.’—Edɔ. 13:48. w20.01 6 ¶17; 7 ¶20

Cɔciwo dekplanɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ amɛwo o. Wodekplanɔ mɔ amɛ nywiwo avanɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji o. (2 Kor. 4:3, 4) Egbɛɔ, cɔci sugbɔtɔ kplanɔ amɛwo mɔ amɛ nywiwo yinɔ jeŋkwimɛ le wowo ku godu. Vɔ denyi enu ci Bibla Nukplaviwo gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ci yí tanɔ Jutakpɔxɔ so 1879 xɔ se nɛ o. Womɔŋje mɛ mɔ Mawu atrɔ aɖo Paradiso lɔ do nyigban ji yí tonusetɔ miliɔn nɛniɖe anɔ agbe le nyigban ji lɛ, denyi jeŋkwimɛ o. Vɔ exɔ gamɛ gbɔxwe wovado jeshi mɛ ciwo teŋ yí anɔ nyigban lɔ ji. Bibla Nukplaviwo do jeshi le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ hɛnnɛ mɔ ‘woxwle mɛɖewo so nyigban ji’ nɔ woaɖu fyɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ. (Enyɔ. 14:3) Kristotɔ egbejinɔtɔ 144 000 ciwo yí sɔ wowoɖekiwo na Mawu keŋ sin koɖo ezolelanmɛ le nyigban ji yí anɔ gbɛbɔbɔ cɛ mɛ. w19.09 27 ¶4-5