Novembre

Egbɛɔ, amɛ sugbɔ ci wokpɔnɔ mɔ wonyi ŋɖɛnyatɔ, nunɔ mɔ nukplamu ci Bibla na kudo amɛɖeki lɔnlɔn nu denyɔ o. Woatɛnŋ nu mɔ, nɔ èmɔ mɛbuwo le veviɖe wu yeɔ, wotɛnŋ ba eo ɖu. Vɔ nyi yí to so amɛɖeki lɔnlɔn nɔnɔmɛ cɛ ci Satana xexe lɔ kakanɔ mɛɔ? Egoyitɔwo kpɔnɔ jijɔa? Jijɔ nɔnɔ wowo xomu mɛ yí exlɔ adodwiwo nɔnɔ wo shia? Ekacaca nywi nɔnɔ wowo koɖo Mawu gblamɛa? Ci èkpɔ mɔ yɛnyɔ wuɔ? Xexeɛ mɛ nunya do kplɔkplɔ yɔa, alo nunya ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ do kplɔkplɔ? (1 Kor. 3:19) Mɛ ciwo yí zɔnnɔ do nukplamu ci xexeɛ mɛ ŋɖɛnyatɔwo nanɔ ji, le shigbe emɔzɔntɔ ci yí biɔkɔ emɔ tamɛ se le yi kpena ci yí bu gbɔ hannɛ. Yesu nu so mɛ ciwo wobu mɔ wonyi ŋɖɛnyatɔwo le yi hwenu nu mɔ: “Ŋkuvitɔnnɔ ciwo yí donɔ asɛ emɔ nɔ ŋkuvitɔnnɔwo ke yí wo nyi. Nɔ́ ŋkuvitɔnnɔ ɖekatɔ kplɔ ŋkuvitɔnnɔ xlɔtɔ yìkɔ ɔ, wowo amɛve lɔwo bɔnɔ doju vayì jenɔ dodu ɖeka mɛ.” (Mt. 15:14) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, xexe cɛ mɛ nunya nyi sukujeje le Mawu gbɔ. w19.05 24-25 ¶14-16

Le exwe ciwo yí vayi mɛɔ, mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo ji hlɛnhlɛnmɛ vatɔ eji yiyi. Ecɛ ɖo aɖe fun nɔ mìa? Oo. “[Yehowa] Mawu nya Yi mɛwo.” (2 Tim. 2:19) To vo nɔ Yehowaɔ, nɔviŋsu ciwo yí hlɛnnɔ mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo lɔ ji denya mɛ ciwo yí woshi ami nɔ nyɔnɔnwitɔ o. Mɛ ciwo yí buini mɔ woshi ami nɔ yewo, vɔ yí wodeshi ami nɔ wo o can le hlɛnhlɛnmɛ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo sa, vɔ wovami ɖuɖu. Mɛɖewo tɛnŋ le susumɛdɔ̀ ci yí na wobuini mɔ, yewoayi ɖu fyɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛ. Eze petii mɔ, mìdenya amɛ nɛni yí nyi amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji teŋ o. Amɛshiaminɔwo akpɔtɔ ale nyigban lɔ kpaxwe vovovowo hwecinu Yesu ava kplɔ wo yi jeŋkwimɛ. Bibla nu nɔ mì mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛɔ, amɛshiaminɔwo dagbesugbɔ le nyigban ji o. (Enyɔ. 12:17) Vɔ denu amɛshiaminɔ nɛni yí akpɔtɔ le nyigban lɔ ji hwecinu efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji o. w20.01 29-30 ¶11-13

Labalu ci Yesu do so evi ci yí bu nu, dasɛ lé Yehowa lɔn eviɛwo sugbɔ do. (Luiki 15:11-32) Vida ci nu labalu lɔ xo nuxu so kpɔtɔ kpɔkɔ emɔ mɔ ye viye atrɔ gbɔ. Ci evi lɔ trɔ gbɔ va axomɛɔ, dalɔ xɔɛ koɖo jijɔ. Nɔ mìbu emɔ yí klan so Yehowa gbɔ, vɔ yí vatrɔ jimɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Da ci yí lɔn mì le gbesɔsɔ axɔ mì alɔve. Mìwo Da adra enu ciwo pleŋ yí Adamu dahɛn do. Ci Adamu gbe tonu seseɔ, Yehowa sɔ gbeta mɔ yeacan amɛ 144 000 le agbetɔwo mɛ nɔ woaɖu fyɔ yí anyi avɔnsatɔwo le jeŋkwimɛ koɖo ye Viye. Yesu koɖo yi bɔdonutɔwo ado alɔ agbetɔ tonusetɔwo yí woanyi amɛ maɖonuvɔnwo le xexe yoyu lɔ mɛ. Nɔ woɖu ji le tonusese dodokpɔ kpɛtɛkpɛtɛ lɔ mɛɔ, Mawu ana agbe mavɔ wo. Hwenɔnuɔ, mìwo Da Yehowa akpɔ jijɔ, ɖo eviɛ ŋsu koɖo eviɛ nyɔnu ciwo yí nyi amɛ maɖoafɛnwo yí aɖɔ nyigban lɔ ji. Jijɔ ŋtɔteŋ yí anyi hwenɔnu! w20.02 6-7 ¶17-19

Mì pleŋ, mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Agogbe trɔtrɔwo ɖekɛ ŋwakɔ mɔ manyi Kristotɔa alo ŋtrɔkɔ Kristotɔ nyɔnɔnwitɔ le anyi susu koɖo anyi jimɛ?’ Nyɔbiɔse cɛ le veviɖe. Enyɔ ciwo Yesu nu yí woŋwlɛn do Matie 12:43-45 mɛ, dasɛ enu ci ele mɔ mìawa. Susu ci yí le godu nɔ enyɔgbe ciwo ezan kpla enuvevi ɖeka mì: mìɖo asɔ susu nywi ciwo yí jɔnɔ ji nɔ Mawu ɖɔli susu vwin ciwo mìgbe. Mìatɛnŋ atrɔ mìwo susuwo alo enu ci mìnyi le jimɛa? Mawu Nyɔ lɔ ɖo ŋci mɔ: “Wo kpla mí mɔ mí a trɔsun agbetɔ yoyu. Agbetɔ yoyu hunnɔ ɖo a le shigbe Mawu ɛnɛ. É ɖo a mɛ̀ a gbe kɔ nyɔnɔnwitɔ.” (Efe. 4:24) Ɛɛ, mìatɛnŋ atrɔ le mìwo jiwo mɛ, vɔ yi wawa defa o. Denyi edro vwinwo koɖo enuvwinwawa gbegbe ɖekɛ nyɔ yɔ o. Mìɖo atrɔ “enu yoyu le mìwo ji mɛ.” Edasɛ mɔ mìɖo atrɔ edro, adɛn koɖo susu ci yí cucunɔ mì yí mìwanɔ nuwo. Mìɖo akpɔtɔ ajenɔ agbla tɛgbɛɛ gbɔxwe atɛnŋ asun ji. w19.06 9-10 ¶6-7

Yehowa se vevi do Loti nu yí dɔ mawudɔlawo ɖaɖa nɔ woahwlɛn yɛ koɖo yi xomu gan. Vɔ Loti “de hwan do soso lɔ nu o.” Mawudɔla lɔwo valé alɔ ni keŋ yí kpedo yɛ koɖo yi xomu nu gbɔxwe wovashi le eju lɔ mɛ. (Gɔnm. 19:15, 16) Mawudɔla lɔwo nu ni mɔ yi le shi yi etowo ji. Vɔ Loti deɖo to Yehowa o, ébiɔ gbe mɔ yeayi eju ci yí dejinjin le nɔ mɛ. (Gɔnm. 19:17-20) Yehowa do ʒinxo yí ɖo to Loti keŋ ɖe mɔ ni nɔ ayi eju ŋtɔ́ mɛ. Loti vatɔ vɔnvɔn nɔ eju ŋtɔ́ mɛ nɔnɔ yí vayi ci etowo ji, fini Yehowa nu ni doŋkɔ mɔ yɛ le yi. (Gɔnm. 19:30) Yehowa gbɔn ji ɖɛ ni sugbɔ! Shigbe Loti hannɛɔ, nɔvi ɖe atɛnŋ asɔ gbeta dɔndɔn ɖe ci yí ahɛn cukaɖawo vɛ ni. Nɔ ejɔ ahan ɖe, lé mìawa nu doɔ? Taŋfuin mìaji mɔ mìanu nyɔnɔnwinyɔ cɛ ni: ‘Waɖɛ ɖukɔ èle.’ (Gal. 6:7) Vɔ mìatɛnŋ awa nu anyɔ wu cɛ nɔ mìkpedo nu shigbe lé Yehowa kpedo Loti nu nɛ. w19.06 20-21 ¶3-5

Nɔ mìwo ketɔnɔwo ɖo te mìwo sɛnsɛn ɔ, wokpɔnɔ emɔ mɔ yɛado vɔnvɔn nɔ mì, nɔ mìami Yehowa sɛnsɛn. To vo nɔ eteɖoɖo edɔ lɔɔ, wotɛnŋ kaka ŋsunyɔwo so mì nu, adɔ sɔjawo woakaka mìwo xwewo mɛ, adɔn mì yi kojoɖoxuwo alo acu mɛɖewo le mì mɛ do gakpamɛ. Ci wotekpɔ yí lé mɛɖewo do gakpamɛɔ, wokpɔnɔ emɔ mɔ mìavɔn. Nɔ mìtɔ vɔnvɔn nɔ wowoŋtɔwo koɖo enu ci woatɛnŋ awa nɔ mìɔ, ana mìwoŋtɔwo atɔ ka ɖeɖe kpɔtɔ nɔ Yehowa sɛnsɛn alo aɖo te yi pleŋpleŋ. Mìdeji mɔ mìaɖyi mɛ ciwo nu woxo nuxu so le 1 Ese Wema 26:36, 37 mɛ o. Mìdaɖe mɔ vɔnvɔn ana mìaɖe mìwo gbɔngbɔnmɛdɔwo kpɔtɔ alo ami wo wawa o. Mìɖoŋ do Yehowa nu pleŋpleŋ yí mìdaɖe mɔ vɔnvɔn aɖu mì ji o. (Ezai 28:16) Mìdonɔ gbe ɖaɖa yí jinɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo. Mìnya mɔ ci Mawu le godu nɔ mìɔ, agbetɔ cɛkpakpa ci yí sɛnŋ do ɖe can, datɛnŋ ana mìami Mawu sɛnsɛn le egbejinɔnɔ mɛ o. Yumɛcici dana mìavɔn o, vɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖui gligaan asɛn Yehowa doji. w19.07 9-10 ¶6-7

Nɔ dekpɔ mɛɖe ci yí ji mɔ yeatrɔ Yesu dokplɔtɔ can ɔ, kpɔtɔ ajikɔ. Ðo ŋwi mɔ Yesu sɔ nukplaviwowawadɔ lɔ sɔ koɖo kpavileledɔ. Eɖɔdatɔwo zannɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe yí lénɔ kpavi ɖewo. Hweɖewonuɔ, wowanɔ dɔ zanshinshin alo nyidin fɔnfɔnmɛ. Yí gaɖewomɛɔ, woyinɔ jinjintɔxuwo. (Luiki 5:5) Ahanke eŋɛnywidratɔ ɖewo donɔ ʒinxo yí zannɔ gamɛ sugbɔ le hwenu koɖo texwe vovovowo mɛ le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛ nɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ena wokpɔnɔ amɛ sugbɔ. Mɛ ciwo yí wanɔ dɔ sɛnsinɖe ahan kpɔnɔ nyɔna so mɛ, ɖo wodonɔ go mɛ ciwo sɔ ɖe le ŋɛnywi lɔ mɛ. Àtɛnŋ aɖenɔ kunu le hwenu koɖo texwe ciwo èkpɔ mɔ yeakpɔ amɛ sugbɔ lea? Nyi yí taɖo mìɖo ado ʒinxo le enukplaviwowawadɔ lɔ mɛɔ? Mìɖo akpedo nukplavi lɔ nu nɔ akpla Bibla yí agbelɔn do enu ciwo ekplakɔ ji. Mìɖo agbekpedo nu nɔ ajeshi Yehowa, mɛ ci yí nyi Bibla lɔ Ŋwlɛtɔ yí agbeluin. w19.07 18-19 ¶14-15

Eji mɛɖewo tɔ dokɔ hwɛ wo le mì mɛ do nuvɔn ci wowa vayi ŋci yí eʒan mɔ woaɖu seselelanmɛ cɛwo ji. Nɔ ahan ewanɔ nɔ eo nɛ ɖe, danyɔ mɔ àwa amɛɖekishi nukplakpla so Kristo tafɛn vɔnsa lɔ nu ba? Nɔ mìkplanɔ nu, bunɔ tamɛ kpɔ keŋ yí donɔ gbe ɖaɖa so ŋsɛndoamunyɔwo nuɔ, atɛnŋ ana mìaɖe ehwɛ masɔgbe ci mìdonɔ mìwoɖeki kpɔtɔ. Ŋtɔkpu can ɔ, mìatɛnŋ ami ehwɛdodo mìwoɖekiwo do nuvɔn ciwo mìwa vayi yí Yehowa sɔ ke mì nu. Bu tamɛ kpɔ so enu ci mìatɛnŋ agbekpla so Pɔlu gbɔ. Mɛɖewo tɛnŋ tashi edɔ ci mɛ eho le keŋ wa sugbɔ nɔ Yehowa. Nɔ ahan enyi nɔ mì nɛ ɖe, mìatɛnŋ aŋlɔbe enu ciwo yí le ŋgbe yí aɖe susu so mɔnukpɔkpɔ ciwo yí ahun nɔ mì sa jia? (Amh. 11:4-6; Ŋun. 7:10) “Enu ciwo yí le ŋgbe” tɛnŋ nyi edɔ ciwo mìwa nɔ Yehowa alo cukaɖa ciwo mɛ mìdo ji le vayi. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa yra mì koɖo lé ekpedo mì nu do vayiɔ, atɛnŋ ana mìate gogo mìwo Da lɔ doji. Ele ahan gan, mìdabui gbeɖe mɔ mìwa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa vɔ o.—1 Kor. 15:58. w19.08 3 ¶5-6

Mìatɛnŋ adonɔ gbe ɖaɖa nɔ Mawu gaɖekpokpuimɛ, le fiɖekpokpui. Dexanɔ keke aɖo to mìwo gbedodoɖawo aglo o, vɔ éle gbesɔsɔ yí ɖonɔ to mì. Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa ɖonɔ to mìwo gbedodoɖawoɔ, ana mìaluin doji. Ehakpatɔ lɔ nu mɔ: “Ŋlɔn Yehowa, ɖo ésenɔ anyi gbe.” (Eha. 116:1, NWT) Mìwo Da deɖonɔ to mìwo gbedodoɖawo kpoŋ o, vɔ éwanɔ enu ciwo yí mìbiɔɛni. Apotru Ӡan na kankandoji mì mɔ: “Nɔ́ mì byɔ enu ɖe [Mawu] toto edro Yitɔ mɛ ɔ, É ɖonɔ eto mì.” (1 Ӡan 5:14, 15) Ele ahan gan, etɛnŋ jɔ mɔ Yehowa daɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci shigbe lé mìji do nɛ o. Énya enu ci yí nyɔ nɔ mì, eyi taɖo hweɖewonuɔ, étɛnŋ gbe mɔ yedawa enu ci mìbiɔɛ o alo étɛnŋ ji mɔ mìwo le do ʒinxo. (2 Kor. 12:7-9) Yehowa kpɔnɔ mìwo ʒanwo gbɔ. Yiŋtɔ wanɔ do enu ci emɔ vidawo le wa ji. (1 Tim. 5:8) Ékpɔnɔ eviɛwo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ. Deji mɔ mìwo le so jika do enu ci mìaɖu, enu ci mìado koɖo fini mìadɔn nu o. (Mt. 6:32, 33; 7:11) Ci Yehowa nyi mìwo Da ci yí lɔn mìɔ, égbewa enu ciwo yí ana mìakpɔ esɔmɛ ʒan mìwo tɔwo gbɔ. w20.02 5 ¶10-12

Denyi mɛ ciwo pleŋ yí ɖo jeŋkwimɛ mɔkpɔkpɔ yí xoca yí nyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” o. (Mt. 24:45-47, NWT) Shigbe lé Yehowa koɖo Yesu wɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nɛɔ, wogbezankɔ nɔviŋsu ɖewo yí sɔ nakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu alo kplakɔ nu amɛ sugbɔ le egbɛmɛ. Kristotɔ amɛshiaminɔ ɖewo yí wozan yí sɔ ŋwlɛ Kristotɔwo Grɛki Nuwlɛŋwlɛwo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Le egbɛmɛɔ, Kristotɔ amɛshiaminɔ ɖewo ji agban le mɔ woana ‘ŋɖuɖu Mawu mɛwo le gamɛ nywitɔ ji.’ Yehowa sɔ gbeta mɔ yeana agbe mavɔ ye sɛntɔ sugbɔtɔ le nyigban ji yí ɖewo aɖu fyɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ. Yehowa acu shi nɔ yi sɛntɔwo pleŋ ciwo yí nyi “Ӡuifu” lɔ koɖo “amɛ amɛwo” lɔwo. Éji mɔ woazɔn do ese ŋmɛɖekɛwo ji yí akpɔtɔ anɔ gbeji. (Zak. 8:23, NWT) Wo pleŋ yí ɖo asɔ wowoɖekiwo hwenɔ. Wo pleŋ ɖo asin doju keŋ awa ɖeka. Yí wo pleŋ ɖo aje agbla nɔ fafa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ. Ci mìɖokɔ vɔvɔnu nɔ xexe lɔɔ, mína mì pleŋ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa yí akplɔ Yesu do shigbe “lɛngbɔ ha ɖeka” nɛ. w20.01 31 ¶15-16

Mìdatɛnŋ aʒin mìwo xomumɛtɔwo ji nɔ woaxɔ eŋɛnywi lɔ o, vɔ mìatɛnŋ ado ŋsɛn wo nɔ woabu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ ŋɛdu lɔ nu keŋ axɔɛ. (2 Tim. 3:14, 15) Ðo kpɔwɛ nywi le ao nuwanawo mɛ. Mìwo nuwanawo kpɔnɔ ŋsɛn gangan do mìwo xomumɛtɔwo ji blaŋblaŋ sɔwu enyɔ ciwo mìnunɔ. Kpɔtɔ akpekɔdo ao xomumɛtɔwo nu. Yehowa ɖo yi kpɔwɛ ɖɛ nɔ mì. Énanɔ mɔnukpɔkpɔ amɛwo “gbɛmɛ gbɛmɛ” nɔ woaxɔ eŋɛnywi lɔ keŋ akpɔ agbe. (Ӡer. 44:4, NWT) Apotru Pɔlu can nu nɔ Timɔte mɔ yi le kpɔtɔ akpenɔdo mɛbuwo nu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ éwɛni ahan ɔ, ahwlɛn yiŋtɔ koɖo mɛ ciwo yí ɖonɔ to yi gan. (1 Tim. 4:16) Mìlɔn mìwo xomumɛtɔwo, eyi taɖo mìji mɔ wo le nya nyɔnɔnwi ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. w19.08 14 ¶2; 16-17 ¶8-9

Mìɖo aɖo ŋwi mɔ nɔ mɛɖe je agbla yí ɖo aɖaŋ nɔ mìɔ, etɛnŋ nyi mɔ afɛn ci mìwa dɔn wu lé mìbui. Ejɔnɔ mɔ mìgbenɔ nukplamu lɔ. Mìatɛnŋ akpɔ nyɔ le mɛ ci yí ɖo aɖaŋ lɔ nu alo lé eɖui do nu. Vɔ nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hweɔ, mìaje agbla asɔ susu ci yí sɔgbe kpɔ aɖaŋɖoɖo lɔ. Nɔ woɖo aɖaŋ nɔ mɛ ci yí sɔ yiɖeki hweɔ, ejenɔŋ ni. Yi kpɔwɛ ɖeka ke: Sɔɛ mɔ èva Kristotɔwo bɔbɔ ɖeka. Ci èxo nuxu koɖo ao kpena xɔsetɔ sugbɔ ɖegbɔɔ, ɖeka nu nɔ eo le bebemɛ mɔ ŋɖuɖu ci aɖu mɛ nɔ eo. Ave eo hwɛɖeka. Vɔ ajɔ ji nɔ eo mɔ yinui nɔ ye. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, àji mɔ mɛɖe le nui nɔ ye xoxoxo sa! Ahanke nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe gbe dɔn yí ɖo aɖaŋ nɔ mìɔ, mìɖo asɔ mìwoɖeki hwe yí aɖaŋɖoɖo lɔ ajeŋ nɔ mì. Mìasɔ mɛ ci yí ɖo aɖaŋ lɔ nɔ mì wa xlɔ, mìdasɔ wa ketɔnɔ o.—Elo. 27:6; Gal. 4:16. w19.09 5 ¶11-12

Yehowa sɔ dɔdoashi ci nu bubu le na vinɔwo le xomu mɛ. Éna ŋsɛn ɖewo vinɔwo do wowo viwo ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enu ci vinɔwo wanɔ koɖo enyɔ ci wonunɔ atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do wowo viwo ji le wowo gbe pleŋ mɛ. (Elo. 22:6) Na mìakpɔ enu ci vinɔwo atɛnŋ akpla so Maria, Yesu nɔlɔ gbɔ. Maria nya Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nywiɖe. Édonɔ bubu Yehowa nu sugbɔ yí yɛ koɖo Yehowa nyi exlɔ bakpomadɔn. Élɔn bubɔ yiɖeki nɔ Yehowa keŋ wa do yi mɔdasɛnamɛ ji, ci ecɛ ana enuwo pleŋ atrɔ le yi gbemɛ can. (Luiki 1:35-38, 46-55) Vinɔwo, míatɛnŋ asran Maria le enuvevi sugbɔ mɛ. Lé míawɛ doɔ? Ŋkɔtɔ, míkplanɔ Bibla yí adonɔ gbe ɖaɖa le míwoɖekiwo shi nɔ exlɔwawa ci yí le míwo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji. Evetɔ, mílɔn faa yí awa trɔtrɔwo nɔ míwo nu ajeŋ nɔ Yehowa. w19.09 18 ¶17-19

Apotru Ӡan kpɔ ŋtegannukpɔkpɔ wadɔdoamɛji ɖeka kudo esɔmɛ nu. Le ŋtegannukpɔkpɔ lɔ mɛɔ, mawudɔla ɖeka nu nɔ mawudɔla amɛnɛ bu mɔ, wo le lé ayaxoxo ci yí agu enuwo le efunkpekpe gangan lɔ mɛ ɖɛ keke na nɔ hwenu woasɔ jeshidonu kpɛtɛ tre hwashiwo gbɛbɔbɔ ɖeka. (Enyɔ. 7:1-3) Amɛ 144 000 ciwo yí aɖu fyɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ yí nyi gbɛbɔbɔ ŋtɔ́ mɛ tɔwo. (Luiki 12:32; Enyɔ. 7:4) Ecɛyɛɔ, Ӡan xo nuxu so gbɛbɔbɔ bu nu. Gbɛbɔbɔ lɔ mɛ tɔwo sugbɔ keke enu mɔ: “Eyi, ŋ kpɔ agbetɔ sugbɔ sugbɔ. Wo sugbɔ keke amɛ ɖe da tɛnŋ hlɛn wo pleŋ o. Wo so jukɔn ɖeka ɖeka mɛ, akɔta ɖeka ɖeka mɛ, eju ɖeka ɖeka mɛ, koɖo egbedodo ɖeka ɖeka mɛ le xexe cɛ mɛ. Amɛ lɔwo lete le ŋkɔ nɔ efyɔ ʒinkpin lɔ koɖo Lɛngbɔvi lɔ.” (Enyɔ. 7:9-14) Kpɔ lé eji ajɔ Ӡan ci ese mɔ amɛ sugbɔ avasɛn Yehowa le sɛnsɛn adodwi lɔ mɛ le esɔmɛ ɖa! Kankandoji li mɔ ŋtegannukpɔkpɔ cɛ do ŋsɛn Ӡan xɔse. Ci mìle ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ciwo mɛ nyɔnuɖɛ lɔ vakɔmɛɔ, ado ŋsɛn mìwo xɔse doji! Mìkpɔkɔ amɛ miliɔn nɛniɖe vasɛnkɔ Yehowa yí kpɔkɔ emɔ mɔ yewoaci agbe le funkpekpe gangan lɔ hwenu keŋ anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji. w19.09 26 ¶2-3

Sɔɛ mɔ yí nɛ èse yí jukɔnwo do “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwa ci nyɔ wonu ɖɛ. Wotɛnŋ nu mɔ fafa le xexeɛ mɛ sɔwu sa. Jukɔnwo aji mɔ mìwo le xɔɛ se mɔ yewosun ji yí kpɔ xexeɛ mɛ cukaɖawo pleŋ gbɔ. Vɔ wodatɛnŋ aɖo te enu ci yí jikɔ ajɔ do wo ji o. Woagu “Babiloni Gangan lɔ”! (Enyɔ. 17:5, 15-18, NWT) “Ðo Mawu [asɔ] do ji mɛ nɔ wo mɔ wo le wa do ye susu ji.” Nyi yí nyi susu cɛɔ? Eyi nyi mɔ woagu ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ, cɔciwo can le mɛ. Mawu asɔ yi susu do ji mɛ nɔ “elan jin” lɔ “zo amɛwo” lɔwo. Ezo amɛwo lɔwo le dumɛ nɔ acɛkpakpa ciwo yí kpenɔdo “elan jin” ci yí nyi Jukɔnwo xoxoxu habɔbɔ lɔ nu. (Enyɔ. 17:3, 11-13; 18:8) Nɔ acɛkpatɔ lɔwo je ŋsusɛnsɛnha lɔwo jiɔ, eyi adasɛ mɔ funkpekpe gangan lɔ tɔ ji. Enu dovɔnvɔn ci yí ajɔ kpata yí akpɔ ŋsɛn do amɛshiamɛ ji le nyigban lɔ ji yí anyi. w19.10 14 ¶1, 3

Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Diotrɛfu hwanŋ mɛ ciwo yí kplɔkɔ Kristo hamɛ lɔ. Ci ejijiɛ “a nyi ŋkɔnɔ̀tɔ” le hamɛ lɔ mɛɔ, énu enyɔ masɔgbewo so apotru Ӡan koɖo nɔvi bu ciwo yí xɔ agbanleamɛjiwo le hamɛ lɔ mɛ nu, nɔ amɛwo ŋgbebu wo o. (3 Ӡan 10) Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìdalɔn awa nu shigbe Diotrɛfu nɛ gbeɖe o. Gan mìtɛnŋ vatɔ eŋɔ kuku mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí xɔ agbanleamɛji ciwo mìkpɔkɔ emɔ nɔ sa, vevitɔ nɔ mìkpɔ mɔ mìatɛnŋ awa edɔ lɔ yí anyɔ nywiɖe wu. Ŋhwan le shigbe egbe vwin hannɛ. Ŋhwan atɛnŋ acɔn nɔnɔmɛ nywiwo shigbe lɔnlɔn, vevisesedoamɛnu koɖo xomɛvuwawa. Ŋhwan alo ŋɔku le shigbe egbe vwin nɛ. Nɔ édo ke do mìwo jimɛɔ, agbɔnnu gbɔxwe mìahwin si. Ŋhwan koɖo nɔnɔmɛ dɔndɔn buwo yí zɔnnɔ doju. Eɖewo yí nyi ŋbia, egoyiyi koɖo amɛɖekɛtɔjiji. Ŋhwan atɛnŋ ana mìwo nɔnɔmɛ nywiwo, shigbe lɔnlɔn, vevisesedoamɛnu koɖo xomɛvuwawa dagbeshin o. Eyi taɖo nɔ mìdo jeshi mɔ ŋhwan tɔ eke dodo do mìwo jimɛɔ, mìɖo ahwin si kaaka. w20.02 15 ¶6-7

Apotru Pɔlu nukɔ mɔ, ŋɖewo na yí yesekɔ vevi le yeɖeki mɛ. Émɔ cukaɖa lɔ le shigbe “Satana dɔdɔla ɖeka ci yí xonɔ” ye hannɛ. Taŋfuin denyi Satana alo yi gbɔngbɔnvɔnwo gbɔ yí Pɔlu cukaɖa ci yí le shigbe ŋja ci yí le lanmɛ ni hannɛ so tiin o. Vɔ ci gbɔngbɔnvɔn lɔwo do jeshi mɔ Pɔlu le cukaɖa mɛɔ, wotɛnŋ tekpɔ ana agbesɛnŋ doji ni. Ecɛ ale shigbe lé mɛɖe acucukɔ ŋja do lanmɛ nɔ amɛ hannɛ. Nyi yí Pɔlu waɔ? Doŋkɔɔ, Pɔlu ji mɔ Yehowa le ɖe “ŋja” lɔ si nɔ ye. Énu mɔ: “Ŋ fankwi nɔ Axwetɔ [Yehowa] zetɔ̀n nɔ Á sɔɛ ɖaɖa azɔge le ŋ gbɔ.” Ci Pɔlu do gbe ɖaɖa can ɔ, ŋja lɔ kpɔtɔ le lanmɛ ni. Ecɛ dasɛ mɔ Yehowa deɖo Pɔlu gbedoɖawo ŋcia? Denyi ahan yɔ nɛ o. Éɖo gbedodoɖa lɔwo ŋci. Yehowa deɖe Pɔlu cukaɖa lɔ si o, vɔ éna ŋsɛn yi yí edo ji le cukaɖa lɔ mɛ. Yehowa nu ni mɔ: “Anyi ŋsɛn [asugbɔ doji] nɔ eo le ao gbɔjɔgbɔjɔ mɛ.” (2 Kor. 12:8, 9) Le Mawu kpekpedonu mɛɔ, Pɔlu tɛnŋ kpɔtɔ kpɔnɔ jijɔ yí gbekpɔ fafa le yiɖeki mɛ!—Fili. 4:4-7. w19.11 9 ¶4-5

Mìɖo asɛn Yehowa ɖekɛ kpaŋ, ɖo eyi wa mì yí na agbe mì. (Enyɔ. 4:11) Vɔ mìdonɔ go afɔku ɖeka. Ci mìlɔn Yehowa yí gbebuini can ɔ, nubuwo atɛnŋ avale veviɖe nɔ mì le agbemɛ keke mìdatɛnŋ agbesɛnnɔ yiɖekɛ kpaŋ shigbe lé eje do nɛ o. Le Bibla mɛɔ, Yehowa ɖekɛ kpaŋ sɛnsɛn yí nyi mɔ woaluin so jimɛ pleŋpleŋ. Mìdalɔn yí mɛɖe alo ŋɖe axɔ Yehowa texwe le mìwo jimɛ o. (Hun. 34:14) Mìdeso kpoŋ yí sɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Yehowa tamɛ mabumabu o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo enu ciwo mìkpla so nu yí dɔ mìsinni. Yi nɔnɔmɛ nywi lɔwo vajeŋ nɔ mì. Mìnya enu ciwo elɔnnɔ koɖo enu ciwo yí delɔnnɔ o keŋ lɔn do yi susuwo ji. Mìmɔŋje yi tamɛɖoɖowo mɛ yí le godu nɔ wo. Enyi bubu nɔ mì mɔ Yehowa lɔn mɔ mìwo le nyi ye xlɔ. (Eha. 25:14) Ŋɖekpokpui ci mìkplanɔ so mìwo Watɔ nu, na mìtenɔ gogui doji.—Ӡaki 4:8. w19.10 26 ¶1-3

Le egbɛmɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo tokɔ cukaɖa vovovowo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, jɔjɔmɛfɔku alo ahwawawawo na mìwo nɔvi sugbɔ kpekpeɛ fun. Nɔ ejɔ ahan ɔ, mìwo domɛtɔ ɖewo tɛnŋ xɔnɔ exlɔ cɛwo do mìwo xwewo mɛ. Mɛɖewo tɛnŋ nanɔ eho keŋ sɔ kpenɔdo wo nu. Vɔ mì pleŋ atɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ le kpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Nɔ mìse mɔ mìwo nɔvi ɖe gbɔjɔɔ, taŋfuin mìdanya enyɔ ci mìanu alo enu ci mìawa o. Vɔ mì pleŋ atɛnŋ na kpekpedonu. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ ji gamɛ anɔ koɖo mìwo xlɔ lɔ. Mìatɛnŋ asɔ xomɛfafa aɖo to yi nɔ éxokɔ nuxu. Mìatɛnŋ agbexo nuxu so akɔnfanamɛ kpukpui ci yí jɔnɔ ji nɔ mì nu ni. (Ezai 50:4) Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ nanɔ koɖo ao xlɔwo hwenu woӡan eo. Mìɖo aɖui gligaan yí anyi exlɔ koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí adonɔ ŋsɛn exlɔnyinyi lɔ kakacɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, exlɔwawa ŋtɔ́wo ato xexe cɛ vɔvɔnu mɛ yí ani sɔyi mavɔmavɔ mɛ! w19.11 7 ¶18-19

Ecɛ nyi lɔnlɔn faa vɔnsa ci amɛ lɔ lɔn wa, ɖo élɔn yi Mawu Yehowa. Mɛ ci yí wa avɔnsa lɔ, yi xomu koɖo avɔnsatɔwo ɖunɔ elan ci wosɔ sa vɔn lɔ. Vɔ wosɔ elan lɔ kpaxwe ɖewo nanɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ. Akpaxwe ciwo yɔɔ? Yehowa kpɔnɔ amitɔxu nɔ elan ɖe mɔ yinyi akpaxwe vevi. Égbeyɔ elan ŋcinu ɖewo tiin mɔ wonyi akpaxwe veviwo. Yikuiwo le akpaxwe vevi lɔwo mɛ. (1 Ese. 3:6, 12, 14-16) Eyi taɖo ejenɔŋ nɔ Yehowa sugbɔ, nɔ Izraɛlivi ɖe lɔn faa yí sɔ akpaxwe vevi ŋtɔ́wo koɖo amitɔxuwo na Yehowa. Izraɛlivi ci yí na enu cɛwo Yehowa danasɛ mɔ yedro veviɖe mɔ yeasɔ enunywitɔ na Yehowa. Ahanke ci Yesu lɔn Yehowaɔ, élɔn faa yí sɔ enunywitɔ ni, ɖo éwa enu ci ji ekpe le yi sumɔsumɔ mɛ. (Ӡan 14:31) Mawu dro wawa vivinɔ nɔ Yesu. (Eha. 40:8) Ejɔ ji nɔ Yehowa sugbɔ ci ekpɔ Yesu lɔn faa yí sin! w19.11 22-23 ¶9-10

Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ ci Mawu wa enuwo na nɔ “ŋkeke” amadɛn ɔ, égbɔn domɛ le edɔ ciwo yí ewa le nyigban ji mɛ. (Gɔnm. 2:2) Ele ahan gan, Yehowa lɔn edɔwawa yí le emɔ buwo jiɔ, “[é]kpɔtɔ le edɔ wakɔ.” (Ӡan 5:17) Yehowa wa dɔ na nɔ “ŋkeke” amadɛn yí gbɔn domɛ le “ŋkeke” amadrɛtɔ lɔ ji. Énu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le gbɔnnɔ le ŋkeke amadrɛtɔ lɔ ji hɛnnɛ. Mawu nu mɔ Sabati lɔ nyi jeshi le gblamɛ nɔ ye koɖo Izraɛli. (Hun. 31:12-14) Wodeɖe mɔ mɔ mɛɖekɛ awa dɔ o; ɖeviwo, hwashiwo alo axomɛlanwo can dawa dɔ o. (Hun. 20:10) Ðo ena jukɔn lɔ asɔ susu ɖo gbɔngbɔnmɛnuwo nu doji. Vɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ sugbɔtɔ ciwo yí nɔ agbe le Yesu hwenu vado ese sɛnŋsɛnŋwo do Sabati ŋkeke lɔ nu. Wonu mɔ ese deɖe mɔ mɔ woaji jinuku aɖu alo ada dɔ̀ nɔ amɛ le Sabatigbe o. (Maki 2:23-27; 3:2-5) Vɔ denyi susu ci Mawu ɖo do nu nɛ o. Yesu na enyɔ cɛ ze gbajɛɛ nɔ yi nyɔsetɔwo. w19.12 3-4 ¶8-9

Zenɛni ci yí mìakplanɔ nu so Yehowa nɔnɔmɛwo nuɔ, ahanke mìasrinni nywiɖe nɛ. Davidi vajeshi Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ ɖɛ nywiɖe, eyi taɖo etɛnŋ srinni, nɔ éwakɔ enu do mɛbuwo nu. Ci Davidi ɖo ekacaca nywi koɖo Yehowaɔ, évanyi Izraɛli fyɔ ci wolɔn sɔwu yí Yehowa nu nɔ Izraɛli fyɔ buwo mɔ wo le sran yi kpɔwɛ. (1 Efy. 15:11; 2 Efy. 14:1-3) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìɖo anyi “Mawu srantɔwo.” Nɔ mìsrannɔ yi nɔnɔmɛwoɔ, mìdadasɛ mɔ mìnyi eviɛwo. (Efe. 4:24, NWT) Mìdami enu kplakpla so Yehowa nu kpɔ o. (Ŋnu. 3:11) Denyi lé mìjeshi ɖɛ do yí le veviɖe o, vɔ lé mìawa do enu ci mìjeshi ɖɛ ji yí nyi vevitɔ. Nɔ mìwa do enu ciwo mìkpla ji yí tekpɔ sran mìwo Da amɛlɔntɔ lɔɔ, ákpɔtɔ atenɔ gogo mì. (Ӡaki 4:8) Yehowa to yi Nyɔ lɔ ji yí nakɔ kankandoji mì mɔ, mɛ ciwo yí tekɔkpɔ mɔ yewoajeshi ye ɖɛɔ, yedagbe wo ɖɛ gbeɖe o. w19.12 20 ¶20; 21 ¶21, 23

Ӡakɔbu lɔn eviɛ ŋsuviwo pleŋ, vɔ élɔn Ӡozɛfu ci yí ɖo exwe 17 sɔwu. Lé Ӡozɛfu fofoɔwo wanu doɔ? Wotɔ ŋhwanhwan. Eyi taɖo wosɛ do hwashigbemɛ yí kan ŋsu nɔ wowo da mɔ, gbemɛlan ɖeka yí wu eviɛ vevi lɔ. Wosɔ ŋhwan dahɛn fafa ci yí le xomu lɔ mɛ yí do vevisese nɔ wowo da sugbɔ. (Gɔnm. 37:3, 4, 27-34) Woyɔ ŋhwan alo ŋɔku do “nuvɔn ciwo yí [mìwo] gbaza wanɔ” mɛ, nuvɔn ciwo yí ana wodatɛnŋ akpɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ o. (Gal. 5:19-21) Ŋhwan yí nyi agu alo eke nɔ tamɛsɛnnuwawa, evu koɖo dɔmɛzi. Ӡozɛfu tɔviɛwo kpɔwɛ dasɛ lé ŋhwan atɛnŋ adahɛn ekacaca koɖo fafa ci yí le xomu ɖekɛ mɛ tɔwo mɛ do. Mìnya mɔ mìdatɛnŋ awa nu shigbe Ӡozɛfu tɔviɛwo nɛ gbeɖe o, gan nuvɔnmɛwo yí mì pleŋ nyi yí mìwo ji can nyi amɛbletɔ. Eyi taɖo mìtɛnŋ je ŋhwan fɛnca mɛ hweɖewonu. w20.02 14 ¶1-3

Gbeɖekaɔ, Yehowa sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí le Moizi ji keŋ sɔ kɔ do Izraɛli mɛgan ciwo vabɔ do avɔnzava lɔ ŋkɔ ji. Eyi dejinjin o, Moizi se mɔ mɛgan amɛve ɖekawo deva bɔbɔ lɔ le avɔnzava lɔ ŋkɔ o, gan woxɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí tɔ enyɔ nunu ɖɛ. Lé Moizi wa nu do hwecinu Ӡozue nu ni mɔ yɛ le kaɖyi do mɛgan amɛve lɔwoɔ? Dehwanŋ hwecinu Yehowa na gbɔngbɔn kɔkɔɛ amɛ amɛve ŋtɔ́wo o. Vɔ ésɔ yiɖeki hwe yí kpɔ jijɔ do agbanleamɛji ci woxɔ nu. (Amh. 11:24-29) Nyi mìatɛnŋ akpla so Moizi gbɔɔ? Sɔɛ mɔ ènyi hamɛmɛshinshin yí wosɔ edɔ ɖe nɔ eo le hamɛ lɔ mɛ yí èlɔn edɔ lɔ sugbɔ. Ecɛyɛɔ, wobiɔ so eo shi mɔ eo le na kpla mɛbu nɔ awa edɔ lɔ. Lé awa nɔ eoɔ? Nɔ èsɔ eoɖeki hwe shigbe Moizi nɛɔ, dakpɔ mɔ woɖe ye kpɔtɔ nɔ womɔ eo le na kpla nɔvi bu, nɔ atɛnŋ avawa edɔ cɛ le esɔmɛ o. Ewaɖeɔ, àsɔ jijɔ yí akpedo nɔviŋsu lɔ nu. w20.02 15 ¶9; 17 ¶10-11

Edɔ̀lele atɛnŋ ana mìdagbevo le mìwoɖekiwo mɛ o. Atɛnŋ awa ɖeka nɔ mì, nɔ amɛwo nya mɔ mìle dɔ̀ alo nɔ mìʒan mɛbuwo kpekpedonu. Nɔ mɛbuwo denya mɔ mìle dɔ̀ can ɔ, etɛnŋ wakɔ ŋkpɛn nɔ mì, ɖo mìdegbetɛnŋ wakɔ edɔ ciwo mìwanɔ sa o. Le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ cɛ hanwo mɛɔ, Yehowa donɔ ŋsɛn mì. Lé ewɛni doɔ? Yehowa nu enyɔ nywiwo do Bibla mɛ keŋ sɔ ɖonɔ ŋwi nɔ mì mɔ, mìkpɔtɔ le veviɖe nɔ ye nɔ mìle edɔ̀ can. (Eha. 31:19; 41:3) Yehowa ato enyɔ cɛ ciwo yí so gbɔngbɔnmɛ ji yí akpedo mì nu mìaɖe susu masɔgbe ciwo edɔ̀lele hɛnnɔ vɛ si. Kando ji mɔ Yehowa nya enu ci yí jɔjɔ do ye ji. Ðe kuku ni nɔ akpedo eo nu naɖo susu nywi do ao nɔnɔmɛ lɔ nu. To vo nɔ yɛɔ, Yehowa na woŋwlɛ akɔnfanamɛnyɔwo do Bibla mɛ nɔ mì, hlɛnnɔ wo. Sɔ susu ɖo kpukpui ciwo yí dasɛ lé Yehowa sɛntɔwo le veviɖe ni sugbɔ ji. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àvakpɔɛ mɔ Yehowa wanɔ xomɛvu nɔ mɛ ciwo pleŋ yí sinni le egbejinɔnɔ mɛ.—Eha. 84:11. w20.01 15-16 ¶9-10; 17 ¶12

Izaki je dɔku yí Filistitɔwo ku ŋɔ yi. (Gɔnm. 26:12-14) Ŋɔku na wosɔ ekɔ cu dotɔ ci mɛ Izaki kunɔ eshi le nɔ yi lanwo. (Gɔnm. 26:15, 16, 27) Shigbe Filistitɔwo nɛɔ, mɛɖewo kunɔ ŋɔ mɛ ciwo shi enu sugbɔ le le egbɛmɛ. Denyi mɛbu nu ɖekɛ yí cinɔ ŋmɛ nɔ wo o, fini woato yí enu lɔwo atrɔ wowo tɔ yí wogbejinɔ. Ci Yesu nu kpe nɔ amɛ sugbɔɔ, yi nu ci ŋmɛ nɔ Ӡuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo. (Mt. 7:28, 29) Yesu nyi Mawu fɔsɔɖotetɔ yí gbekplanɔ nyɔnɔnwi lɔ amɛwo. Ele ahan gan, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo kaka ŋsunyɔwo so Yesu nu keŋ asɔ xoɖyi ŋkɔ nywi ci yí le shi. (Maki 15:10; Ӡan 11:47, 48; 12:12, 13, 19) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔvi ɖewo le mì mɛ yí wowo nɔnɔmɛ nywiwo na amɛ sugbɔ lɔn wo le hamɛ lɔ mɛ. Mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe nɔ mìŋgbeku ŋɔ wo o. Ewaɖeɔ, mìɖo atekpɔ asran wowo nɔnɔmɛ nywi lɔwo.—1 Kor. 11:1. w20.02 15 ¶4-5

Sɔɛ mɔ èle Pɛsi exwe 2 500 han vayi yí ji mɔ yeaxo nuxu nɔ jumɛ fyɔ lɔ. Vɔ nɔ efyɔ lɔ dena gbe eoɔ, dekpɔ emɔ yí axo nuxu ni o. Nɔ ètikpɔɔ, wotɛnŋ wu eo! Mìdokɔ akpe sugbɔ mɔ Yehowa dele shigbe Pɛsi fyɔ ŋtɔ́ nɛ o! Mìatɛnŋ axo nuxu ni gaɖekpokpuimɛ. Éji mɔ mìwo le voŋ axo nuxu nɔ ye. Le kpɔwɛ mɛ, ci bubu ŋkɔ ganganwo le Yehowa shi, shigbe Enuwowatɔ Gangantɔ, Ŋsɛnwopleŋtɔ koɖo Axwetɔ Acɛkpatɔgan nɛ can ɔ, éji mɔ mìwo le xo nuxu nɔ ye yí ayɔnɔ ye mɔ “Eda.” (Mt. 6:9) Ejɔ ji nɔ mì mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le te gogo ye ahan! Esɔgbe mɔ mìayɔ Yehowa mɔ “mìwo Da,” ɖo eyi wa mì. (Eha. 36:9) Ci enyi mìwo Daɔ, mìɖo ase tonu ni. Nɔ mìwa enu ciwo emɔ mìwo le waɔ, mìakpɔ shicu ganganwo. (Ebre. 12:9) Agbe mavɔ kpɔkpɔ le jeŋkwimɛ alo nyigban ji le shicu lɔwo mɛ. w20.02 2 ¶1-3

Mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpedo mìwo nukplaviwo nu nɔ woashin le gbɔngbɔnmɛ. (Efe. 4:13) Nɔ mɛɖe ji mɔ mìwo le kpla Bibla koɖo yeɔ, etɛnŋ nyi nyɔna ci yí tonɔ so nukplakpla lɔ mɛ yí anyi enuvevitɔ ni. Vɔ nɔ lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa vasɛnkɔŋ dojiɔ, átɛnŋ atɔ tamɛ bubu kpɔ so lé awɛ akpedo mɛbuwo nu do. Átɛnŋ abu tamɛ kpɔ so lé akpedo mɛbuwo nu do le hamɛ lɔ mɛ hɛnnɛ. (Mt. 22:37-39) Nɔ gamɛ lɔ ɖe mɔɔ, nu ni mɔ yɛatɛnŋ awanɔ lɔnlɔn faa nunana keŋ asɔ kpedo Fyɔɖuxudɔwo nu. Kpla ao Bibla nukplavi enu ci awa nɔ édo go cukaɖawo. Le kpɔwɛ mɛ, ao nukplavi ci yí dewa ʒinʒindoshimɛ nu nɔ eo mɔ, mɛɖe do dɔmɛzi nɔ ye le hamɛ lɔ mɛ. Ŋgbemɔ yeaxɔ do mɛɖe ji o, vɔ sɔ Bibla kpedo nu nɔ anya enu ci eɖo awa. Étɛnŋ mɔ yeatashi nyɔ lɔ, alo nɔ datɛnŋ awɛ ahan ɔ, le wa ɖaŋ ayi kpɔɛ le lɔnlɔn mɛ koɖo susu mɔ ‘yeahwlɛn ye nɔviye lɔ gan.’ (Sɔ sɔ koɖo Matie 18:15.) Kpedo ao nukplavi lɔ nu nɔ anya enyɔ ci avayi nu. w20.01 5-6 ¶14-15

Mìadasɛ mɔ enu ci Yehowa sɔ ke mì jeŋ nɔ mì, nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí biɔ sɔsɔke, nɔ mìlɔn edɔn to nɔ mì yí je agbla veviɖe mɔ mìdagbewa nuvɔn lɔ ke o. Nɔ mìwa enu cɛwoɔ, mìakpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ. Edo ŋsɛn mì sugbɔ ci mìnya mɔ, “Yehowa gogo mɛ ciwo yí eji gban nɔ hannyahannya, éhwlɛnnɔ mɛ ciwo gbɔjɔ gan”! (Eha. 34:18, NWT) Ci ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo yikɔ vɔvɔnuɔ, enu ciwo yí donɔ xaxa nɔ mì asukɔgbɔ doji. Nɔ èxa le eoɖeki mɛɔ, do gbe ɖaɖa yí abiɔ kpekpedonu Yehowa zeɖeka. Kplanɔ Bibla veviɖe. Kpla nu so Xana, apotru Pɔlu koɖo Efyɔ Davidi kpɔwɛwo mɛ. Nu nɔ Dao ci yí le jeŋkwimɛ nɔ akpedo eo nu nado jeshi enu ci yí na èxa le eoɖeki mɛ. (Eha. 139:23) Lɔn nɔ akpedo eo nu le cukaɖawo mɛ, vevitɔ ciwo ji detɛnŋ aɖu o. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àsɔ koɖo ehakpatɔ ci yí ji ha nɔ Yehowa mɔ: “Ŋ xa le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Vɔ, [Yehowa], E do akɔnfa nɔ ŋ yí do jijɔ nɔ ŋ!”—Eha. 94:19. w20.02 24 ¶17; 25 ¶20-21

Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “so Mawu gbɔ” gɔnmɛ yí nyi “Mawu yí gbɔn do mɛ.” Mawu zan yi gbɔngbɔn keŋ sɔ yi susuwo “do” tamɛ nɔ Bibla ŋwlɛtɔwo. Nɔ mìhlɛnnɔ Bibla yí bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛnnɔ nuɔ, Mawu nukplamuwo aɖo mìwo susu koɖo mìwo jimɛ. Susu cɛ ciwo yí so gbɔngbɔnmɛ cucunɔ mì yí mìwanɔ trɔtrɔwo le mìwo gbenɔnɔ mɛ, nɔ mìwo nu akpe nɔ Mawu. (Ebre. 4:12) Vɔ gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akplɔ mì nywiɖeɔ, mìɖo aji gamɛ yí akplanɔ Bibla blaŋblaŋ yí abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìhlɛn nu nywiɖe. Ecɛ awɛ mɔ Mawu Nyɔ lɔ akpɔ ŋsɛn do enyɔ ciwo pleŋ mìnunɔ koɖo enu ciwo pleŋ mìwanɔ ji. Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo asɛn Mawu doju. (Eha. 22:22) Ðo Yehowa gbɔngbɔn nɔnɔ bɔbɔ lɔwo mɛ. (Enyɔ. 2:29) Nɔ mìvabɔ keŋ asɛn Mawu doju koɖo mìwo kpena Kristotɔwoɔ, mìdonɔ gbe ɖaɖa biɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí jinɔ Fyɔɖuxuha ciwo yí wocu do Mawu Nyɔ lɔ ji. Mìgbeɖonɔ to nɔviŋsu ciwo yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ɖo agbanleamɛjitɔxuwo nɔ wonakɔ nukplamu ciwo yí so Bibla mɛ. Gbɔxwe gbɔngbɔn kɔkɔɛ akpedo mì nu nywiɖeɔ, mìɖo adranɔ bɔbɔ lɔwo do yí aɖonɔ enyɔ ŋci. w19.11 11 ¶13-14