Octobre

Nɔ mìtekpɔ ajeshi Yesu ɖɛɔ, mìasran lé ebunɔ tamɛ kpɔ yí awanɔ nu do. Yí nɔ mìtekpɔ yí nya lé Yesu bunɔ tamɛ kpɔ do keŋ yí srin ɔ, mìanyi yi xlɔ bakpomadɔnwo. Lé mìawɛ asran Yesuɔ? Kpɔ kpɔwɛ cɛ. Yesu dejinɔ yiɖeki tɔ o, vɔ lé awɛ akpedo mɛbuwo nu yí ebunɔ tamɛ kpɔ so. (Mt. 20:28; Rɔm. 15:1-3) Ci ebunɔ tamɛ kpɔ ahan ɔ, ena ele gbesɔsɔ yí sɔ yiɖeki sanɔ avɔn yí gbesɔ enu kenɔ amɛ. Deɖe blɛ donɔ dɔmɛzi so enyɔ ci amɛwo nu so nu nu o. (Ʒan 1:46, 47) Dekpɔnɔ do nuvɔn ci mɛɖe wa vayi xoxoxo nu keŋ asɔ wa nu do nu o. (1 Tim. 1:12-14) Yesu nu mɔ: “Ecɛ yí amɛwo pleŋ akpɔ anya mɔ mínyi anyi nukplaviwo, nɔ lɔnlɔn le mí mɛ.” (Ʒan 13:35, NWT) Anyɔ mɔ àbiɔ eoɖeki se mɔ: “Ŋwakɔ ci ji ŋkpe keŋ ana fafa anɔ nyɛ koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gblamɛ shigbe lé Yesu wɛ nɛa?” w20.04 24 ¶11

Ci amɛ sugbɔ xokɔ ɖyi Yehowa ŋkɔ le xexeɛ mɛ can ɔ, emɔ hun nɔ eo yí nahwlɛn ta nɔ yi ŋkɔ lɔ yí akpedo amɛwo nu nɔ woanya mɔ Yehowa nyi amɛkɔkɔɛ, amɛjɔjɔɛ, amɛnywi koɖo amɛlɔntɔ. Àtɛnŋ adasɛ mɔ eyi ɖo anyi Acɛkpatɔ. Àtɛnŋ akpedo amɛwo nu nɔ woamɔŋje mɛ mɔ, Yehowa cɛkpakpa ɖekɛ yí le jɔjɔɛɖe yí yiɖekɛ kpaŋ yí ana enuwawawo pleŋ anɔ fafa mɛ keŋ akpɔ jijɔ. (Eha. 37:9, 37; 146:5, 6, 10) Nɔ mìkplakɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwi mɛbuwoɔ, mìatɛ gbe do Mawu cɛkpakpa ji yí adasɛ mɔ Yehowa yí je akpa cɛ nɔ xexegbɛ lɔ nyɔnɔnwimɛtɔ. Vɔ nɔ mìjikɔ ahɛn amɛwo susu yi Mawu sewo jiɔ, mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpedo wo nu nɔ woalɔn mìwo Da Yehowa yí anɔ gbeji ni. Egbeʒan mɔ mìatɛ gbe do Yehowa nɔnɔmɛ dojijɔnamɛwo koɖo Mɛ ciŋmɛ enyi ji. (Ezai 63:7) Nɔ mìkplanɔ nu amɛwo ahan ɔ, mìakpedo wo nu woalɔn Yehowa yí ase tonu ni, ci woji mɔ yewoanɔ gbeji ni. w20.06 6 ¶16; 7 ¶19

Lé wowa agbetɔ hlɔn do nyi enujiŋ ɖeka. Hwecinu yí èle xodumɛ nɔ enɔoɔ, wowa ao hlɔn nɔ ashin do toto ɖe nu. Eyi taɖo le miniti ɖeshiaɖe meɔ, ao hlɔn lɔ jinɔ ahlɔnkan yoyu kotokun nɛniɖe! Enugɔnmɛjitɔwo nu mɔ ahlɔnkan ciwo yí le mɛganxoxu hlɔn mɛ yi miliya sanŋdi ɖeka han. Ahlɔn kpɛnkpɛnmɛ ayi kilo ɖeka koɖo fan han. Ahlɔn nujikpekpe jiŋ ɖeka yí nyi nuxuxoxo. Bu tamɛ kpɔ hwɛɖeka so enu ci yí jɔnɔ nɔ mìxokɔ nuxu nu. Gbɔxwe ànu enyɔ ɖeɔ, ao hlɔn yí ana elanci sanŋdi ɖeka han ciwo yí le ao ɖe, hlokui, nukpawo, akɔnta koɖo ao glanmɛ ahwan. Elanci ŋtɔ́wo wanɔ dɔ do ɖoɖo ɖe nu gbɔxwe enyɔ lɔwo tɛnŋ tonɔ nywiɖe. Wema ɖeka ci woɖe ti le exwe 2019 mɛ nu mɔ, vifin atɛnŋ ado jeshi enyɔgbe ɖekaɖekawo. Numɛkuku cɛ ɖo kpe enu ci ji enugɔnmɛjitɔ sugbɔ xɔ se, eyi nyi mɔ woji mì koɖo enujikpekpe yí mìado jeshi egbewo yí akpla wo. Le nyɔnɔnwimɛɔ, Mawu yí na enujikpekpe mì yí mìxonɔ nuxu. w20.05 22-23 ¶8-9

Abraxamu lɔn faa yí so le Ur jugan ci mɛ evo le. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ele te kpɔ “jugan ci yí ɖo gɔnmɛɖokpe ŋtɔŋtɔwo.” (Ebre. 11:8-10, 16, NWT) Mawu Fyɔɖuxu yí nyi jugan ci Abraxamu le te kpɔ. Yesu Kristo koɖo Kristotɔ amɛshiaminɔ 144 000 yí le Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Pɔlu yɔ Fyɔɖuxu lɔ mɔ “Mawu Agbuagbu juganmɛ ci yí gbe nyi Ʒeruzalɛmu jeŋkwitɔ.” (Ebre. 12:22; Enyɔ. 5:8-10; 14:1) Yesu kpla yi nukplaviwo mɔ wo le do gbe ɖaɖa yí abiɔ mɔ Fyɔɖuxu lɔ le va nɔ Mawu dro anyi wawa le nyigban ji shigbe lé ele le jeŋkwimɛ nɛ. (Mt. 6:10) Abraxamu nya enu sugbɔ so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nua? Oo. Enyɔ ciwo yí kudo Fyɔɖuxu lɔ nu nyi “nyɔnɔnwi wlawla” na nɔ exwe sugbɔ. (Efe. 1:8-10; Kol. 1:26, 27) Vɔ Abraxamu nya mɔ ye jijimɛvi ɖewo yí avanyi efyɔwo. Ðo Yehowa ŋtɔ yí ɖo gbe ni ahan.—Gɔnm. 17:1, 2, 6. w20.08 2-3 ¶2-4

Mìɖo agbe xɔsegbetɔwo nukplakplawo. So tɔtɔmɛ nɔ Kristo hamɛ lɔɔ, Legba tenɔkpɔ mɔ yeagbɔjɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo xɔse. Eyi taɖo mìɖo ado jeshi vovototo ci yí le gblamɛ nɔ nyɔnɔnwinyɔwo koɖo ŋsukankannyɔwo. Mìwo ketɔnɔwo tɛnŋ zan Ɛntɛnɛti alo jugbaja hadoxuwo keŋ atekpɔ mɔ yewoagbɔjɔ xɔse ci mìɖo do Yehowa nu koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo. Eyi taɖo gbe ŋsukankannyɔ lɔwo, ɖo Satana gbɔ yí woso! (1 Ʒan 4:1, 6; Enyɔ. 12:9) Gbɔxwe mìatrɔkpe Satanaɔ, mìɖo ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yesu nu koɖo akpaxwe ci ewakɔ le Mawu tamɛɖoɖo mɛ. Mìɖo agbekando emɔ kuɖeka ci ji Yehowa to yí sɔ kplɔkɔ yi habɔbɔ lɔ ji. (Mt. 24:45-47) Mìdonɔ ŋsɛn mìwo xɔse to Mawu Nyɔ lɔ kplakpla ji. Eyi mìwo xɔse avale shigbe aci ci yí do ke yi nyigban cumɛ ɖaa nɛ. Enyɔ cɛ han yí apotru Pɔlu nu ci eŋwlɛkɔ egbɛ mawunyɔkpukpui mɛ nyɔwo. w20.07 23-24 ¶11-12

Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìɖe blɛ kpɔnɔ lé amɛwo le le agogbe yí sɔ ɖonɔ kojo nɔ wo. (Ʒan 7:24) Vɔ agogbe ɖekɛ kpɔkpɔ nɔ mɛɖe datɛnŋ ana mìajeshi ɖɛ nywiɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ doto ɖe bi le edɔwawa mɛ can ɔ, datɛnŋ kpɔ mɛɖe kpoŋ yí anya enu ciwo pleŋ yí wɛkɔ o. Éɖo aɖo to amɛ lɔ nywiɖe gbɔxwe anya edɔ̀ ciwo yí ele vayi, lé esekɔ le yiɖeki mɛ do koɖo enu ciwo yí dasɛ mɔ yile dɔ̀. Doto lɔ atɛnŋ ana woado amɛ lɔ radio keŋ anya edɔ̀ ci koŋ yí le lanmɛ ni. Nɔ dewɛ ahan ɔ, datɛnŋ da dɔ̀ ni nywiɖe o. Ahanke nɔ mìnɔ te do lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le le agogbe ɖekɛ jiɔ, datɛnŋ ana mìajeshi wo ɖɛ nywiɖe o. Mìɖo atekpɔ ajeshi mɛ ciŋmɛ wonyi. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdatɛnŋ akpɔ jimɛ nɔ mɛɖe o. Vɔ mìatɛnŋ awa ci ji mìkpe yí asran Yehowa. Éɖonɔ to yi sɛntɔwo. Émɔnɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ wole koɖo enu ciwo pleŋ mɛ wotokɔ. Gbesɔ kpe niɔ, wowo nu kunɔ lanmɛ ni. w20.04 14-15 ¶1-3

Mìɖo atekpɔ yí aɖo amɛɖekisɔsɔhwe nɔnɔmɛ, ɖo egoyitɔwo deɖonɔ “susu hwɛhwɛwo” o. Wokpɔɛni mɔ yewo yí nyi enu ci yí ajɔ yí wodelɔnnɔ do mɛɖe tɔ ji o. Wowo tamɛbubukpɔ koɖo wowo nuwanawo danahɛn nu le wowoŋtɔwo koɖo mɛbuwo nu. Nɔ wodetrɔ lé wobunɔ tamɛ kpɔ doɔ, Satana atɔn ŋkuvi nɔ wowo susu yí adahɛn yi. (2 Kor. 4:4; 11:3) Vɔ mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwe ɖonɔ susu hwɛhwɛ. Éɖonɔ susu sɔgbe do yiɖeki nu yí donɔ jeshi mɔ amɛwo le ŋkɔ nɔ ye le emɔ sugbɔ ji. (Fili. 2:3) Égbenyanɔ mɔ “Mawu trɔnɔkpe egoyìtɔwo, vɔ, É nanɔ Yi shicucu amɛ ciwo yí hwenɔ wowoɖekiwo kpɔtɔ.” (1 Piɛ 5:5) Mɛ ciwo yí ɖo susu hwɛhwɛwo dejinɔ mɔ Yehowa le nyi yewo ketɔnɔ o. Gbɔxwe mìakpɔtɔ asɔnɔ mìwoɖekiwo hweɔ, mìɖo awa do Bibla nukplamu cɛ ji: “Mí sɔ míwo gbe xoxwi koɖo yi nɔnɔmɛwo kɔnŋgbe. Mí tɔ agbe yoyu.” Mìɖo akpla nu so Yesu kpɔwɛ nu keŋ atekpɔ asrin pɛpɛpɛ lé mìakpe ji do.—Kol. 3:9, 10; 1 Piɛ 2:21. w20.07 7 ¶16-17

Bubu gangan yí enyi nɔ mì mɔ mìle Yehowa hamɛ lɔ mɛ! Mìle gbɔngbɔnmɛ paradiso mɛ yí amɛ fafa koɖo amɛ kpɔjijɔwo trɔdo mì. Èɖo texwe ɖe le hamɛ lɔ mɛa? Apotru Pɔlu sɔ hamɛ lɔ sɔ koɖo agbetɔ lankpu. Égbesɔ mɛshiamɛ ci yí le hamɛ lɔ mɛ sɔ koɖo agbetɔ ŋcinuwo. (Rɔm. 12:4-8; 1 Kor. 12:12-27; Efe. 4:16) Ŋɖeka ci mìatɛnŋ akpla le Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ yí nyi mɔ, mìwo domɛtɔ ɖeshiaɖe ɖo texwe vevi ɖeka le Yehowa xomu lɔ mɛ. Pɔlu tɔ yi kpɔwɛ lɔ ji mɔ: “Le lankpu ɖeka mɛ ɔ, mí ɖo ŋcinu sugbɔ. Vɔ, ŋcinu lɔwo de wanɔ edɔ ɖekaŋmɛ o. Nɛnɛke ɔ, ci mì sugbɔ ɔ, mì nyi lankpu ɖeka kpaŋ koɖo Kristo, yí mì pleŋ mì nyi ŋcinu nɔ mìwonɔnɔwo.” (Rɔm. 12:4, 5) Pɔlu nyɔ lɔ gɔnmɛ ɖe? Texwe ci yí le mɛɖekamɛɖeka shi le hamɛ lɔ mɛ to vovo, gan mì pleŋ yí le veviɖe. w20.08 20 ¶1-2; 21 ¶4

Jilawo, lé míawɛ asran amɛɖekisɔsɔhwe Yehowa tɔ kpɔwɛɔ? Nɔ nɔnɔmɛ lɔ ɖe mɔɔ, míbiɔ míwo viwo nɔ woanu wowo susuwo so lé woɖo awa edɔ ɖe do nu. Yí nɔ wowo susu lɔwo nyɔɔ, míwa do wo ji. Yehowa gbeɖo kpɔwɛ le ʒinxododo mɛ, ci yi sɛntɔwo biɔ enyɔ yi se so yi gbetasɔsɔwo nu can. Yehowa ɖo to Abraxamu ci ekpɔ mɔ desɔgbe mɔ yɛagu Sodomu koɖo Gomora o. (Gɔnm. 18:22-33) Gbeɖo ŋwi lé Yehowa wa nu do Abraxamu shi, Sara nu do. Hwenu ele nyɔxo mɛɔ, Yehowa ɖo gbe ni mɔ yɛafɔn fu yí eko nukui. Vɔ Yehowa dedo dɔmɛzi di o. (Gɔnm. 18:10-14) Ewaɖeɔ, éwa nu do Sara nu koɖo bubu. Jilawo koɖo hamɛmɛshinshinwo, nyi míatɛnŋ akpla so Yehowa kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Lé míwanɔ nu do nɔ míwo viwo alo mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ delɔn do míwo gbetasɔsɔwo jiɔ? Míhwlɛnnɔ ta nɔ míwoɖekiwo yí nunɔ zeɖeka mɔ wowo tɔ dejɔa; alo mítekpɔ yí mɔnɔŋje wowo susuwo mɛ? Nɔ mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo sran Yehowaɔ, xomuwo koɖo hamɛwo kpɔnɔ nyɔna so mɛ dandandan. w20.08 10 ¶7-9

Ci mìtɔ eha dodo koɖo Yehowa sɛntɔwoɔ, taŋfuin mìlɔn yí amɛwo kpenɔdo mì nu, ɖo mìnya mɔ mìnyi vifin le gbɔngbɔnmɛ hwenɔnu yí enu sugbɔ li mìakpla. (1 Kor. 3:1, 2) Vɔ lé evale do gbɛɔ? Nɔ mìtɔ Yehowa sɛnsɛn so exwe sugbɔ ke yí to enu sugbɔ mɛ vayiɔ, taŋfuin agbɔnnu gbɔxwe mìalɔn axɔ kpekpedonu, vevitɔ nɔ eso mɛ ci mìxɔ nyɔnɔnwi lɔ doŋkɔ nɔ gbɔ. Vɔ, Yehowa tonɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ji yí donɔ ŋsɛn mì. (Rɔm. 1:11, 12) Eyi taɖo nɔ mìji mɔ mìaxɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔɔ, mìɖo alɔn mìwo nɔviwo akpenɔdo mì nu. Gbɔxwe woaɖu jiɔ, deso ŋsɛn ci amɛ ɖo, ekpla ci exɔ, ŋcilanmɛnu ciwo yí le shi alo fini eso gbɔ o. Vɔ nɔ ésɔ yiɖeki hwe yí ɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe akpe ji. Lé vamɛ mɔ mì pleŋ mìayinɔ ŋkɔ doji yí (1) aɖonɔŋ do Yehowa nu, (2) akplanɔ nu so Bibla mɛ kpɔwɛwo mɛ, yí (3) alɔn mìwo kpena xɔsetɔwo akpenɔdo mì nu. Eyi nɔ mìse le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìgbɔjɔ ɖeeɖe can ɔ, Yehowa ana mìasɛnŋ! w20.07 14 ¶2; 19 ¶18-19

Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìado ʒinxo nɔ mìɖekɔ kunu nɔ mìwo xomumɛtɔ ciwo yí denyi Yehowa Kunuɖetɔ o. Gɔnmɛɖose ci yí le Ŋununyatɔ 3:1, 7 atɛnŋ akpedo mì nu. Enu mɔ: “Gamɛ li nɔ enu bɔbɔ, gamɛ li nɔ nuxu xoxo.” Nɔ mìdexo nuxu can ɔ, mìatɛnŋ akpedo mìwo xomumɛtɔwo nu to mìwo wana nywiwo ji yí woaji mɔ yewoase ŋɛdu lɔ. Le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, mìale gbesɔsɔ gashiagamɛ keŋ axo nuxu nɔ wo so Yehowa nu. (1 Piɛ 3:1, 2) Mìɖo awa eŋɛnywidradradɔ koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ. Vɔ mìɖo adonɔ ʒinxo nɔ mɛshiamɛ hweɖekpokpuinu, mìwo xomumɛtɔwo can le mɛ. Mìatɛnŋ akpla lé mìado ʒinxo do, nɔ mìsran egbejinɔtɔwo kpɔwɛ ciwo yí le Bibla mɛ koɖo nɔvi egbɛmɛ tɔwo kpɔwɛ. Xabakuku jikɔ mɔ enuvwinwawa le vɔ, vɔ édasɛ mɔ yenyi ʒinxodotɔ ci enu mɔ: “Nanɔ te do enujikpɔxu anyi tɔ.” (Xab. 2:1, NWT) Apotru Pɔlu nu mɔ yeji mɔ ‘yeaɖe gbɔ’ ye sumɔsumɔdɔ lɔ. Eyi taɖo ekpɔtɔ do ʒinxo yí “nu Eŋɛnywi so Mawu dɔnusoswi nu nɔ amɛwo.”—Edɔ. 20:24. w20.09 11-12 ¶12-14

To akpo nɔ Yehowaɔ, Yesu yí nyi amɛ amɛvetɔ ci yí ɖo ŋsɛn wu, gan dekpɔnɔ yiɖeki wu lé eje do o. Shigbe Yesu nɛɔ, Yehowa sɛntɔ ciwo yí sɔnɔ wowoɖekiwo hwe na yí amɛwo donɔ jeshi mɔ lɔnlɔn le yi habɔbɔ lɔ mɛ, ɖo wolɔnnɔ wowonɔnɔwo. (Luiki 9:48; Ʒan 13:35.) Vɔ nɔ ewa shigbe mɔ cukaɖawo le hamɛ lɔ mɛ yí hamɛmɛshinshinwo dekpɔkɔ wo gbɔ nywiɖe doŋ nɔ eo ɖe, lé àwɛɔ? Ŋgbetɔ enyɔ toto o, vɔ sɔ eoɖeki hwe keŋ ado alɔ mɛ ciwo yí xɔkɔ ŋkɔ. (Ebre. 13:17) Gbɔxwe àtɛnŋ awɛɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Cukaɖa lɔwo gangan ahan keke woɖo akpɔ wo gbɔa? Gamɛ nywitɔ ci ji woakpɔ wo gbɔ kea? Anyi gbanleamɛji enyi mɔ nakpɔ wo gbɔa? Le nyɔnɔnwi mɛ ɖe, ŋkpekɔdo hamɛ lɔ nu nɔ awa ɖeka doji yɔa, alo ŋteteɛkpɔ mɔ enyɛ yí anyi amɛ vevitɔ?’ Amɛɖekisɔsɔhwe le veviɖe nɔ Yehowa sɔwu enujikpekpe yí ɖekawawa le veviɖe ni wu edɔ ciwo ji mìsun yí wanɔ. Eyi taɖo, sɔ eoɖeki hwe keŋ asɛn Yehowa lé àsun ji do. Nɔ èwɛni ahan ɔ, àdo ŋsɛn ɖekawawa ci yí le hamɛ lɔ mɛ.—Efe. 4:2, 3. w20.07 4-5 ¶9-11

Nyɔnu egbejinɔtɔwo sɔ “wowo nuwo sɔ kpɔnɔ Yesu” ji, yí wowo kpekpedonu lɔ jeŋ ni. (Luiki 8:1-3) Égbedasɛ nyɔnɔnwi vevi ciwo yí kudo Mawu dro nu nɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ wo mɔ yeaku yí agbefɔn so ku. (Luiki 24:5-8) Shigbe lé Yesu wɛ nɔ apotru lɔwo nɛɔ, édra nyɔnu cɛwo do nɔ cukaɖa ciwo yí woavado go. (Maki 9:30-32; 10:32-34) Ci apotru lɔwo shi hwecinu wole Yesu can ɔ, nyɔnu ciwo yí kpenɔdo nu sa domɛtɔ ɖewo le axa ni hwenu ejikɔ aku le efuntrenamɛci lɔ nu. (Mt. 26:56; Maki 15:40, 41) Nyɔnu ciwo yí vɔnnɔ Mawu yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí kpɔɛ hwenu efɔn so ku. Énu nɔ nyɔnu lɔwo mɔ wo le nu nɔ apotru lɔwo mɔ, yefɔn so mɛkukuwo mɛ. (Mt. 28:5, 9, 10) Yí le Pantekoti ji le exwe 33 K.H. ɔ, nyɔnuwo tɛnŋ le nukplaviwo mɛ hwecinu wokɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ kɔ ɖo wo ji yí wo pleŋ xɔ enujikpekpe yí atɔ egbe buwo dodo yí anukɔ ‘enyɔ ganganwo so Mawu nu’ nɔ mɛbuwo.—Edɔ. 1:14; 2:2-4, 11. w20.09 23 ¶11-12

Amɛhwlɛngandɔ yí nukplaviwowawadɔ lɔ nyi! Lé mìwɛ yí nyaɔ? Hwecinu Yesu dokɔ ese ci woŋwlɛ do Matie 28:19, 20 mɛɔ, émɔ: ‘Míyi yí aɖo nukplaviwo. Mído wo eshi mɛ.’ Lé ʒinʒindoshimɛwawa le veviɖe doɔ? Mìɖo awa ʒinʒindoshimɛ nɔ mìji mɔ mìakpɔ hwlɛngan. Mɛ ci yí jikɔ awa ʒinʒindoshimɛ ɖo axɔɛ se mɔ, ci Yesu ku do ta nɔ mì yí fɔn so ku yí na yeatɛnŋ avanɔ agbe tɛgbɛɛ. Susu cɛ ŋci yí apotru Piɛ nu nɔ yi kpena Kristotɔwo mɔ: ‘Ʒinʒindoshimɛ lɔ hwlɛnhwlɛn mí toto fɔnfɔn Yesu Kristotɔ le kuvitɔwo domɛ ji.’ (1 Piɛ 3:21) Eyi taɖo nɔ nukplavi yoyu ɖe wa ʒinʒindoshimɛɔ, átɛnŋ akpɔ emɔ mɔ yeavanɔ agbe tɛgbɛɛ. Mìɖo anyi enukplamɛtɔ bibiwo gbɔxwe awa nukplaviwo ɖɛ. (2 Tim. 4:1, 2) Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu dɔ mì mɔ: ‘Míyi yí aɖo nukplaviwo. Mí kpla enu wo.’ Apotru Pɔlu mɔ: “Kpɔtɔ a zan ao gbe, yí a kpla enu amɛwo, . . . Hwehunnɔ nu ɔ, nà hwlɛn eoɖeki koɖo amɛ ciwo yí ɖo eto ao nukplamuwo gan.” w20.10 14 ¶1-2

Nukplavi Piɛ valɔn agbetɔwo lélé dɔ lɔ. Le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, Piɛ vatɔ edɔ cɛ wawa nywiɖe. (Edɔ. 2:14, 41) Susu vevi ŋkɔtɔ ci yí taɖo mìɖekɔ kunu yí nyi mɔ mìlɔn Yehowa. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa akpedo mì nu mìaxo nuxu so nu nɔ mɛbuwo, nɔ mìkpɔɛ mɔ mìdeɖo enujikpekpe sugbɔ can. Hwenu Yesu yɔ Piɛ mɔ yɛ le vanyi eɖɔdatɔ ci yí alénɔ agbetɔwoɔ, énu ni mɔ: “Ŋgbe vɔn o.” (Luiki 5:8-11) Piɛ devɔn nɔ enu ci yí atɛnŋ ajɔ nɔ enyi Yesu nukplavi o. Vɔ jika sui ci Yesu to emɔ jiŋ ɖeka ji keŋ kpedo nu yí ele kpavi sugbɔ, eyi taɖo ekpɔɛ mɔ yedeje awa dɔ koɖi o. Shigbe Piɛ nɛɔ, àtɛnŋ avɔn, nɔ èdo jeshi enu ciwo yí awa gbɔxwe anyi Kristo nukplavi. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, do ŋsɛn lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa, Yesu koɖo ao kpenawo yí ecɛ acucu eo nawa do Yesu mɛyɔyɔ lɔ ji keŋ avanyi eɖɔdatɔ ci yí lénɔ agbetɔwo.—Mt. 22:37, 39; Ʒan 14:15. w20.09 3 ¶4-5

Mìsɔ jijɔ zannɔ mìwo gamɛ, ŋsɛn koɖo mìwo nuwo yí sɔ jinɔ “mɛ ciwo shi yí eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ.” (Edɔ. 13:48, NWT) Nɔ mìwɛni ahan ɔ, anyi mìsrankɔ Yesu kpɔwɛ. Énu mɔ: “Anyi nuɖuɖu nyi mɔ Ma wa edro amɛ ci yí dɔ Ŋ ɖaɖa tɔ [yí] a wunu nɔ Yi dɔ.” (Ʒan 4:34; 17:4) Eyi ke yí mìwo can mìji so jimɛ. Mìji mɔ mìaɖegbɔ edɔ ci woɖo nɔ mì. (Ʒan 20:21) Yí mìji mɔ mɛbuwo koɖo mɛ ciwo yí mi kunuɖegbe yiyi can awa dɔ cɛ koɖo mì yi vɔvɔnu. (Mt. 24:13) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wawa do Yesu se lɔ ji defa o. Ele ahan gan, denyi mìwoɖekɛ yí wakɔ dɔ lɔ o. Yesu ɖo gbe mɔ yeanɔ koɖo mì. Mìwakɔ nukplaviwowawadɔ lɔ, ɖo mìwanɔ “dɔ koɖo Mawu” “le Kristo mɛ.” (1 Kor. 3:9; 2 Kor. 2:17) Susu cɛ yí taɖo mìatɛnŋ awa dɔ lɔ. Mɔnukpɔkpɔ koɖo jijɔ enyi nɔ mì mɔ mìawa edɔ ci wodɔ mì yí akpedo mɛbuwo nu yí wowo can awɛ!—2 Kor. 4:7. w20.11 7 ¶19-20

Blaŋblaŋ ɔ, cancan ciwo jilawo wanɔ kpɔnɔ ŋsɛn do wowo viwo ji na nɔ hwenu jinjinɖe. Nɔ jilawo wa cancan dɔndɔnwoɔ, woatɛnŋ ahɛn cukaɖawo vɛ nɔ wowo viwo. Vɔ nɔ wowa cancan nywiwoɔ, woatɛnŋ ana mɔnukpɔkpɔ wowo viwo yí woanɔ agbe le jijɔ mɛ. Ele ahan gan, ɖeviwo ɖo asɔ gbeta nywiwo wowoŋtɔ. Cancan nywitɔ ci mɛɖe atɛnŋ awa yí nyi mɔ, ásɔ gbeta asɛn mìwo Da amɛlɔntɔ Yehowa ci yí le jeŋkwimɛ. (Eha. 73:28) Yesu jilawo ɖui mɔ yewoakpedo yewo viwo nu nɔ woasɛn Yehowa. Cancan ci jila lɔwo wa dasɛ mɔ, enu cɛ yí nyi vevitɔ nɔ wo le agbemɛ. (Luiki 2:40, 41, 52) Yesu can wa cancan nywi ciwo yí kpedo nu yí ewa nu ci Yehowa ji mɔ yɛ le wa. (Mt. 4:1-10) Ci Yesu shin ɔ, évanyi ŋsu xomɛvunɔ, egbejinɔtɔ koɖo edɔngbetɔ. Nɔ jila ciwo yí lɔn Yehowa wa evi cɛ han ɖɛɔ, anyi egoyiyi nɔ wo yí woakpɔ jijɔ. w20.10 26 ¶1-2

Bu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ ciwo yí gbɔgbɔ nu. Nɔvinyɔnu Kristotɔ shishin ɖeka ɖo ŋwi jijɔ ci ekpɔnɔ le jajɛ mɛ vayi. Ci agbe lɔ gbɔnkɔnu ni ɖɛyɛ can ɔ, ékpɔtɔ wakɔ enu ci ji ekpe nɔ Yehowa. (1 Kor. 15:58) Ŋkeke ɖeshiaɖeɔ, ékpɔnɔ yiɖeki koɖo yi mɛ veviwo le xexe yoyu lɔ mɛ le susumɛ. Nɔvinyɔnu ɖeka ɖonɔ ŋwi mɔ ye kpena xɔsetɔ ɖeka wa nu koɖo ye, vɔ yɛŋtɔ cin mɔ yeaŋlɔbe nyɔ lɔ. (Kol. 3:13) Nɔviŋsu ɖeka ɖonɔ ŋwi nuvɔn ciwo ewa vayi, vɔ ésɔ susu ɖo lé awɛ anɔ gbeji nɔ Yehowa le kakacɛ mɛ ji. (Eha. 51:10) Fini Kristotɔ amɛtɔn cɛwo nɔnɔmɛ ɖyi nɔnɔ leɔ? Wo pleŋ ɖo ŋwi enu ci yí jɔ do wo ji vayi, vɔ wodesɔ wo wanɔ dɔ o. Ewaɖeɔ, wowo ‘ŋkuviwo kpɔkɔ ŋkɔ truɖuɖu’ ɖaɖa sɔmɛ. Nyi yí taɖo ecɛ le veviɖeɔ? Shigbe lé mɛɖe datɛnŋ azɔn mɔ tiin gan yí ale ŋgbe kpɔkɔ nɛɔ, ahanke nɔ mìsɔ susu ɖo esɔ ci yí vayi jiɔ, mìdatɛnŋ akpɔtɔ ayinɔ ŋkɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ o.—Luiki 9:62. w20.11 24 ¶1-3

Nɔ wosɔ Davidi sɔ koɖo Goliatiɔ, deɖɔ ŋɖe o. Ðo Goliati gangan yí jɔ asu, ahwawanu nywiwo le shi yí egbebi le ahwawawa mɛ. Vɔ Davidi yɛ nyi ɖajɛvi ci yí dekpla ahwawawa o yí ahwawanu ɖota ɖe dele shi can o. Ele ahan gan, Davidi ɖoŋ do Yehowa nu yí Yehowa na ŋsɛn yi yí eɖu yi ketɔnɔ ji. (1 Sam. 17:41-45, 50) Davidi gbedo go cukaɖa bu ci yí ana agbɔjɔ yí ase le yiɖeki mɛ mɔ yedeɖo ŋsɛn ɖe o. Yehowa can Sɔlu yí eɖu efyɔ do Izraɛli ji yí Davidi wa dɔ ni le egbejinɔnɔ mɛ. Doŋkɔɔ, Efyɔ Sɔlu bunɔ Davidi. Le yiyimɛɔ, egoyiyi na evatɔ eŋɔ kuku Davidi. Sɔlu ve xomɛ do Davidi keke tekpɔ mɔ yeawui. (1 Sam. 18:6-9, 29; 19:9-11) Ci Davidi nya mɔ Yehowa yí sɔ Sɔlu ɖo fyɔɔ, ékpɔtɔ buikɔ ci ewakɔ enumajɔmajɔ do nu can. (1 Sam. 24:6) Davidi ɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛana ŋsɛn ci yeʒan yí ato cukaɖa lɔ mɛ ye.—Eha. 18:1, tamɛnuŋwlɛŋwlɛ. w20.07 17 ¶11-13

Akpaxwe sugbɔtɔ nɔ nyɔnuɖɛ ci yí kudo tagbe fyɔ koɖo fɔde fyɔ nu vamɛ vɔ, eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ akpaxwe kpɛtɛ avamɛ dandandan. Gbɔxwe mìamɔŋje enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli eta 11 lɔ mɛɔ, eɖo anɔ susumɛ nɔ mì mɔ efyɔ koɖo acɛkpakpa ciwo yí kpɔ ŋsɛn do Mawu mɛwo ji tiin ɖekɛ nu yí exo nuxu so. Mìnya mɔ nɔ wosɔ Mawu mɛwo sɔ koɖo agbetɔ ciwo pleŋ yí le xexeɛ mɛɔ, wodenyi ŋɖe o. Gan xexeɛ mɛ cɛkpakpatɔwo tɔ ŋkuvi wo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Satana koɖo yi xexe lɔ pleŋ tajinu vevitɔ yí nyi mɔ, yewoagu mɛ ciwo yí wanɔ dɔ nɔ Yehowa koɖo Yesu. (Gɔnm. 3:15; Enyɔ. 11:7; 12:17) Gbesɔ kpe niɔ, ekacaca ɖo anɔ Daniɛli nyɔnuɖɛ koɖo enyɔnuɖɛ kpɛtɛ ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Eyi taɖo nɔ mìsɔ Daniɛli nyɔnuɖɛ lɔ sɔ koɖo akpaxwe buwo le Bibla mɛ, gbɔxwe mìatɛnŋ amɔŋje mɛ nywiɖe. w20.05 2 ¶1-2

Amɛ sugbɔ ɖo wowoŋtɔwo jixɔsewo so enu ci yí jɔnɔ do amɛ ji nɔ eku nu. Vɔ nyi yí Bibla kpla mìɔ? Nɔ mɛɖe kuɔ, yi gbaza benɔ. Vɔ Mɛ ci yí desɔ ŋɖe gbɔxwe yí wa xexegbɛ lɔ atɛnŋ afuin so ku yí agbena gbaza nywi yi. (Gɔnm. 1:1; 2:7) Apotru Pɔlu zan kpɔwɛ ɖeka sɔ dasɛ mɔ Mawu daʒan gbaza ci yí bebe gbɔxwe afɔn amɛ lɔ o. Bu tamɛ kpɔ so “jinuku gbali” alo “bafokwi” nu. Nɔ wokan jinuku lɔɔ, eminɔ yí vatrɔnɔ aci yoyu. Aci yoyu lɔ to akpo xesexese nɔ jinuku ci wokan. Pɔlu zan enudredonunu cɛ yí sɔ dasɛ mɔ mìwo Watɔ atɛnŋ ana gbaza mì “shigbe le E drui do ɛnɛ.” Pɔlu nu hɛnnɛ mɔ “jeŋkwimɛ lankpuwo li, yí nyigbanji lankpuwo can gbe li hɛnnɛ.” Lé enyi ahan ɔ? Ðo le nyigban jiɔ, ŋcilan gbazawo yí li, vɔ le jeŋkwimɛɔ, gbɔngbɔn gbazawo yí li shigbe mawudɔlawo tɔ nɛ.—1 Kor. 15:36-41. w20.12 9-10 ¶7-9

Mì pleŋ yí jinɔ mɔ agbemɛ le fa nɔ mì. Mɛɖe dejinɔ mɔ yeanɔ enulolokpɔ mɛ o. Vɔ hweɖewonuɔ, enulolokpɔ tɛnŋ wugan mì yí mìbiɔnɔ nyɔ ci han Efyɔ Davidi biɔ Yehowa se le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ. Enu sugbɔ li ciwo yí atɛnŋ ana mìalo nu kpɔ. Yí mìdatɛnŋ axe mɔ nɔ eɖewo le wo mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, mìdatɛnŋ aɖe eho kpɔtɔ nɔ ŋɖuɖu koɖo nudodo ci mìaxwle alo exɔ ci mìhaya xweshiaxwe o. Ahanke mìdatɛnŋ ado se nɔ mìwo dɔmɛkpena alo suklukpenawo mɔ woŋgbeje agbla gbeɖe mɔ, yewoate mì kpɔ nɔ mìawa enu ficifici alo gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ɖe nɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìdatɛnŋ aɖo te mɛ ciwo yí wanɔ tamɛsɛnnuwo le mìwo nutwi lɔ mɛ o. Mìdonɔ go cukaɖa cɛwo, ɖo mìle agbe le xexe ci mɛ amɛ sugbɔtɔ susu to akpo nɔ Bibla gɔnmɛɖosewo xesexese. Satana ci yí nyi xexe cɛ mawu, nya mɔ mɛɖewo dasɛn Yehowa o, ɖo “xexe cɛ mɛ jikasosowo” axa susumɛ nɔ wo. (Mt. 13:22; 1 Ʒan 5:19) Eyi taɖo dekpaca mì mɔ xexe lɔ ɖɔ koɖo cukaɖa ciwo yí donɔ xaxa sugbɔ nɔ amɛ o! w21.01 2 ¶1, 3

Apotru Ʒan gbedo ŋsɛn mì mɔ mìŋgbegbe ŋwa nɔ mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnuwo o. Nɔ mìdewa do nukplamu cɛ jiɔ, mìatashi mìwoɖekiwo ɖɛ yí Satana azan. (1 Ʒan 2:11) Enu cɛ han yí jɔ do mɛɖewo ji le vɔvɔnu nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ K.H. Hwenɔnuɔ, Satana je agbla sɛnsinɖe mɔ yeadɔ vu do Mawu mɛwo mɛ nɔ woagbe ŋwa nɔ wowonɔnɔwo keŋ ama. Hwenɔnu ci Ʒan ŋwlɛkɔ yi wemawo ɖaɖa hamɛ lɔɔ, ŋsu ɖewo ciwo yí ji mɔ yewoawa Satana tɔ han le hamɛ lɔ mɛ xoxoxo. Ðeka yí nyi Diotrɛfu ci yí xa ɖui koŋ yí dɔdɔ vu do nɔviwo mɛ nɔ hamɛ lɔ ama kpeɖekpeɖe. (3 Ʒan 9, 10) Nɔ edɔjikpɔha lɔ ɖo mɛɖe ɖaɖa hamɛ lɔ mɛɔ, Diotrɛfu debunɔ mɛ lɔ kuiɖeka o. Nɔ nɔviwo xɔ mɛdru mɛ ciwo nu yí dekpenɔ niɔ, éjinɔ hɛnnɛ mɔ yeaɖe wo ti le hamɛ lɔ mɛ. Egoyiyi gbɔngbɔn teŋ nɛ! Satana gbejekɔ agbla sɛnsinɖe gbɛ hɛnnɛ mɔ, yeadɔ vu do Mawu mɛwo mɛ keŋ akpɔ mɔ asun wo ji. Mìdagbe ŋwa nɔ mìwo nɔviwo yí ami kpekpedo wo nu gbeɖe o. w21.01 11 ¶14

Le Xexemɛhwa ŋkɔtɔ lɔ mɛɔ, Allemagne cɛkpakpa koɖo Grande-Bretagne cɛkpakpa ci yumɛ nɔ Mawu sɛntɔwo, ɖo wogbe mɔ yewodayi ahwa o. États-Unis cɛkpakpa le mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ do ga. Yumɛcici lɔ na enyɔnuɖɛ ci yí le Enyɔdasɛ 11:7-10 vamɛ. Eyi le exwe 1930 godu koɖo le Xexemɛhwa amɛvetɔ lɔ mɛɔ, tagbe fyɔ lɔ je Mawu mɛwo ji akpasɛnsintɔ. Hitler koɖo yi dokplɔtɔwo ɖo te Mawu sɛntɔwo dɔwo. Tagbe fyɔ lɔ wu Yehowa sɛntɔ 1 500 han yí lé kotokun nɛniɖe do efuntrenamɛ gakpawo mɛ. Ci tagbe fyɔ lɔ ɖo te kunuɖeɖedɔ lɔɔ, ‘éxo ɖyi kɔkɔɛtɔxu lɔ’ yí “ɖe vɔnsa ci wowanɔ ŋkeŋke si.” (Dan. 11:30b, 31a, NWT) Hitler ci yí nyi wowo ga ɖo gbe mɔ, yeagu ku nɔ Yehowa sɛntɔwo le Allemagne hlɛnhlɛnhlɛn. w20.05 6 ¶12-13

Nɔ mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ, mìdadɔ ehwlɛnwawa koɖo nɔviwo anɔ hamɛ lɔ mɛ o. Ðo ŋwi mɔ Ʒonatan detekpɔ mɔ yeahwlɛn texwe koɖo Davidi keŋ anyi fyɔ o. (1 Sam. 20:42) Mì pleŋ atɛnŋ asran Ʒonatan kpɔwɛ lɔ. Enujikpekpe ciwo yí le nɔviowo shi ŋgbena nahwanŋ wo o, “vɔ amɛɖekihwehwe le dɔ nɔ amɛ ɖeka ɖeka a kpɔnɔ yi kpena shigbe amɛ ci yí le ŋkɔ ni ɛnɛ.” (Fili. 2:3) Le nɔ susumɛ nɔ eo mɔ, mɛɖekamɛɖeka atɛnŋ awa ŋɖe asɔ kpedo hamɛ lɔ nu. Nɔ amɛɖekisɔsɔhwe susu kpɔtɔ le mì shiɔ, mìakpɔnɔ nɔnɔmɛ nywiwo le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu yí akpɔ nyɔna so wowo gbejinɔnɔ kpɔwɛwo mɛ. (1 Kor. 12:21-25) Nɔ mìɖo lɔnlɔn adodwi nɔ mìwonɔnɔwoɔ, mìdonɔ ŋsɛn ɖekawawa ci yí le Mawu mɛwo mɛ. Mìdanasɛ mɔ mìnyi Yesu nukplaviwo yí ecɛ dɔnnɔ ejinywitɔwo va sɛnsɛn adodwi lɔ mɛ. Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, mìkannɔfu “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku.” Yehowa “gbe nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.”—2 Kor. 1:3. w21.01 24 ¶14; 25 ¶16

Egbɛɔ, amɛwo konɔ Yehowa Kunuɖetɔwo yí gbanɔli wo, ɖo wobui mɔ mìnyi amɛmanyaŋɖɛ koɖo amɛmaleɖewo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìwo nuwanawo to akpo. Mìtekpɔ yí sɔnɔ mìwoɖekiwo hwe, fanɔ xomɛ yí bunɔ amɛ. Vɔ egoyitɔnɔ, amɛmabutɔ koɖo egufɔntɔwo nu yí kpenɔ nɔ xexe cɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìdedonɔ nu eju nyɔ mɛ o, mìdeyinɔ ahwa le eju ɖe mɛ o. Mìdewanɔ nu shigbe lé amɛwo wanɔ le xexeɛ mɛ nɛ o, eyi taɖo wodehlɛnnɔ mì do amɛwo mɛ o. (Rɔm 12:2) Ci mìdenyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ xexeɛmɛtɔwo can ɔ, Yehowa zan mì yí sɔ wakɔ edɔ ganganwo. Éwakɔ kunuɖeɖedɔ gangan ci wodewa le agbetɔwo xolɔlɔ mɛ kpɔ o. Egbɛɔ, yi sɛntɔwo ɖekɔ wemawo gɔnmɛ do egbe sugbɔ mɛ yí makɔ wo le nyigban lɔ pleŋ ji. Wogbezankɔ Bibla sɔ kpekɔdo agbetɔ miliɔn nɛniɖe nu yí wowo gbenɔnɔ vanyɔ doji. Yehowa yí mìasɔ kanfukanfu lɔwo pleŋ jo nɔ. w20.07 15 ¶5-6

Yesu bubɔ yiɖeki nɔ Yehowa, vɔ kankandoji li mɔ denyi ŋɖɛ yí denya alo enujikpekpe yí dele shi taɖo yɔ o. Lé Yesu drenɔ enuwo mɛ fafɛɖe nɔ amɛwo yí womɔnɔŋje mɛ petii do dasɛ mɔ énya ŋɖɛ sugbɔ. (Ʒan 7:45, 46) Yehowa nya mɔ enujikpekpe sugbɔ le Yesu shi, eyi taɖo hwecinu Yehowa wakɔ enushianu le jeŋkwimɛ koɖo nyigban jiɔ, éɖe mɔ nɔ Yesu yí ewa dɔ koɖi. (Elo. 8:30; Ebre. 1:2-4) Yí so hwenu Yehowa fɔn Yesu so kuɔ, ‘ésɔ ŋsɛn pleŋ ni le jeŋkwi mɛ koɖo le nyigban ji.’ (Mt. 28:18) Ci nujikpekpe sugbɔ le Yesu shi can ɔ, égbekpɔtɔ biɔnɔ emɔdasɛnamɛwo so Yehowa gbɔ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo élɔn Dalɔ. Ŋsuwo ɖo anya mɔ denyi kpɔ Yehowa kpɔ nyɔnuwo mɔ wodele veviɖe shigbe ŋsuwo nɛ taɖo yí mɔ wo le bubɔ nɔ wowo suwo yɔ o. Yehowa ŋtɔ ɖo kpe nyɔ cɛ ji ci ecan nyɔnuwo koɖo ŋsuwo nɔ woaɖu fyɔ koɖo Yesu. (Gal. 3:26-29) Yehowa dasɛ mɔ yekando ye Viye ji ci ena acɛ yi. Ahanke, ŋsu ci yí nya ŋɖɛ ana acɛ ɖewo ashiɛ. w21.02 11 ¶13-14

Mawu Nyɔ lɔ le shigbe weni nɛ. Ékpenɔdo mì nu mìnyanɔ enu ci mìɖo awa nywiɖe koɖo lé mìawɛ do. (Ʒaki 1:23-25) Le kpɔwɛ mɛ, ci mìkpla Mawu Nyɔ lɔ ɖegbɔɔ, mìtɛnŋ do jeshi mɔ mìɖo aɖu mìwo dɔmɛzi ji. Le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìkpla lé mìawa nu koɖo xomɛfafa do nɔ mɛɖe alo cukaɖa ɖe do dɔmɛzi nɔ mì. Mìsun ji yí bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe keŋ sɔnɔ gbeta nywiwo. (Ʒaki 3:13) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìanya Bibla nywiɖe! Hweɖewonuɔ, nɔ mìwa afɛn gbɔxwe yí mìvanyanɔ enu ci mìdeɖo awa sa o. Emɔ nywitɔ ci ji mìato yí aɖo nunya yí nyi mɔ, mìakpla nu so enunywi koɖo enudɔndɔn ci mɛbuwo wa mɛ. Eyi taɖo Ʒaki do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpla nu so Bibla mɛ kpɔwɛwo nu; ɖewo yí nyi Abraxamu, Raxabu, Job koɖo Eli. (Ʒaki 2:21-26; 5:10, 11, 17, 18) Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ cɛwo tɛnŋ do ji le cukaɖa ciwo yí atɛnŋ adahɛn wowo jijɔkpɔkpɔ mɛ sa mɛ. Wowo jidodo kpɔwɛ lɔwo dasɛ mɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ ado ji shigbe wowo nɛ. w21.02 29-30 ¶12-13

Le Bibla nukplakpla hwenuɔ, nukplamɛtɔ lɔ yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci ji agban le mɔ, akpedo Bibla nukplavi lɔ nu nɔ amɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ nukplamɛtɔ ɖe yɔ eo mɔ eo le va kplɔ ye doɔ, èɖo anya mɔ kpedonutɔ yenyi ni. Akpaxwe ci awa yí nyi mɔ, àkpedo nu. (Ŋun. 4:9, 10) Enu ŋtɔŋtɔ ciwo àtɛnŋ awa le Bibla nukplakpla ɖe hwenu keŋ anyi kpedonutɔ nywiɔ? Drado nɔ Bibla nukplakpla lɔ. Doŋkɔɔ, biɔ nukplamɛtɔ lɔ se nɔ axo nuxu nɔ eo so Bibla nukplavi lɔ nu kleŋ. Finitɔwo Bibla nukplavi lɔ nyiɔ? Exwe nɛni eɖoɔ? Sɛnsɛn ci mɛ eleɔ? Fini míle nɔ nukplakpla lɔɔ? Nyi èji mɔ Bibla nukplavi lɔ le kpla le nukplakpla cɛ mɛɔ? Nɔ mìle nu lɔ kplakɔ ɖe, nyɔ ci ŋɖo anuɔ? Nyi ŋɖo awaɔ? Nyɔ ci ŋdeɖo anuɔ? Nyi ŋdeɖo awaɔ? Lé natɛnŋ ado ŋsɛn Bibla nukplavi lɔ nɔ ayi ŋkɔ doɔ? Nyɔnɔnwi enyi mɔ, nukplamɛtɔ lɔ danu enyɔwlawlawo nɔ eo so nukplavi lɔ nu o, gan enyɔ kleŋ ciwo anu atɛnŋ akpedo eo nu. Eŋɛnywidratɔ ejugodutɔ ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Joy nu mɔ: “Seŋ lɔ kpenɔdo nɔvi ci yí kplɔŋ do nu yí anya lé awɛ akpedo nukplavi lɔ nu koɖo nyɔ ci anu le nukplakpla lɔ hwenu.” w21.03 9 ¶5-6

Hweɖowonuɔ, wolenɔ ke mì, ɖo mìwanɔ do Mawu se jɔjɔɛwo ji. Ese lɔwo to akpo xesexese nɔ agbenɔnɔ dɔndɔn ci yí le xexeɛ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, amɛ sugbɔ kpɔɛ le egbɛmɛ mɔ, dedɔn mɔ woawa gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenu ciwo Sodomu koɖo Gomoratɔwo wa yí Mawu gu wo o! (Ʒuda 7) Ci mìwanɔ do Bibla se ciwo yí kudo nuwana cɛwo nuɔ, amɛ sugbɔ konɔ mì yí nunɔ mɔ mìwo nyɔwo sɛnnɔŋ sugbɔ. (1 Piɛ 4:3, 4) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìado ji nɔ amɛwo le ke mì yí zukɔ mìɔ? Mìɖo aɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu mɔ yɛakpedo mì nu. Shigbe akpoxɔnu nɛɔ, mìwo xɔse atɛnŋ “a cì Enuvwinwatɔ hwanzojejewo.” (Efe. 6:16) Vɔ mìgbeʒan nubu sɔwu xɔse. Eyi nyi lɔnlɔn. Nyi yí taɖoɔ? Ðo lɔnlɔn “dé donɔ dɔmɛzi o.” Ekpannɔŋkɔ enu dovevisesenamɛwo pleŋ yí donɔ ji le wo mɛ. (1 Kor. 13:4-7, 13) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo ketɔnɔwo hɛnnɛ akpedo mì nu yí mìadonɔ ji nɔ wole ke mì. w21.03 20-21 ¶3-4

Hweɖewonuɔ, evajɔnɔ mɔ mìgbenɔ ŋɖekatɔwo keŋ asɔ dasɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn wo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ wonu nyɔ ci yí ave mì nuɔ, mìdeɖeblɛ donɔ dɔmɛzi o. Enu cɛ hanci ɖeka jɔ le vɔvɔnu nɔ Yesu nyigban ji gbenɔnɔ. Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ gbɔxwe woakpɔ agbeɔ, woɖo aɖu ye ŋcilan yí anu ye hun. (Ʒan 6:53-57) Enyɔ lɔ wa ɖeka nɔ yi nukplaviwo yí sugbɔ trɔ gbeɖi ɖɛ, vɔ yi xlɔ vevi lɔwo detrɔ gbeɖi ɖɛ o. Woku kpla Yesu le egbejinɔnɔ mɛ. Wodemɔŋje enyɔ ci Yesu nu mɛ o, yí taŋfuin enyɔ lɔ kpaca wo. Vɔ Yesu xlɔ egbejinɔtɔwo lɔwo denu zeɖeka mɔ enyɔ ci enu desɔgbe yí wa dɔmɛzi o. Ewaɖeɔ, wokando ji yí nya mɔ yɛtonɔ nyɔnɔnwi. (Ʒan 6:60, 66-69) Ci mìdeɖeblɛ donɔ dɔmɛzi, nɔ mìwo xlɔwo nu nyɔ ɖe yí eve mì nuɔ, enu nywi enyi! Mìtanɔshi wo yí wodrenɔ enyɔ ci wojikɔ anu mɛ nɔ mì.—Elo. 18:13. w21.01 11 ¶13