Janvier

Yesu sɔ edɔngbegbe klo nu so sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo nuwana manyɔmanyɔwo ji le yi hwenu. Le kpɔwɛ mɛ, éklo nu so ayemɛnu ci Farizitɔwo wanɔ ji, ɖo alɔklɔklɔ vave nɔ wo wu ebulele nɔ wowo jilawo. (Mt. 15:1-11) Ci enyɔ ciwo Yesu nu ve dɔmɛ nɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo can ɔ, dena emi nyɔnɔnwi lɔ nunu o. Yesu gbeklo nu so sɛnsɛnwo nukplakpla dɔndɔnwo ji. Denu mɔ sɛnsɛnwo pleŋ jixɔsewo yí kpe nɔ Mawu o. Ewaɖeɔ, émɔ amɛ sugbɔ anɔ emɔ gbaja ci yí kplɔnɔ amɛ yi gugu mɛ ji, vɔ yí amɛ hwɛɖeka yí anɔ emɔ cɔnjwin ci yí kplɔnɔ amɛ yi agbe mɛ ji. (Mt. 7:13, 14) Éɖe mɛ gbajɛɛ mɔ, mɛɖewo amɔ yewosɛnkɔ Mawu, vɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, wodesinkɔ o. Ékanxle yi dokplɔtɔwo mɔ: “Mí kpɔ míwoɖekiwo ji nywiɖe so enyɔnuɖɛtɔ dɔndɔnwo nu. Wo vanɔ mí gbɔ le lɛngbɔ gbaza mɛ, ganke yí dɔmɛ wowotɔwo nyinakan shigbe avu wadan vexomɛwo ɛnɛ. Mí a jeshi wo ɖɛ sɔ to wowo kusɛnsɛn mɛ.”—Mt. 7:15-20. w21.05 9 ¶7-8

Ɛlkana ci yí nyi Levitɔ yí nyi Xana su, yí eluin sugbɔ. Vɔ Ɛlkana ɖe nyɔnu bu ci yí tɔ mɔ Penina. Ɛlkana lɔn Xana wu Penina. “Penina ji eviwo, vɔ Xana de wa ɖɛ o.” Ecɛ yí dɔ Penina gbalinɔ Xana “yí Xana xanɔ le yiɖeki mɛ.” Xana do dɔmɛzi sugbɔ! ‘Éfannɔ avin. Délɔn aɖu nuɖe o.’ Gan fiɖekɛ dedasɛ le Bibla mɛ mɔ Xana ɖe fi o. Vɔ énu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí kando ji mɔ yɛakpedo ye nu. (1 Sam. 1:2, 6, 7, 10) Nyi mìatɛnŋ akpla so Xana kpɔwɛ mɛɔ? Nɔ mɛɖe jikɔ nyɔ le eo nuɔ, nya mɔ eye yí awa ŋɖe asɔ kpɔ nɔnɔmɛ lɔ gbɔ. Deɖo aɖe mɔ keke míawa hwlɛn o. Ŋgbemɔ yeawa wadonu o, vɔ tekpɔ awa fafa koɖo mɛ lɔ. (Rɔm. 12:17-21) Nɔ mɛ lɔ detrɔ can ɔ, àvoŋ le eoɖeki mɛ yí ale jijɔ mɛ. w21.07 17 ¶13-14

Ŋbia na yí Ʒudasi Iskariɔti wa enu baɖa yí sa Yesu. Vɔ denyi amɛdɔndɔn yí Ʒudasi nyi le tɔtɔmɛ o. (Luiki 6:13, 16) Yesu kando ji, eyi dɔ emɔ yɛ le hɛn dakavi ci mɛ yí eho le. Ʒudasi se zenɛniɖe yí Yesu kanxle amɛwo mɔ woŋgbebiaŋ o, gan evaje hweɖekanuɔ, étɔ eho lɔ fifi. (Maki 7:22, 23; Luiki 11:39) Ŋbia Ʒudasi tɔ vaze hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woawu Yesu. Shimɔ ci yí nyi kponɔ yɔ Yesu koɖo yi nukplaviwo mɔ woava ɖu nu le ye gbɔ, Mari koɖo nɔviɛ Marta can le wo mɛ. Le ŋɖuɖu lɔ hwenuɔ, Mari kɔ ami hwɛnte ci yí ve ho sugbɔ do ta nɔ Yesu. Eyi Ʒudasi koɖo nukplavi kpɛtɛwo do dɔmɛzi sugbɔ. Nukplavi kpɛtɛwo tɛnŋ kpɔɛ mɔ nɔ wozan eho cɛ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, anyɔ wu. Vɔ nubu yí dɔ Ʒudasi do dɔmɛzi. “É nyi flafinɔ,” yí ji mɔ yeafi eho ci yí le daka lɔ mɛ.​—Ʒan 12:2-6; Mt. 26:6-16; Luiki 22:3-6. w21.06 18 ¶12-13

Ewanɔ nɔ eo hweɖewonu mɔ agbanwo wugan ye yí yedatɛnŋ asɔ wo pleŋ a? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, àmɔŋje mɛ nɔ Pɔlu. Élo nu kpɔ nɔ nɔviwo, denyi le hamɛ ɖeka mɛ o, vɔ le “habɔbɔ lɔwo keŋkeŋ” mɛ. (2 Kor. 11:23-28) Dɔ̀lele cukaɖawo na àkpɔ jijɔ egloa? “Ŋja ɖeka [le] gbaza mɛ” nɔ Pɔlu yí dokɔ vevisese ni sugbɔ. Etɛnŋ nyi edɔ̀lele ɖe yɔ, yí Pɔlu ji mɔ wo le ɖi si nɔ ye. (2 Kor. 12:7-10) Ao fɛnwo gbɔjɔnɔ eo hweɖewonua? Ejɔnɔ do Pɔlu ji hweɖewonu. Énu so yiɖeki nu mɔ ye “nu sadɔnu,” ɖo édonɔ gbla gashiagamɛ mɔ yeawa enu ci yí nyɔ. (Rɔm. 7:21-24) Ci Pɔlu to tetekpɔ koɖo nɔnɔmɛ ciwo yí agbɔjɔ amɛ sugbɔ mɛ can ɔ, ékpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa. Nyi yí na ŋsɛn yi yí ewɛ ahan ɔ? Ci yi fɛnwo le nyanya mɛ ni nywiɖe can ɔ, éɖo xɔse sɛnŋ do tafɛn lɔ nu. w21.04 22 ¶7-8

Ci amɛ maɖonuvɔn Adamu wa nuvɔn ɔ, ésɔ agbe mavɔ mɔnukpɔkpɔ lɔ bu; denyi yiɖekɛ yí esɔ bu nɔ o, vɔ ésɔ bu nɔ evi ciwo avaji hɛnnɛ. Sɔsɔke deli nɔ enu ci Adamu wa o. Ðo yiŋtɔ yí ɖui koŋ yí wa nuvɔn lɔ. Vɔ eviɛwo ɖe? Wowo dewa ŋɖe le Adamu nuvɔn lɔ wawa mɛ o. (Rɔm. 5:12, 14) Adamu ɖo aku do enu ci ewa ŋci. Vɔ ŋɖe li Yehowa awa nɔ Adamu jijimɛviwo atɛnŋ anɔ agbe tɛgbɛɛa? Ɛɛ! Ci Adamu wa nuvɔn dejinjin ɔ, Yehowa tɔ lé awɛ ahwlɛn Adamu viɛ miliɔn nɛni gan so nuvɔn koɖo eku mɛ dadasɛ. (Gɔnm. 3:15) Tafɛn lɔ yí hun mɔ nɔ mì yí mìatɛnŋ anyi xlɔ vevi koɖo Yehowa ci mìnyi nuvɔnmɛwo can. Tafɛn lɔ ji ke woato yí adahɛn Legba dɔwawawo keŋkeŋ. (1 Ʒan 3:8) Ahanke, to tafɛn lɔ jiɔ, Yehowa tajinu ŋkɔtɔ ci eɖo do nyigban lɔ nu avamɛ. Nyigban lɔ pleŋ atrɔ paradiso. w21.04 14 ¶1; 19 ¶17

Ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí nyi amɛahwa gangan ɖeka so jukɔn sugbɔ mɛ yí dokɔ egbe sugbɔ va bɔ doju. Enujiŋ ɖeka jɔ gbenɔgbe. Eyi nyi mɔ Ʒuifu ɖewo sun ji keke xokɔ nuxu do amɛahwa lɔwo gbewo mɛ! Enujɔjɔ lɔ jiŋ nɔ amɛahwa lɔwo sugbɔ, vɔ enyɔ ci Ʒuifu lɔwo nu nɔ wo koɖo enyɔ ci apotru Piɛ nu nɔ amɛshiamɛ gbejiŋ wu. Wokpla mɔ nɔ yewodasɛ mɔ yewoxɔ Yesu Kristo ji seɔ, woahwlɛn yewo gan. Ŋɛdu cɛ wa dɔ do amɛahwa lɔwo ji veviɖe. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋɛdu lɔ cucu wo keke wobiɔ se mɔ: “Nyi mì ɖo a wa ɔ?” Eyi Piɛ ɖo ŋci nɔ wo mɔ: “Amɛshamɛ a ɖoshimɛ.” (Edɔ. 2:37, 38) Enu ci yí jɔ kplɔɛdo jiŋ. Amɛ 3 000 han wa ʒinʒindoshimɛ gbenɔgbe yí trɔ Kristo nukplaviwo. Ecɛ yí nyi tɔtɔmɛ nɔ nukplaviwowawadɔ gangan ci Yesu dɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le wa. Yí wowɛkɔ so hwenɔnu keke vaɖo egbɛ. w21.06 2 ¶1-2

Mítɛnŋ le fini egbɔnnɔnu mɔ woakpla Bibla koɖo amɛwo le. Mìwo ŋɛdu lɔ dejɔnɔ ji nɔ mɛɖowo o yí mɛbuwo cinɔ yumɛ nɔ mì ŋtɔkpu. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔkpɔ emɔ mɔ mɛ ŋnɔ hanwo alɔn aɖo to mì gbeɖekaɔ? Ðo ŋwi mɔ le xexe vwin cɛ mɛɔ, amɛwo nɔnɔmɛ ɖe blɛ trɔnɔ yí mɛ ciwo yí desɔ ɖe le mìwo ŋɛdu lɔ ji tɛnŋ vakpɔɛ mɔ yewoʒan Mawu kpekpedonu le yewo gbe mɛ. (Mt. 5:3) Mɛɖewo gbenɔ sa mɔ yewodaxɔ mìwo wemawo o, vɔ ecɛyɛɔ, wovalɔn yí wotɔ Bibla kplakpla koɖo wo. Mìnya hɛnnɛ mɔ Yehowa yí nyi Axwetɔ nɔ jinukusɔsɔdɔ lɔ. (Mt. 9:38) Éji mɔ mìwo le kpɔtɔ adonɔ jinuku lɔ yí awunɔ shi ni, vɔ yiɖekɛ kpaŋ yí nanɔ shinshin jinuku lɔ. Gbesɔ kpe niɔ, eji jɔnɔ mì ci mìnya mɔ denyi amɛ nɛni ci mìna wema alo mɛ ciwo mìkpla Bibla koɖo yí Yehowa akpɔ acu shi nɔ mì o, vɔ egbla ciwo mìdokɔ le dɔ lɔ wawa mɛ yí akpɔ acu shi nɔ mì! w21.07 6 ¶14

Yehowa na enujikpekpe agbetɔwo nɔ woaji viwo yí gbena agbanleamɛji wo mɔ woakpla nu wowo viwo nɔ woalɔn ye yí asɛn ye. Nyɔnɔnwi enyi mɔ Yehowa na enujikpekpe ganganwo dɔlawo, vɔ dena evijiji nujikpekpe wo o. Eyi taɖo nɔ jila ènyiɔ, do afixɔxɔ mɔnukpɔkpɔ vevi cɛ nu. Agbanleamɛji vevi enyi nɔ jilawo mɔ woahɛn wowo viwo le “enukplamu koɖo ese ji nɔ̀nɔ nɔ Axwetɔ” mɛ. (Efe. 6:4; 2 Ese. 6:5-7) Mawu habɔbɔ lɔ to Bibla ji keŋ wa dɔwanu sugbɔ sɔ kpedo jilawo nu. Le kpɔwɛ mɛ, éwa wemawo, videowo, ehajijiwo koɖo nubuwo do siti ji. Eze gbajɛɛ mɔ, mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ koɖo Eviɛ lɔn mìwo viwo sugbɔ. (Luiki 18:15-17) Nɔ jilawo ɖoŋ do Yehowa nu keŋ wa ci ji wokpe yí le be nɔ wowo vi veviwoɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa. Gbesɔ kpe niɔ, jila lɔwo kpekɔdo wowo viwo nu nɔ woatɛnŋ avanɔ Yehowa xomu mɛ keke sɔyi mavɔ! w21.08 5 ¶9

Mɛɖowo buini mɔ xɔseɖoɖo nyi kankando ŋɖe ci nu kpeɖoji dele ji. Vɔ sɔ koɖo nyɔ ci Bibla nuɔ, ecɛ denyi xɔse ŋtɔŋtɔ o. Bibla ɖe mɛ mɔ, xɔseɖoɖo nɔnɔ te do kpeɖojiwo ji. Eyi taɖo ci mìdatɛnŋ akpɔ Yehowa, Yesu, koɖo Fyɔɖuxu lɔ can ɔ, mìɖo kpeɖoji ciwo dasɛ mɔ woli nyao. (Ebre. 11:3) Jɔjɔmɛnununyatɔ ɖeka ci yí vatrɔ Kunuɖetɔ nu mɔ: “Yehowa Kunuɖetɔwo ɖo kpeɖoji nɔ enu ciwo ji woxɔ se. Enu ciwo jɔjɔmɛnununya ji gɔnmɛ kpɔ nɔ degɔn male nyanya mɛ nɔ wo o.” Mìatɛnŋ abiɔ se mɔ: ‘Nɔ kpeɖojiwo li mɔ Enuwowatɔ ɖeka li ɖe, nyi yí taɖo amɛ sugbɔ buini mɔ denyi Mawu yí wa enuwoɔ?’ Enyɔ lɔ yí nyi mɔ, mɛɖowo deshikan ji kpeɖoji lɔwo kpɔ wowoŋtɔwo o. Robert, ci yí vanyi Yehowa Kunuɖetɔ yɛ nu mɔ: “Ci wodexo nuxu so wa wowa enuwo nu le sukluɔ, nyɛŋbui mɔ denyi nyɔnɔnwi yɔ o. Ahan ŋbuini keke vaɖo xwe 22 gbɔxwe vanya mɔ Bibla na kpeɖoji nywi ciwo yí dasɛ mɔ Mawu yí wa enushianu.” w21.08 15 ¶4-5

Mìatɛnŋ akpla enu so lé Yehowa wanɔ enywi do, sɔ to Bibla hlɛnhlɛn ji. Nɔ mɛbuwo nukɔ enunywi ciwo Yehowa wa nɔ wo nɔ mìɔ, ana mìanya hɛnnɛ mɔ Yehowa nyɔ. Vɔ enu ci yí akpedo mì nu mìanya ŋtɔŋtɔ mɔ Yehowa nyɔ yí nyi mɔ, mìwoŋtɔwo ‘atɔ aɖe’ yi nyɔnyɔ kpɔ. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Sɔɛ mɔ mìji mɔ mìawa gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ ɖe, vɔ gbɔxwe mìaɖo tajinu cɛ gbɔɔ, eʒan mɔ mìanɔ agbe kleŋ. Mìnya mɔ Yesu ɖo gbe mɔ, nɔ mìsɔ Mawu Fyɔɖuxu nuwo ɖo texwe ŋkɔtɔɔ, Yehowa akpɔ mìwo ʒan vevitɔwo gbɔ nɔ mì. Dejɔ le mìwo gbe mɛ yí mìkpɔ gbeɖu cɛ vamɛ nɔ mì o. (Mt. 6:33) Vɔ ci mìɖo xɔse do Yesu gbeɖu cɛ nuɔ, mìɖe eho zanzan kpɔtɔ, yí gbeɖe gamɛ ci mìsɔ wanɔ dɔ kpɔtɔ, keŋ awa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Ci mìwɛ ahan ɔ, mìvakpɔ mìwoŋtɔwo mɔ Yehowa le bu nɔ mì yí kpɔ mìwo ʒanwo gbɔ nyao. ‘Mìtɔ aɖe’ Yehowa nyɔnyɔ kpɔ mìwoŋtɔwo. w21.08 26 ¶2

Cukaɖa cɛ han li le egbɛ mɛa? Ɛɛ. Ejɔnɔ ji nɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ sugbɔ nɔ amɛ kpɛnkpinwo, hotɔnɔwo koɖo xexeɛ mɛ nunyatɔwo va wowo cɔci mɛ. Nɔ wowo hamɛvi yoyu lɔwo gbenɔnɔ koɖo wowo nuwanawo desɔ koɖo Mawu sewo can ɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo xɔnɔ wo ahan. Vɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo gbalinɔ Yehowa sɛntɔ ciwo yí sinkɔ koɖo ezolelanmɛ yí gbenɔkɔ agbe nywi, ɖo xexe lɔ dekpɔnɔ wo mɔ wonyi amɛ kpɛnkpinwo o. Shigbe lé Pɔlu nui nɛɔ, Mawu can mɛ ciwo “wo gbalinɔ.” (1 Kor. 1:26-29) Vɔ le Yehowa ŋmɛɔ, yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo pleŋ yí le veviɖe ni. Lé mìawɛ yí xexe lɔ susu ŋgbeble mìɔ? (Mt. 11:25, 26) Ŋgbelɔn yí lé xexe lɔ kpɔnɔ Mawu mɛwo do akpɔ ŋsɛn do eo ji o. Lɔn do ji mɔ, Yehowa sɛntɔ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe ɖekɛ ezankɔ yí sɔ wakɔ yi dro. (Eha. 138:6) Amɛwo kpɔnɔ mɔ wodenyi ŋɖɛnyatɔwo alo wemanyatɔwo o, gan bu tamɛ kpɔ so edɔ sugbɔ ci Yehowa zan wo yí wowakɔ le xexeɛ mɛ ɖa. w21.05 8 ¶1; 9 ¶5-6

Kpekpedonu ci nɔviwo na apotru Pɔlu jeŋ ni. Ésɔ yiɖeki hwe yí xɔ kpekpedonu so nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwo gbɔ. (Fili. 2:19-22) Amɛshinshinwo, míatɛnŋ adasɛ le emɔ sugbɔ ji mɔ enu ciwo jajɛwo wakɔ le hamɛ lɔ mɛ jeŋ nɔ yewo. Nɔ jajɛwo mɔ yewoakpedo mí nu yí asɔ mí yi fiɖe alo axwle nuwo nɔ mí le afi mɛ alo awa nuʒanʒan vevi buwo nɔ míɔ, le jeŋ nɔ mí yí míaxɔ kpekpedonu lɔ. Míɖo ŋwi mɔ kpekpedonu ciwo woana mí dasɛ mɔ Yehowa lɔn mí. Míwo koɖo mɛ ciwo yí kpekpeɛdo mí nu tɛnŋ vanyi exlɔ veviwo. Tekpɔ gashiagamɛ yí akpenɔdo ao xlɔ lɔwo nu nɔ woasɛnŋ le gbɔngbɔn mɛ. Nunɔ jijɔ ci èkpɔkɔ nɔ èkpɔ wowo ciwo yí nyi jajɛwo yí wowakɔ sugbɔ le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ le hamɛ lɔ mɛ. Gbelɔn faa aji gamɛ anɔnɔ ju koɖo wo yí anunɔ enu ciwo mɛ èto le agbe mɛ nɔ wo. Nɔ èwɛni ahan ɔ, “àdonɔ akpe” nɔ Yehowa ci edɔn jajɛwo va hamɛ lɔ mɛ.​—Kol. 3:15; Ʒan 6:44; 1 Tɛs. 5:18. w21.09 11-12 ¶12-13

Yehowa lɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Vɔ denyi gashiagamɛ yí enɔnɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìalɔn wo yí agbena woanya mɔ mìlɔn yewo o. Ci mìso akɔta vovovowo mɛ yí xɔ kpla vovovowo yí taɖo ewanɔ ahan. Gbesɔ kpe niɔ, mì pleŋ wanɔ afɛn ciwo atɛnŋ ado ŋmavui nɔ mɛbuwo yí wodakpɔ jijɔ o. Ele ahan gan, mìatekpɔ ado ŋsɛn lɔnlɔn ci yí le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gblamɛ. Lé mìawɛ doɔ? Mìasran mìwo Da yí alɔnnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. (Efe. 5:1, 2; 1 Ʒan 4:19) Mɛ ci yí amɛ nu wanɔ ŋshishi nɔ jinɔ emɔ ciwo ji ato keŋ ana kpekpedonu koɖo akɔnfafa amɛwo. Yesu ɖyi Yehowa le yi nuwana mɛ ɖaɖa mɛbuwo gbɔ. (Ʒan 5:19) Gbeɖeka ci Yesu kpɔ amɛahwa ɖekaɔ, éɖɔ koɖo “ŋshishikuku . . . Ðo, é le mɔ enu cìkɔ nɔ amɛ hunnɔtɔwo, eyi ejidodo can gbe vɔ le wo mɛ, yí wo gbanhlɛn shigbe lɛngbɔha ci yí dé gbe ɖo yi kplɔtɔ ɖɛ ɛnɛ.” (Mt. 9:36) Yesu wa nu do wo nu wu vevisese do wo nu kpoŋ. Éda dɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo yí fa akɔn nɔ mɛ ciwo “enu cìkɔ nɔ koɖo [mɛ] ciwo yí agban kpɛn ekɔ nɔ.”​—Mt. 11:28-30; 14:14. w21.09 22 ¶10-11

Yehowa lɔn kunɔ ŋshishi nɔ amɛ. Gbɔngbɔn cucu apotru Pɔlu yí eŋwlɛ mɔ Mawu “ŋshishikuku gangan.” Ci Mawu na jeŋkwi mɛ nɔnɔ mɔkpɔkpɔ yi sɛntɔ amɛshiaminɔ nuvɔnmɛwo, taɖo Pɔlu mɔ yɛnyi ŋshishikunamɛtɔ le kpukpui cɛwo mɛ. (Efe. 2:4-7) Vɔ denyi amɛshiaminɔwo ɖekɛ yí Yehowa ku ŋshishi nɔ o. Ehakpatɔ Davidi ŋwlɛ mɔ: “[Yehowa] nyɔ nɔ amɛ ɖeka ɖeka. Tɔhonɔ dasɛ Yi ŋshishikuku nɔ enushanu ci yí E wa.” (Eha. 145:9) Ci Yehowa lɔn yi mɛwoɔ, ékunɔ ŋshishi nɔ wo hweɖekpokpuinu ci ekpɔ mɔ susu nywi ɖe li ci yí taɖo yeawɛ ahan. Yesu jeshi Yehowa ɖɛ sɔwu mɛɖekpokpui yí nya lé elɔn kunɔ ŋshishi nɔ amɛ sugbɔ do. Yehowa koɖo Eviɛ Yesu bɔ nɔ jeŋkwi mɛ na nɔ exwe kotokun nɛniɖe gbɔxwe Yesu va nɔ nyigban ji. (Elo. 8:30, 31) Yesu kpɔ yí Dalɔ ku ŋshishi nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo zenɛniɖe. (Eha. 78:37-42) Nɔ Yesu kplakɔ nu amowoɔ, étɛnɔgbe do Dalɔ nɔnɔmɛ wadɔdoamɛji cɛ ji. w21.10 8-9 ¶4-5

Egbe gangan ɖeka ɖyi so jeŋkwi mɛ, yí Yehowa ɖo gbe mɔ yeakɔ ye ŋkɔ lɔ ŋci. Le Yesu sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ pleŋ ɔ, ékanfu Dalɔ ŋkɔ. (Ʒan 17:26) Eyi taɖo enyi bubu nɔ Kristotɔ adodwiwo mɔ yewoazan Mawu ŋkɔ lɔ yí ana amowo ajeshi ɖɛ. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ K.H. ci woɖo Kristo hamɛ lɔ dejinjin ɔ, Yehowa “trɔ yi susu do jukɔnwo nu keŋ sɔ amowo le wo mɛ nɔ yi ŋkɔ.” (Edɔ. 15:14, NWT) Enyi bubu nɔ Kristotɔ cɛwo mɔ yewoazan Mawu ŋkɔ lɔ yí ana amowo ajeshi ɖɛ. Wozannɔ Mawu ŋkɔ lɔ le wowo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ koɖo hwenu woŋwlɛkɔ Bibla wemawo. To emɔ cɛ jiɔ, wodasɛ mɔ yewoɖekɛ yí nyi jukɔn ci yí kplakɔ Mawu ŋkɔ lɔ amowo. (Edɔ. 2:14, 21) Ahanke le egbɛ mɛɔ, Yehowa Kunuɖetɔwo nyi jukɔn nɔ Yehowa ŋkɔ. w21.10 20-21 ¶8-10

Mawu lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ ani tɛgbɛɛ. Woyɔ Mawu lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ donu 26 le Ehajiji Wema 136 tɔ lɔ mɛ. Kpukpui ŋkɔtɔ nu mɔ: “Mí kanfu [Yehowa] ɖo É nyɔ. Yi lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ li keke a sɔyì mavɔ mavɔ.” (Eha. 136:1) Le kpukpui 2 tɔ yi 26 tɔ lɔ mɛɔ, mìkpɔ ehaxexe cɛwo: “Yi lɔnlɔn [nyɔnɔnwitɔ] kpɔtɔ li keke a sɔyì mavɔ mavɔ.” Nɔ mìhlɛnkɔ ehajiji cɛɔ, lé Yehowa dasɛ lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ lɔ do le enu vovovowo mɛ jinɔŋ nɔ mì. Ehaxexe lɔ, “Yi lɔnlɔn [nyɔnɔnwitɔ] kpɔtɔ li keke a sɔyì mavɔ mavɔ” na mìkando ji mɔ Mawu davami yi sɛntɔwo lɔnlɔn kpɔ o. Efa akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ lɔnlɔn mavɔ yí Yehowa ɖo nɔ yi sɛntɔwo! Desonɔ gbeɖe yi sɛntɔwo ɖɛ o, vevitɔ nɔ wotokɔ cukaɖawo mɛ. Ci mìnya mɔ Yehowa daso gbeɖe mì ɖɛɔ, ena eji jɔnɔ mì yí mìgbekpɔnɔ ŋsɛn ci yí ʒan asɔ ɖu mìwo cukaɖawo ji keŋ akpɔtɔ anɔ agbemɔ lɔ ji.​—Ehajiji Wema 31:7. w21.11 4 ¶9-10

Hweɖewonu nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo ajɔ le majinjinɖe mɛ shigbe ŋsusɛnsɛnwo gugu, Gogi ci yí so Magogi mɛjijeje koɖo Harmagedɔn hwa lɔ nu ɖe, èvɔnnɔa? Èbiɔ nyɔ cɛwo eoɖeki se kpɔa: ‘Nɔ enujɔjɔ dovɔnvɔn cɛwo vatɔ jɔjɔ ɖe, natɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbejia?’ Nɔ nyɔ cɛwo vakɔ susu mɛ nɔ eoɔ, Yesu nyɔ ciwo yí le egbɛ mawunyɔkpukpuiɛ mɛ akpedo eo nu. Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Míwo jimɛ ŋgbe xa o. Mí a kan do Mawu ji.” Nɔ mìɖo xɔse sɛnŋ ɔ, ana mìado ji le esɔ mɛ nɔ ŋɖeŋɖe gbejɔkɔ can. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé mìdokɔ ji le tetekpɔwo mɛ gbɛɔ, ana mìanya enu ci mìawa nɔ mìwo xɔse asɛnŋ. Nɔ mìdo ji le tetekpɔ ɖe mɛɔ, mìwo xɔse agbesɛnŋ kpi. Ecɛ akpedo mì nu mìado ji le tetekpɔ ciwo yí avava mɛ. w21.11 20 ¶1-2

Apotru Pɔlu do ŋsɛn Timɔte koɖo Kristotɔwo pleŋ nɔ woawa ci ji wokpe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. (2 Tim. 4:5) Vɔ, de gashiagamɛ yí enɔnɔ fafɛɖe o. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so nɔvi ciwo yí le eju ciwo mɛ wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo pleŋ nu o alo eju ciwo mɛ wogbe mìwo dɔwo gbijigbiji le. Yehowa mɛwo donɔ go cukaɖa hamɛhamɛ ciwo atɛnŋ ana woagbɔjɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ɖewo wanɔ dɔ sɛnsinɖe gbɔxwe akpɔ wowo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ. Wotɛnŋ ji mɔ yewoawa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ le vɔvɔnu nɔ kwɛshila lɔ, vɔ ŋsɛn agbu ɖe degbenɔnɔ wo shi o. Kristotɔ buwo wanɔ kankin kpoŋ le Yehowa sumɔsumɔdɔwo mɛ, ɖo wotokɔ edɔ̀lele alo shinshin cukaɖawo mɛ yí ɖewo ci xɔmɛ ŋtɔkpu. Eyi mɛbuwo donɔ hwɛ wowoɖekiwo mɔ yewodegbenyi ŋɖewanu nɔ Yehowa o. Nɔ cukaɖa lɔwo le do ɖe can ɔ, Yehowa atɛnŋ ana ŋsɛn ci yí ʒan mì nɔ mìakpɔtɔ asinkɔ lé mìasun ji do. w21.05 20 ¶1-3

Hweɖewonuɔ, mɛbuwo tɛnŋ ʒin mì ji nɔ mìawa enu ciwo yí dajɔ ji nɔ Yehowa o. Nɔ evajɔ ahan ɔ, mìɖo asɔ gbeta vevi ɖeka. Kpɔ gɔnmɛɖose vevi ɖeka ci yí le 1 Ese Wema 19:19 mɛ ɖa. Yi kpaxwe ɖeka nu mɔ: “Mí de ɖo a do awu ciwo yí wo wa koɖo avɔn alɔ̀kpa amɛve o.” Ese cɛ ana yí Izraɛliviwo ato akpo nɔ eju ciwo yí trɔdo wo. Egbɛɔ, de enudɔndɔn enyi nɔ Kristotɔ ɖe do ŋɖe ci wosɔ enu vovovo shigbe ɖeci, elanfu koɖo nilɔn wa nɛ o. Vɔ mìgbenɔ mɔ mìdawa nu shigbe mɛ ciwo jixɔse koɖo nuwanawo desɔ koɖo enu ciwo Bibla kpla mì o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìlɔn mìwo xomumɛtɔwo yí mìɖo lɔnlɔn nɔ mɛbuwo hɛnnɛ. Ganŋgan, gbeta ciwo mìsɔnɔ le agbe mɛ yí adasɛ mɔ mìsekɔ tonu nɔ Yehowa, nɔ ecɛ ana mìato akpo nɔ mɛ ciwo yí trɔdo mì can. Ecɛ wawa le veviɖe, ɖo nɔ mìji mɔ mìanɔ kɔkɔɛɖeɔ, ele mɔ mìasɔ mìwoɖekiwo do akpo nɔ Mawu.​—2 Kor. 6:14-16; 1 Piɛ 4:3, 4. w21.12 5 ¶14; 6 ¶16

Woakpɔ agbe mɔ lɔ dru. Yesu nu mɔ: “Nɔ́ mí a nɔ Anyi nyɔ mɛ ɔ, mí a nyi Anyi dɔkplaviwo nyao. Eyi, mí a jeshi nyɔnɔnwi, yí nyɔnɔnwi lɔ a na vovo mí.” (Ʒan 8:31, 32) Enyɔ mɔ dewa amɛwo tɔ han o, vɔ èji nyɔnɔnwi lɔ. Ètɔ Mawu Nyɔ lɔ kplakpla veviɖe, ecɛ wɛ mɔ èvanya enu ci Mawu mɔ mìwo le wa yí ègbewakɔ do Yesu nukplakplawo ji. Èkpla mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le gbe ŋsusɛnsɛn nukplakplawo koɖo yi zanɖuɖuwo, eyi èto so wo mɛ yí mi wowo kɔnuwo wawa. Ègbekplɛ hɛnnɛ mɔ, nɔ yemɔ yeawa Yehowa dro yí atashi enu ciwo yí dejɔnɔ ji ni wawaɔ, gbe yidafa do ye o. (Mt. 10:34-36) Taŋfuin trɔtrɔ cɛwo wawa denɔ fafɛɖe nɔ eo o. Vɔ ètekpɔ yí wa wo, ɖo èlɔn Dao ci yí le jeŋkwi mɛ yí ji mɔ ye nu le kpe ni. Kpɔ lé ao nu ajɔ ji ni do ɖa!​—Elo. 27:11. w21.12 22 ¶3; 23 ¶5

Moizi nyi kpɔwɛ nywi, élɔn xɔ ekpla hwenu ewa afɛn gangan ɖeka. Gbeɖekaɔ, éwa dɔmɛzi yí desɔ kanfukanfu lɔ na Yehowa o. Ecɛ wɛ mɔ, Yehowa gbe mɔ yidayi Gbeɖu Nyigban lɔ ji o. (Amh. 20:1-13) Hwenu yí Moizi nu nɔ Yehowa mɔ yi le kpɔɛ awɛ nɔ yeɔ, Yehowa nu ni mɔ: “Ŋgbexo nuxu so nyɔ cɛ nu nɔŋ ke o.” (2 Ese. 3:23-27, NWT) Moizi dedo dɔmɛzi o. Vɔ élɔn do Yehowa nyɔ lɔ ji yí Yehowa kpɔtɔ zin yí sɔ kplɔ Izraɛliviwo. (2 Ese. 4:1) Moizi lɔn yí xɔ kpla ci woni yí enyi kpɔwɛ nywi ci mìasran. Moizi lɔn yí xɔ etodɔndɔn lɔ, ɖo ci datɛnŋ agbeyi Gbeɖu Nyigban lɔ ji can ɔ, ékpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa. Mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìtekpɔ mɔ mìawa nu shigbe egbejinɔtɔ Moizi nɛ. (Elo. 4:11-13) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ tekpɔ yí wa yitɔ han. w22.02 11 ¶9-10

Le exwe 32 K.H. mɛɔ, Lazar ci yí nyi Yesu xlɔ vevi lé edɔ̀ yí ku. (Ʒan 11:3, 14) Fofo nyɔnushi amɛve yí le Lazar shi, wowo yí nyi Mari koɖo Marta. Yesu lɔn xomu cɛ sugbɔ. Ci Marta se mɔ Yesu gbɔgbɔɔ, éso xaŋ keŋ ado go yi. Kpɔ vevisese ci Marta asɔ nukɔ enyɔ cɛwo nɔ Yesu ɖa: “Axwetɔ, nɔ́ È le elɛ sa ɔ, nɔvinyɛ da ku o.” (Ʒan 11:21, 32, 33) Kankandoji li mɔ ci Yesu kpɔ Mari koɖo Marta yí wofanfan wowo nɔvi ku yí dɔ yɛ can fan vin. Nɔ ao mɛ vevi ɖe kuɔ, Yehowa mɔŋje lé ewakɔ nɔ mɛ. Yesu “nyi enu ci yí Mawu nyi teŋ.” (Ebre. 1:3) Ci Yesu fan avin ɔ, édasɛ lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ yi mɛ vevi ɖe ku. (Ʒan 14:9) Nɔ ao mɛ vevi ɖe kuɔ, kando ji mɔ denyi lé ewakɔ nɔ eo ɖekɛ yí Yehowa do jeshi o, vɔ égbesekɔ vevi koɖu. Égbeji mɔ yeafa akɔn nɔ eo.​—Eha. 34:18; 147:3. w22.01 15 ¶5-7

Nɔ èji gamɛ yí xonɔ nuxu nɔ Yehowa, ɖonɔ to yi yí gbebunɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nuɔ, àkpɔ nyɔna sugbɔ le mɛ. Ŋkɔtɔ, ana yí àsɔnɔ gbeta nywiwo. Bibla na kankandoji mì mɔ nɔ mìnyi ‘exlɔ koɖo mɛ ciwo yí nyi ŋununyatɔwoɔ, mìanyi ŋununyatɔ.’ (Elo. 13:20) Evetɔ, àvanyi enukplamɛtɔ nywi. Nɔ mìkplakɔ Bibla koɖo mɛɖeɔ, enu ɖeka ci yí anɔ veviɖe nɔ mì yí nyi mɔ mìakpedo nu ate gogo Yehowa. Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa sugbɔ yí kplanɔ nu so nuɔ, lɔnlɔn ci mìɖo ni agbesɛnsɛnŋ doji. Ecɛ ana mìasun ji akpla mìwo nukplaviwo lé woawɛ alɔn Yehowa do. Bu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ ci Yesu ɖo nu. Lé esɔ jijɔ koɖo lɔnlɔn xo nuxu so Yehowa nu yí kpedo yi nukplaviwo nu wowo can valɔn Yehowa. (Ʒan 17:25, 26) Amɛtɔntɔ, ao xɔse asɛnsɛnŋ doji. Kpɔ enu ci yí jɔ hwenu èbiɔ Yehowa mɔ yɛ le dasɛ mɔ nɔ ye, afa akɔn nɔ ye alo akpedo ye nu. Hweɖekpokpuinu ci Yehowa ɖo ao gbedoɖawo ŋciɔ, xɔse ci èɖo do nu sɛnnɔŋ.​—1 Ʒan 5:15. w22.01 30 ¶15-17

Ci Yehowa lɔn mì sugbɔ yí ji mɔ agbe lɔ le nyɔ nɔ mìɔ, édo ŋsɛn mì mɔ mìwo le mi susu baɖawo bubu kpɔ yí ami adɛn dɔndɔnwo wuwu. (Ezai 48:17, 18) Énya mɔ mɛ ciwo yí tashi wowoɖekiwo ɖɛ nɔ edro dɔndɔnwo donɔ vevisese nɔ wowoŋtɔwo koɖo mɛ ciwo yí trɔdo wo. Nɔ ékpɔ mɔ mìdokɔ vevisese nɔ mìwoɖeki koɖo mɛbuwoɔ, ésenɔ vevi. Nɔ mìteteɛkpɔ yí atrɔ lé mìnɔnɔ agbe doɔ, mìwo xlɔ ɖewo koɖo mìwo xomumɛtɔ ɖewo tɛnŋ ko mì. (1 Piɛ 4:3, 4) Wotɛnŋ nu nɔ mì mɔ mìɖo acɛ awa enuɖekpokpui ci yí dro mì, yí mìdeɖo alɔn nɔ mɛbuwo anu enu ci mìɖo awa nɔ mì o. Vɔ mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodawa do Yehowa sewo ji devo ŋtɔŋtɔ o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wotashi wowoɖekiwo ɖɛ yí xexe cɛ ci ji Satana kpakpa acɛ do kpɔkpɔ ŋsɛn do wo ji. (Rɔm 12:1, 2) Mì pleŋ ɖo asɔ gbeta ɖeka: Nakpɔtɔ anɔkɔ agbe xoxwi lɔ yí atashi nyɛɖeki nɔ nuvɔn koɖo Satana xexe lɔ atrɔkɔŋ a alo natashi nyɛɖeki yí Yehowa akpɔtɔ atrɔkɔŋ nɔ manyi amɛnywi shigbe lé ŋle do gbɛ nɛ?​—Ezai 64:8. w22.03 3 ¶6-7

Tamɛbubukpɔ so Mawu Nyɔ lɔ nu akpedo mì nu mìaɖo susu nywi le cukaɖa lɔwo mɛ. Bu tamɛ kpɔ so lé Bibla kpedo nɔvinyɔnu ɖeka ci asu ku nɔ yí esekɔ vevi nu. Hamɛmɛshinshin ɖeka nu ni mɔ nɔ yɛhlɛn Job wema lɔɔ, yɛakpɔ enu sugbɔ ciwo yí atɛnŋ akpedo nu. Ci etɔ hlinhlin ɔ, édo ehwɛ Job ɖo énu susu masɔgbewo. Yí exo nuxu nɔ Job le yi susu mɛ yí nukɔ ni mɔ: “Job! Ŋgbesɔ susu ɖokɔ ao cukaɖawo ɖekɛ ji o!” Hwehunnɔnu yí yiŋtɔ vado jeshi mɔ yeɖokɔ susu masɔgbewo shigbe Job nɛ. Ecɛ kpedo nu yí etrɔ yi susu, ékpɔ ŋsɛn keŋ ɖu vevisese ci asuɔ ku lɔ dokɔ ni ji. Emɔ ci ji Yehowa tonɔ yí donɔ ŋsɛn mì yí nyi to ehadodo koɖo mìwo kpena Kristotɔwo ji. Pɔlu ŋwlɛ mɔ yejijiɛ veviɖe mɔ yeakpɔ ye kpena Kristotɔwo nɔ yewoakpedo ‘yewonɔnɔwo nu.’​—Rɔm. 1:11, 12. w21.05 22 ¶10-11; 24 ¶12

Wonu nɔ Izraɛliviwo mɔ: “Zetɔn le exwe ɖeka mɛɔ, ao ŋsuwo pleŋ ɖo ava ŋkɔ nɔ Yehowa ao Mawu le texwe ci esɔ.” (2 Ese. 16:16, NWT) Woɖo aso gbeɖe wowo xwewo koɖo wowo bowo yí mɛɖe dacɔkɔ wo kpetii o. Vɔ Yehowa ɖo gbe nɔ wo mɔ: “Hwe hunnɔ nu ɔ, amɛ ɖekpokpwi da tɛnŋ a xɔ míwo nyigban le mí shi o.” (Hun. 34:24) Ci Izraɛliviwo kando Yehowa ji keŋkeŋ ɔ, woyinɔ azanɖuxu lɔwo le exweɛ mɛ. Wokpɔnɔ nyɔna sugbɔ nɔ wowɛ ahan. Wokplanɔ nu sugbɔ so Mawu Se lɔ nu. Wobunɔ tamɛ kpɔ so enunywi ciwo Yehowa wa nɔ wo nu, yí gbesenɔ vivi nɔ ejunɔnɔ koɖo wowo kpena ciwo yí lɔn Yehowa. Ahanke mìwo can mìkpɔnɔ nyɔnawo nɔ mìwa vɔnsawo keŋ yi bɔbɔwo. Eyi nɔ mìdra do keŋ na ɖoŋciwo le bɔbɔɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa keke! w22.03 22 ¶9

Yehowa na kpla Yesu daɖɛ nɔ hwenu avanyi mìwo Vɔnsatɔ Gangantɔ. Yesu se tonu nɔ Mawu le tetekpɔ sɛnŋsɛnŋwo mɛ, ci defa di can. Ése vevi sugbɔ keke yí do gbe ɖaɖa yí biɔ kpekpedonu “koɖo axwagangan dodo koɖo ɖashiwo.” Ci Yesu se vevi sugbɔ ahan ɔ, émɔŋje mìwo ʒanwo mɛ yí átɛnŋ “a kpedo” mì nu nɔ ‘wote mì kpɔ.’ Mìdokɔ akpe sugbɔ nɔ Yehowa ci eɖo Avɔnsatɔ Gangantɔ ŋshishikunamɛtɔ cɛ nɔ mì. Yɛ ci yí atɛnŋ “a mɔŋje mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ”! (Ebre. 2:17; 4:14-16; 5:7-10) Yehowa ɖe mɔ yí Yesu kpe fun sugbɔ keŋ asɔ ɖo nyɔbiɔse vevi cɛ ŋci: Agbetɔwo atɛnŋ adasɛ mɔ yewole gbeji nɔ Mawu nɔ wole tetekpɔ sɛnŋsɛnŋ mɛ can a? Satana mɔ oo! Énu mɔ ele ɖe yí agbetɔwo jikɔ taɖo yí sɛnkɔ Mawu yí wodelɔn Yehowa o. (Job 1:9-11; 2:4, 5) Yesu kpɔtɔ le gbeji yí dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. w21.04 16-17 ¶7-8

Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe awa ʒinʒindoshimɛɔ, éɖo awanɔ do enu ci Bibla kpla ji. Nɔ nukplavi lɔ wanɔ do enu ci ekplakɔ jiɔ, ávale shigbe “ŋsu ŋɖɛnyatɔnɔ” ci nu Yesu do labalu so mɔ, yɛku du yi gumɛ keŋ cu yi xɔ do ekpe sɛnŋsɛnŋ ji nɛ. (Mt. 7:24, 25; Luiki 6:47, 48) Kpedo ao nukplavi nu nɔ awa trɔtrɔwo le yi gbenɔnɔ mɛ. (Maki 10:17-22) Yesu nya mɔ yɛagbɔnnu nɔ dɔkunɔ ɖe gbɔxwe asa enu ciwo pleŋ yí le shi. (Maki 10:23) Gan Yesu nu nɔ ŋsu lɔ mɔ yɛ le wa trɔtrɔ gangan cɛ le yi gbenɔnɔ mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu luin. Taŋfuin hweɖowonuɔ, mìdaji mɔ mìado ŋsɛn nukplavi ɖe nɔ awa do enu ci ekplakɔ ji o, ɖo mìkpɔɛ mɔ yɛdesɔgbe keke awa trɔtrɔ ci yí ʒan o. (Kol. 3:9, 10) Vɔ nɔ èkan seŋ koɖo nukplavi lɔ so trɔtrɔ ci eɖo awa nu kakaɔ, ana atɛnŋ atɔ trɔtrɔ lɔ wawa blaŋ. Nɔ èkan seŋ lɔ koɖiɔ, àdasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji ni.​—Eha. 141:5; Elo. 27:17. w21.06 3 ¶3, 5

Apotru Piɛ xo nuxu so kpɔwɛ nywi ci Yesu ɖo ɖɛ ci edo ji le funkpekpe mɛ nu. Ele ahan gan, Yesu wa nubu ciwo mìatɛnŋ agbesran. (1 Piɛ 2:18-25) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu gbenɔnɔ pleŋ: nyɔ ɖekpokpui ci enu koɖo ŋɖekpokpui ci ewa nyi kpɔwɛ ci mìasran. Ci mìnyi nuvɔnmɛwo ɖe, mìatɛnŋ asran Yesu kpɔwɛ nyaoa? Ɛɛ, mìasun ji dru. Ðo ŋwi mɔ Piɛ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “kplɔ [Yesu] teshiwo do” pɛpɛpɛ. Vɔ dedasɛ mɔ mìawɛ shigbe amɛ maɖonuvɔn nɛ o. Nɔ mìwa ɖaŋ kplɔ yi fɔteshiwo do cucucu yí wanɔ ci ji mìakpe shigbe nuvɔnmɛwo nɛɔ, anyi mìwakɔ do apotru Ʒan nyɔwo ji. Émɔ: “[Mí] zɔnnɔ shigbe lé Yesu zɔn do ɛnɛ.” (1 Ʒan 2:6) Yesu fɔteshiwo do kplɔkplɔ ana mìanyi Yehowa xlɔ veviwo doji. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Yesu ɖo kpɔwɛ maɖoafɛn nɔ mì so lé woanɔ agbe yí akpe nɔ Mawu do. (Ʒan 8:29) Eyi taɖo nɔ mìkplɔ Yesu fɔteshiwo doɔ, mìwo nu akpe nɔ Yehowa. Mìatɛnŋ akando ji mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ate gogo mɛ ciwo jekɔ agbla veviɖe mɔ yewoanyi yi xlɔ.​—Ʒaki 4:8. w21.04 3 ¶4-6

Yehowa kpɔnɔ mìwo nɔnɔmɛ nywiwo koɖo mɛ ciŋmɛ mìavanyi yí dɔn mì va yiɖeki gbɔ. Nɔ mìkpɔtɔ le gbeji niɔ, ákpɔtɔ ate gogo mì tɛgbɛɛ! (Ʒan 6:44) Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mìɔ, mìaji mɔ mìawa ci ji mìkpe yí asin nɔ mìdokɔ go cukaɖawo le agbe mɛ can. Vɔ nɔ mìdekando ji mɔ Mawu lenɔ bu nɔ mìɔ, mìwo “ŋsɛn aɖe kpɔtɔ.” (Elo. 24:10, NWT) Yí nɔ mìgbɔjɔ yí tɔ bubui mɔ Mawu delɔn mìɔ, mìdatɛnŋ akpanŋkɔ amɛjijeje Satana tɔ o. (Efe. 6:16) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo tɔ bubui mɔ Yehowa delɔn yewo yí lenɔ bu nɔ yewo o; eyi taɖo wowo xɔse gbɔjɔ. Nyi mìɖo awa nɔ mìtɔ bubui mɔ Mawu delɔn mìɔ? Mìɖo aɖe susu lɔ si le afɔdumɛ! Biɔ Yehowa nɔ akpedo eo nɔ naɖɔli “enulolokpɔ susuwo” koɖo ‘fafa Mawu tɔ, ci yí alé ao ji koɖo ao susuwo dote.’ (Eha. 139:23, NWT; Fili. 4:6, 7) Gbesɔ kpe niɔ, ɖo ŋwi mɔ denyi eoɖekɛ yí ɖo susu cɛwo o. w21.04 20 ¶1; 21 ¶4-6

Lé èwɛ yí vanyi Yehowa Kunuɖetɔɔ? Doŋkɔɔ, èse “Eŋɛnywi lɔ,” taŋfuin ao jilawo alo dɔmɛkpena alo suklukpena yí nui nɔ eo alo ci Kunuɖetɔwo wakɔ so axomɛ yí axomɛ yí wokpɔ eo. (Maki 13:10) Le yi goduɔ, mɛɖeka zan gamɛ sugbɔ yí je agbla wa Bibla nukplakpla koɖo eo. Ci èwakɔ nukplakpla lɔɔ, èvalɔn Yehowa yí gbedo jeshi mɔ yɛ can lɔn ye. Yehowa dɔn eo va nyɔnɔnwi lɔ mɛ, ci èvanyi Yesu Kristo nukplavi yɛɔ, agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ mɔkpɔkpɔ vale eo shi. (Ʒan 6:44) Kankandoji li mɔ èdo akpe nɔ Yehowa ci Ezan mɛɖeka yí ekpla nyɔnɔnwi lɔ koɖu yí Egbexɔ eo do Yi sɛntɔwo mɛ. Ecɛyɛ ci mìvajeshi nyɔnɔnwi lɔɔ, emɔ hun nɔ mì yí mìakpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can ava agbemɔ lɔ ji. Taŋfuin kunuɖeɖe so axomɛ yi axomɛ nɔnɔ fafɛɖe nɔ mì, vɔ nɔ mìasɔ Bibla nukplakpla do ŋmɛ nɔ mɛɖe alo atɔ kplɛkplɛ koɖi tɛnŋ gbɔnkɔnu nɔ mì. w21.07 2 ¶1-2