Février

Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo pleŋ le nɔnɔ jijɔ mɛ. Dejinjin le mìwo ɖekaɖeka gbɔ o, nɔ mìle ŋshishi mɛ alo gbɔjɔɔ, ényanɔ. (Eha. 145:18, 19) Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ enyɔnuɖɛtɔ Eli do yí kpedo nu. Ŋsu egbejinɔtɔ cɛ nɔ agbe le hwenu sɛnŋsɛnŋ ɖeka mɛ nɔ Izraɛli jukɔn. Woci yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔwo sɛnsinɖe yí Eli yí nyi mɛ ci wojijiɛ taŋtaŋ awu. (1 Efy. 19:1, 2) Gbesɔ kpe niɔ, Eli bu mɔ yeɖekɛ yí nyi Yehowa sɛntɔ ci yí kpɔtɔ, ecɛ tɛnŋ na egbegbɔjɔ doji. (1 Efy. 19:10) Mawu ɖe blɛ wa ŋɖeka sɔ kpedo Eli nu. Yehowa dɔ mawudɔla ɖeka ɖaɖa nɔ ana kankandoji Yi nyɔnuɖɛtɔ lɔ mɔ yideci akogo o. Mawudɔla lɔ nu nɔ Eli mɔ Izraɛlivi sugbɔ buwo kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ! (1 Efy. 19:5, 18) Yesu sɔ lɔnlɔn na kankandoji yi dokplɔtɔwo mɔ hamɛ lɔ mɛ tɔwo avale shigbe xomumɛtɔwo nɔ wo. (Maki 10:29, 30) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa ci yí nyi mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ ɖo gbe mɔ yeakpedo amɛshiamɛ ci yí aji mɔ yeasɛn ye nu.—Eha. 9:10. w21.06 8-9 ¶3-4

Amɛ sugbɔ gbenɔ mì, ɖo mìzan Bibla sɔ danasɛ sɛnsɛnwo nukplakpla ciwo denyɔ nɔ amɛwo. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo kplanɔ wowo hamɛviwo mɔ Mawu dɔnnɔ to nɔ amɛvwinwo le zomavɔ mɛ. Wozannɔ ŋsukankan nukplakpla cɛ sɔ kpanɔ acɛ do amɛwo ji. Mìwo ciwo yí sɛnkɔ Yehowa, lɔnlɔn Mawu lɔ kpenɔdo amɛwo nu womɔnɔŋje mɛ mɔ ŋsu yí nukplakpla cɛ nyi. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo gbekplanɔ amɛwo mɔ ese dekunɔ o. Nɔ nukplakpla cɛ nyi nyɔnɔnwiɔ, daʒan mɔ woafɔn mɛɖe so ku o, eyi taɖo mìdanasɛ mɔ yɛdeso Bibla mɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo kplanɔ amɛwo mɔ Mawu ŋwlɛ enu ci yí ajɔ do mɛɖekamɛɖeka ji koɖo enu ci avawa le agbe mɛ daɖɛ, vɔ mìwo kplanɔ amɛwo mɔ amɛɖekishinɔnɔblɔɖe le mɛɖekamɛɖeka shi yí atɛnŋ asɔ gbeta keŋ asɛn Mawu. Lé sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo wanɔ nu do, nɔ mìklo nu so wo ji mɔ wonyi ŋsukankan nukplamɛtɔwoɔ? Wodonɔ dɔmɛzi! Nɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔɔ, mìɖo axɔ Mawu nyɔwo ji se yí awanɔ do wo ji. (Ʒan 8:45, 46) Mìdele shigbe Satana Legba nɛ yí agbe nyɔnɔnwi lɔ o, mìlo do goguiɖe le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Mìdewanɔ ŋɖekɛ ci yí ato akpo nɔ mìwo jixɔsewo gbeɖe o. (Ʒan 8:44) Mawu ji mɔ ye sɛntɔwo le “gbé evwin” yí a “ku do enywi nu,” shigbe lé Yesu wɛ nɛ.—Rɔm. 12:9; Ebre. 1:9. w21.05 10 ¶10-11

Nyi mìɖo awa nɔ mìdo jeshi mɔ mìyinɔ go alo mìbianɔŋ ɔ? Mìatrɔ dru! Apotru Pɔlu nu mɔ mɛ ciwo Satana lé “do fɛnca mɛ” atɛnŋ ato le mɛ dru. (2 Tim. 2:26) Ŋgbeŋlɔbe gbeɖe o, Yehowa sɛnŋ wu Satana. Eyi taɖo nɔ mìlɔn yí Yehowa kpedo mì nuɔ, mìatɛnŋ aɖe mìwoɖekiwo ti le fɛnca ɖekpokpui ci Legba aɖo nɔ mì mɛ. Vɔ anyɔ sɔwu mɔ mìdayi go alo abiaŋ gbeɖe o. Mawu kpekpedonu ɖekɛ yí ana mìasun ji. Eyi taɖo donɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ŋkeŋke nɔ akpedo eo nu nɔ nagbeje ao susuwo koɖo ao nuwanawo mɛ. (Eha. 139:23, 24) Tekpɔ awa enu ci ji èkpe nɔ ŋgbeyinɔ go alo abianɔŋ o! So exwe kotokun nɛniɖe ke yí Satana nyi adedatɔ. Vɔ dajinjin o woablɛ yí le yiyimɛɔ, woagui si. (Enyɔ. 20:1-3, 10) Mìkpɔkpɔ emɔ nɔ azan ŋtɔ́ veviɖe. Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, nɔ zanŋte nɔ ŋgbevaje Satana fɛncawo mɛ o. Je agbla veviɖe nɔ ŋgbevanyi egoyitɔ alo ŋbiatɔnɔ o. Ðui gligaan yí ‘atrɔkpe Satana nɔ á shi yì azɔge le eo gbɔ.’ w21.06 19 ¶15-17

Eji jɔnɔ Yehowa nɔ mɛɖe xɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ yí vadrɛkɔ nɔ mɛbuwo. (Elo. 23:15, 16) Eji ŋtɔŋtɔ yí ajɔnɔ Yehowa nɔ ékpɔkɔ lé yi mɛwo wakɔ kunuɖeɖe koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ le egbɛ mɛ! Le kpɔwɛ mɛ, ci edɔ̀bamɛ to le xexe lɔ pleŋ mɛ le sumɔsumɔ xwe 2020 mɛ can ɔ, mìwa Bibla nukplakpla koɖo amɛ 7 705 765 yí kpedo amɛ 241 994 nu yí wosɔ wowoɖekiwo na Yehowa keŋ wa ʒinʒindoshimɛ. Nukplavi yoyu cɛwo can awa Bibla nukplakpla koɖo mɛbuwo yí akpedo wo nu woanyi Yesu nukplaviwo. (Luiki 6:40) Kankandoji li mɔ, mìdokɔ jijɔ nɔ Yehowa nɔ mìwakɔ nukplaviwowawadɔ lɔ. Nukplaviwowawadɔ lɔ defa ɖeeɖe o, vɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ akpla nu koɖo amɛ yoyuwo nɔ woalɔn mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Mìatɛnŋ aɖui tajinu mɔ mìakpla Bibla koɖo mɛkuɖeka kpetiia? Akpaca mì mɔ nɔ mìsɔ Bibla kplakpla ɖokɔ ŋmɛ nɔ mɛ ciwo mìdonɔ goɔ, ɖowo tɛnŋ lɔn mìatɔ kplɛkplɛ koɖo wo. w21.07 6-7 ¶14-16

Efyɔ Davidi sɔ eho koɖo nuvevi sugbɔ le yiŋtɔ dɔkunuwo mɛ yí sɔ do alɔ gbedoxɔ lɔ cucu. (1 Kro. 22:11-16) Nɔ ŋsɛn degbele mì nu yí mìawa teokrasi xɔcucudɔwo can ɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ ananɔ eho ci ji mìakpe yí asɔ do alɔ dɔ lɔ. Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ akpedo jajɛwo nu nɔ woakpɔ nyɔna so enu ciwo mɛ mìto le agbe mɛ Bu tamɛ kpɔ so xomɛvuwawa kpɔwɛ ci apotru Pɔlu ɖo nu. Éyɔ Timɔte nɔ azɔn koɖi le ejugoduŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ, édasɛ alɔkpa ciwo ezannɔ le kunuɖeɖe koɖo enukplakpla amɛwo mɛ ni. (Edɔ. 16:1-3) Ekpla ci Pɔlu na Timɔte kpedo nu yí ebi le eŋɛnywidradra koɖo enukplakpla amɛwo mɛ nywiɖe. (1 Kor. 4:17) Timɔte can zan alɔkpa ciwo Pɔlu kplɛ yí sɔ na kpla nɔvi buwo. w21.09 12 ¶14-15

Nyi mìatɛnŋ akpla so kpɔwɛ ciwo Apolo koɖo apotru Pɔlu ɖo mɛɔ? Wo amɛve lɔwo jeshi Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nywiɖe haan. Wojeshi wo mɔ wonyi enukplamɛtɔ nywiwo. Wokpedo amɛ sugbɔ nu yí wotrɔ nukplaviwo. Vɔ wodehwanŋ wowonɔnɔwo o. (Edɔ. 18:24) Ðo ci Apolo so le Korɛnti hwenu ɖewo goduɔ, Pɔlu do ŋsɛn yi mɔ yi le gbetrɔ ayi. (1 Kor. 16:12) Apolo zan nujikpekpe ci yí le shi sɔ dra eŋɛnywi lɔ yí gbedo ŋsɛn nɔviɛwo. Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Apolo sɔ yiɖeki hwenɔ. Le kpɔwɛ mɛ, fiɖekɛ dedasɛ le Bibla mɛ mɔ yɛdo dɔmɛzi do Akilasi koɖo Prisi hwenu wo “kpedo nu nɔ a mɔŋje Mawu mɔ [mɛ] nywiɖe” o. (Edɔ. 18:24-28) Apotru Pɔlu nya edɔ nywi ciwo Apolo wa. Vɔ Pɔlu dehwanŋ yi o. Nɔ mìhlɛn nu ci Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Korɛntitɔwoɔ, mìakpɔɛ mɔ ésɔ yiɖeki hwe yí jeshi sɛnxu nɔ yiɖeki.—1 Kor. 3:4-6. w21.07 18-19 ¶15-17

Adamu koɖo Ɛva ŋtɔwo yí ɖui koŋ gbe tonu sese nɔ Mawu, eyi taɖo wodegbeje anɔ yi xomu lɔ mɛ o. Vɔ wowo jijimɛviwo ɖe? Yehowa lɔn agbetɔviwo, eyi taɖo ehun mɔ nɔ Adamu jijimɛvi tonusetɔwo nɔ woatɛnŋ anɔ yi xomu lɔ mɛ. Éwa cɛ sɔ to Eviɛ akogo, vɔnsa lɔ ji. (Ʒan 3:16) Yesu vɔnsa lɔ yí dɔ Yehowa xɔ agbetɔ egbejinɔtɔ 144000 yí wonyi eviɛwo. (Rɔm. 8:15-17; Enyɔ. 14:1) To akpo nɔ yɛɔ, agbetɔ tonusetɔ miliɔn nɛniɖe buwo wakɔ Mawu dro. Wokpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanyi Mawu xomumɛtɔwo le dodokpɔ kpɛtɛkpɛtɛ ci woawa le Exwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa lɔ godu. (Eha. 25:14; Rɔm. 8:20, 21) Woyɔkɔ Yehowa wowo Watɔ lɔ vɔ mɔ yewo “Da.” (Mt. 6:9) Emɔ ahun nɔ mɛ ciwo woafɔn so ku can yí woakpla enu ci Yehowa jikɔ so wo shi. Gbesɔ kpe niɔ, mɛ ciwo alɔn awa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji avanɔ yi xomu mɛ. w21.08 5 ¶10-11

Kunuɖeɖedɔ lɔ yí nyi enuvevitɔ nɔ apotru Pɔlu le agbe mɛ, eyi ewa na nɔ exwe sugbɔ. Édra eŋɛnywi lɔ le ‘jugbaja yí gbekpla nu amowo le wowo xwewo mɛ.’ (Edɔ. 20:20) Eyi nɔ emɔ ɖekpokpui vlɛ yí hun niɔ, éɖenɔ kunu le gaɖekpokpui mɛ! Le kpɔwɛ mɛ, ci ele te kpɔ yi kpenawo le Atɛniɔ, éɖe kunu nɔ ju lɔ mɛveviwo le nɔ yí ɖewo le wo mɛ ɖo to nyɔ lɔ nywiɖe. (Edɔ. 17:16, 17, 34) Ci evale “gakpa mɛ” can ɔ, éɖenɔ kunu nɔ mɛɖekpokpui ci ekpɔ duu. (Fili. 1:13, 14; Edɔ. 28:16-24) Pɔlu zan yi gamɛ nywiɖe. Blaŋblaŋ ɔ, éyɔnɔ nɔvi buwo nɔ woavakplɔɛ yi kunuɖegbe. Le kpɔwɛ mɛ, éyɔ Ʒan Maki yí ekplɔɛdo le ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn ŋkɔtɔ mɛ yí le evetɔ mɛɔ, éyɔ Timɔte yí ekplɔɛdo. (Edɔ. 12:25; 16:1-4) Kankandoji li mɔ, Pɔlu wa enu ci ji ekpe keŋ kpla nu ŋsu cɛwo so lé woawa totowo do le hamɛ lɔ mɛ, lé woawa lɛngbɔkplɔkplɔdɔ lɔ nywiɖe do koɖo lé woawɛ anyi nukplamɛtɔ bibi.—1 Kor. 4:17. w22.03 27 ¶5-6

Mɛɖewo dekando ji mɔ Enuwowatɔ ɖe li o, ɖo wonu mɔ ŋci yewokpɔ koɖo ŋkuvi ji yewokannɔdo. Vɔ ecɛyɛɔ, wokando enumakpɔmakpɔ ɖekawo ji mɔ woli, le kpɔwɛ mɛ, ŋsɛn ci yí dɔnnɔ enuwo do nyigban ji (pesanteur), ɖo wonya mɔ yɛli nyao. Xɔse ci nu Bibla xo nuxu so nɔ te do kpeɖoji ci yí “ze petii mɔ enu ciwo yí wodekpɔkɔ o li ŋtɔŋtɔ” ji. (Ebre. 11:1, NWT) Vɔ eʒan gamɛ koɖo agblajeje gbɔxwe mìakpla kpeɖoji lɔwo mìwoŋtɔwo yí amɛ sugbɔ deji mɔ yewoaje agbla cɛ o. Nɔ mɛɖe deji kpeɖoji lɔwo kpɔ yiŋtɔɔ, étɛnŋ nu mɔ Mawu ɖe deli o. Ci jɔjɔmɛnununyatɔ ɖekawo ji kpeɖoji lɔwo ɖegbɔɔ, wovakando ji mɔ Mawu yí wa xexegbɛ lɔ. Sasaɔ, amɛ sugbɔ nunɔ mɔ Enuwowatɔ ɖe deli o, ɖo wodexo nuxu so nyɔ cɛ nu nɔ wo kpɔ le winivɛshite o. Ele ahan gan, wovajeshi Yehowa ɖɛ yí luin. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mì pleŋ mìɖo ado ŋsɛn mìwo xɔse do Mawu nu, nɔ mìse wema alo mìdese wema can. w21.08 14 ¶1; 15-16 ¶6-7

Yesu do labalu so evi bubu ɖeka nu yí sɔ dre lé Yehowa lɔn kunɔ ŋshishi nɔ amɛ sugbɔ do. Evi lɔ hun le axweɛ mɛ yí “dahɛn yi dɔkunuwo to agbe baɖa nɔnɔ mɛ.” (Luiki 15:13, NWT) Yi goduɔ, étrɔ ji mɛ yí mi agbe baɖa nɔnɔ, ésɔ yiɖeki hwe keŋ trɔ gbɔ va axomɛ. Lé dalɔ wa nu doɔ? Yesu nu mɔ: “Vɔ gayimɛ [evi lɔ] de kpɔ yí ɖo gbɔ ɔ, dalɔ kpɔɛ yí é ku ŋshishi ni sugbɔ. É lɔ ju yì evi lɔ gbɔ yí kpla ashi kɔ ni yí kishi ni.” Vida lɔ dedo ŋkpɛn eviɛ o. Vɔ éku ŋshishi ni yí sɔ enu ci ewa ki keŋ trɔ xɔɛ do xomu lɔ mɛ. Evi bubu lɔ wa nuvɔn gangan, vɔ ci etrɔ ji mɛɔ, dalɔ sɔ ki. Vida ŋshishikunamɛtɔ ci yí le labalu lɔ mɛ le dumɛ nɔ Yehowa. To kpɔwɛ wadɔdoamɛji cɛ jiɔ, Yesu dre lé Yehowa jikɔ mɔ yeasɔ nuvɔn ke nuvɔnwatɔ ciwo yí trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ do.—Luiki 15:17-24. w21.10 8 ¶4; 9 ¶6

Egbɛɔ, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo wa ŋɖekpokpui ci ji wosun keŋ wla Mawu ŋkɔ do amowo. Woɖe ŋkɔ lɔ si le wowo Bibla gɔnmɛɖeɖewo mɛ, yí le fiɖowoɔ, wodo se mɔ wodazan Mawu ŋkɔ lɔ le wowo sɛnsɛn mɛ o. Yehowa Kunuɖetɔwo ɖekɛ yí donɔ bubu Mawu ŋkɔ lɔ nu yí gbekplɛni amowo. Alo ŋsu yɔa? Mìwo yí na amɛ sugbɔwo jekɔshi Mawu ŋkɔ ɖɛ sɔwu sɛnsɛnha bu ɖekpokpui! Eyi taɖo mìwanɔ ŋɖekpokpui ci ji mìsun yí nɔnɔ agbe esɔnɔ koɖo mìwo ŋkɔ ci yí nyi Yehowa Kunuɖetɔwo. (Ezai 43:10-12) Mìwa Ŋɔŋlɔ Kɔkɔeawo Xexe Yeye Gɔmeɖeɖe ciwo yí wu miliɔn 240. Mìtrɔ yí sɔ Yehowa ŋkɔ do yi tɔxu le fini Bibla gɔnmɛɖetɔ buwo ɖi si le. Mìgbewakɔ Bibla nukplawema ciwo mɛ wozan Yehowa ŋkɔ le le egbe ciwo yí wu 1 000 mɛ! w21.10 20-21 ¶9-10

Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìkpekpeɛdo mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Yehowa ɖo gbe nɔ Izraɛliviwo mɔ yeacu fɛn nɔ mɛ ciwo yí wa xomɛvu nɔ wamɛnɔwo. (2 Ese. 15:10) Ɛɛ, gashiagamɛ ci mìna nu nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ci yí le ʒan mɛɔ, Yehowa kpɔɛni mɔ Eye yí mìna nu lɔ. (Elo. 19:17) Le kpɔwɛ mɛ, hwenu Kristotɔ ciwo yí le Filipi sɔ enuwo ɖaɖa Pɔlu le gakpamɛɔ, émɔ ‘wowo nunana lɔ le shigbe vɔnsa ci yí hwɛnhwɛn te adodwi ci wona Mawu nɛ.’ (Fili. 4:18) Sa ŋkuvi kpɔ hamɛ lɔ mɛ, keŋ abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Mɛɖe le ʒan mɛ yí natɛnŋ akpedo nua?’ Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ ekpɔ mìzan mìwo gamɛ, mìwo ŋsɛn, mìwo nujikpekpe alo enu ciwo yí le mì shi sɔ kpekɔdo mɛ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Ékpɔɛni mɔ ecɛ nyi akpaxwe ɖeka nɔ mìwo sɛnsɛn. (Ʒaki 1:27) Eʒan gamɛ koɖo agblajeje gbɔxwe mìawa sɛnsɛn adodwitɔ lɔ. Vɔ de agban enyi akpɛn mì o. (1 Ʒan 5:3) Nyi yí taɖoɔ? Ðo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa koɖo mìwo nɔviwo yí dɔ mìsɛnkɔ Mawu. w22.03 24 ¶14-15

Gbɔxwe mìatɛnŋ aku ŋshishi nɔ mìwo nɔviwoɔ, mìɖo abu tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo wodokɔ go nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ le lanmɛsɛn cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ɖe mɛ. Dexo nuxu so nu kpɔ o, vɔ nɔ mɛɖe kpedo nuɔ, ajɔ ji ni. Mìatɛnŋ akpedo nu yí aɖa nu ni alo akplɔ axomɛ nia? Edɔ tɛnŋ dahɛn nɔ nɔviŋsu ɖe. Mìatɛnŋ ana eho kankin ɖe yi, taŋfuin mìdanu ni mɔ mìwoŋtɔwo yɔ o yí akpedo nu keke ana nɔ hwenu akpɔ edɔ bua? Mìdeɖo anɔ te keke mìwo nɔviwo abiɔ kpekpedonu mì gbɔxwe mìakunɔ ŋshishi nɔ wo o. Shigbe Yehowa nɛɔ, mìatɛnŋ akpedo wo nu gbɔxwe woabiɔ mì. Éna ewe zenɔ nɔ mì ŋkeŋke ci mìdebiɔɛni kpetii can! Yí ewe nanɔ zozu mì pleŋ, denyi akpedotɔwo ɖekɛ yí enanɔ o. Ci Yehowa kpɔnɔ mìwo nuʒanʒanwo gbɔ ɖe, dalɔn doji mɔ yɛlɔn mì ba? Mìlɔn Yehowa sugbɔ ɖo éfa xomɛ yí nyi xomɛvunɔ! w21.09 22-23 ¶12-13

Lɔnlɔn gangan Mawu tɔ na esɔ nu kenɔ amɛ. Nɔ Yehowa kpɔ nuvɔnwatɔ ɖe trɔ ji mɛ yí mi nuvɔn lɔ wawaɔ, lɔnlɔn gangan Yitɔ dɔ esɔ kini. Ehakpatɔ Davidi nu so Yehowa nu mɔ: “Mì je agɔ do Mawu, vɔ Dé na mì etodɔndɔn ci yí je nɔ mì o.” (Eha. 103:8-11) Davidi nya lé wosenɔ vevi do nɔ ayexa dokɔ hwɛ amɛ veviɖe do nuvɔn ci wowa ŋci. Vɔ égbekpla mɔ Yehowa “lɔnnɔ sɔsɔke.” Nyi yí dɔ Yehowa sɔ nu kenɔ amɛɔ? Ðoŋci lɔ le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ. Ɛɛ, shigbe lé Davidi nui le gbedoɖa lɔ mɛ nɛɔ, Yehowa sɔ nu kenɔ mɛ ciwo yí biɔɛni sɔsɔke ɖo élɔn wo nyɔnɔnwitɔ. Nɔ mìwa nuvɔn ɖe yí evave nɔ mìɔ, enunywi yɔ. Ecɛ atɛnŋ akpedo mì nu mìatrɔ ji mɛ yí abiɔ sɔsɔke. w21.11 5 ¶11-12

Yehowa lɔn yi ŋkɔ lɔ yí ji mɔ, mɛshiamɛ le do bubu yi nu. (Ezai 42:8) Vɔ woxo ɖyi yi ŋkɔ nywi lɔ so exwe 6000 han ke. (Eha. 74:10, 18, 23) Wotɔ nyɔ cɛ ji hwenu Legba (ci gɔnmɛ yí nyi “Eɖyixoamɛtɔ”) do hwɛ Mawu mɔ yɛte enu ɖeka Adamu koɖo Ɛva. (Gɔnm. 3:1-5) So hwenɔnuɔ, wowa fɛn donɔ hwɛ Yehowa gbaagbali mɔ, enu ci teŋ yí agbetɔwo ʒan ɔ, yɛtenɔ wo. Yesu xa le yiɖeki mɛ sugbɔ ci woxo ɖyi Dalɔ ŋkɔ. Yehowa ɖekɛ kpaŋ yí je akpa acɛ nɔ jeŋkwi koɖo nyigban yí lé ekpanɔ acɛ do yí nyi enywitɔ. (Enyɔ. 4:11) Vɔ Legba tekpɔ yí ble mawudɔlawo koɖo agbetɔwo nɔ woabui mɔ Mawu deje akpa acɛ o. Vɔ le majinjinɖe mɛɔ, Yehowa akpɔ nyɔ lɔ gbɔ zeɖeka yí anyi evɔ. Eyi mɛshiamɛ avanya mɔ lé Yehowa kpanɔ acɛ do yí nyi nywitɔ yí yi Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí ahɛn fafa koɖo vofamɛnɔnɔ va nyigban ji. w21.07 9 ¶5-6

Enyɔ mɔ xomutatɔ ɖe aji mɔ yeana ŋɖuɖu, enudodo koɖo dɔnxu ye shiye koɖo ye viwo. Ehonyɔwo ɖeɖeɛ fun nɔ eoa? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, anyi defakɔ do eo ɖeeɖe o. Vɔ, nɔ ao cukaɖa lɔ gbele do ɖe can ɔ, àtɛnŋ azan hwenu ŋtɔ́ asɔ do ŋsɛn ao xɔse. Do gbe ɖaɖa yí ahlɛn Yesu nyɔ ciwo yí le Matie 6:25-34 mɛ keŋ abu tamɛ kpɔ so wo nu. Gbebu tamɛ so lé Yehowa lekɔ bu nɔ mɛ ciwo yí sɔ teokrasidɔwo ɖo texwe ŋkɔtɔ le egbɛ mɛ do. (1 Kor. 15:58) Ecɛ wawa ado ŋsɛn mì mìakando ji mɔ, shigbe lé mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ kpedo mɛbuwo nu le nɔnɔmɛ cɛ hanwo mɛ nɛɔ, ákpedo mìwo can nu hɛnnɛ. Énya enu ci yí wudo eo, yí gbenya lé akpɔ gbɔ nɔ eo do. Nɔ èkpɔ lé Yehowa kpedo eo nu le agbe mɛ doɔ, ao xɔse asɛnŋ yí ecɛ ana nado ji le cukaɖa sɛnŋ ciwo avava le ŋkɔ mɛ. w21.11 20 ¶3; 21 ¶6

Tafɛn nukplakpla lɔ do ŋsɛn Kristotɔ sugbɔ xɔse. Ci woci yumɛ nɔ wo yí woto tetekpɔ ɖekpokpui mɛ le wowo gbe keŋkeŋ mɛ can ɔ, wokpɔtɔ ɖekɔ kunu. Na mìakpɔ apotru Ʒan kpɔwɛ. Éɖe kunu so nyɔnɔnwi ci yí kudo Kristo koɖo tafɛn lɔ nu le egbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe 60 nu le ji. Ci eɖo exwe 90 koɖo ŋɖeɔ, Rɔma cɛkpakpa lɔ bui mɔ yɛnyi nubaɖawatɔ yí li yi hwashigbemɛ le Patmosi tɔdomɛnyigban ji. Enubaɖa ci ewaɔ? Ðo “[é]xokɔ nuxu so Mawu nu yí ɖekɔ kunu so Yesu nu.” (Enyɔ. 1:9, NWT) Xɔse koɖo ejidodo kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ yí Ʒan ɖo ɖɛ nɔ mì! Le Bibla wema ciwo Ʒan ŋwlɛ mɛɔ, éxo nuxu so lé elɔn Yesu sugbɔ koɖo lé yi vɔnsa lɔ jeŋ ni do nu. Éxo nuxu so tafɛn lɔ alo nyɔna ciwo yí ato so mɛ nu wu donu 100. (1 Ʒan 2:2) Eze petii mɔ Ʒan donɔ akpe do tafɛn lɔ ŋci sugbɔ. w21.04 17 ¶9-10

Yehowa ji mɔ ye mɛwo le wa xomɛvu nɔ tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ Izraɛliviwo mɔ woŋgbedo nu tokunɔ ɖe o. Enudoamu ɖewo tɛnŋ nyi mɔ woakankan adan ni alo anu enyɔdɔndɔn ɖe so nu. Enu cɛwo wawa koɖo tokunɔ ɖe denyɔ ɖeeɖe o! Ci dese nyɔ ci ènukɔ so nu ɖe, lé awɛ ahwlɛn ta nɔ yiɖekiɔ? Gbesɔ kpe niɔ, le 1 Ese Wema 19:14 mɛɔ, Mawu nu nɔ yi sɛntɔwo mɔ wodeɖo “a sɔ enu daɖo ŋkɔ nɔ ŋkuvitɔnɔ yí a lɔɛ yí a jwin o.” Wema ɖeka xo nuxu so tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele nu yí mɔ: “Le texwe ciwo Izraɛli sasa tɔ nɔɔ, wowanɔ enumajɔmajɔ koɖo tamɛsɛnnu koɖo wo blaŋblaŋ.” Taŋfuin tamɛsɛntɔ ɖe tɛnŋ sɔ ŋɖe da do ŋkɔ nɔ ŋkuvitɔnnɔ ɖe koɖo susu mɔ yɛaklin ajuin keŋ nɔ yeakui. Tamɛsɛnnuwawa teŋ yí nyi cɛ! Eyi dɔ ese ci yí le kpukpui 14 tɔ lɔ mɛ kpedo Yehowa mɛwo nu yí wokpɔɛ mɔ, yewoɖo akunɔ ŋshishi nɔ tokunɔwo, ŋkuvitɔnnɔwo koɖo mɛ ciwo shi afɔ alo abɔ dele o. w21.12 8-9 ¶3-4

Ʒakɔbu bu mɔ ye fofoye akpɔtɔ adodoɔ dɔmɛzi do ye, ecɛ na evɔn sugbɔ. Édo gbe ɖaɖa veviɖe nɔ Yehowa so nyɔ lɔ nu. Le yi goduɔ, éna ŋɖekawo Ezawu ɖaɖa. (Gɔnm. 32:9-15) Eyi le vɔvɔnuɔ, ci nɔvinɔ cɛwo ciwo yí ma sa vado go ŋmɛŋmɛɔ, Ʒakɔbu yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí bu Ezawu. Ébubɔ do ŋkɔ nɔ Ezawu, de zeɖeka abi zeve yí ewɛ o, vɔ zeadrɛ blebu! Ci Ʒakɔbu sɔ yiɖeki hwe yí ɖo shishi nɔ Ezawuɔ, ena etɛnŋ wa fafa koɖi. (Gɔnm. 33:3, 4) Mìkpla nu so lé Ʒakɔbu dra do yí do go fofoɔ Ezawu koɖo lé ewɛ do mɛ. Ʒakɔbu sɔ yiɖeki hwe keŋ biɔ alɔdu Yehowa. Le yi goduɔ, éwa nu esɔ koɖo egbe ci edo ɖaɖa, éwa ci ji ekpe keŋ wa fafa koɖo fofoɔ. Hwenu nɔjinɔ amɛve lɔwo do goɔ, Ʒakɔbu dehwlɛn aɖe koɖo Ezawu so mɛ ci nyɔ yí jɔ alo dɔn nu o. Enu ci Ʒakɔbu jijiɛ yí nyi mɔ yeawa fafa koɖo ye fofoye. Lé àtɛnŋ awa Ʒakɔbu tɔ han doɔ?—Mt. 5:23, 24. w21.12 25 ¶11-12

Nɔ èbu tamɛ kpɔ yí nya mɔ ao nuvɔn ŋci Yesu ku doɔ, àtɛnŋ anu mɔ: ‘Ŋdeje yí axɔ enunana vevi cɛ o.’ Nyi yí taɖo atɛnŋ awa nɔ eo ahan ɔ? Ðo mìwo ji ci nu afɛn le tɛnŋ ble mì yí mìatɔ nunu le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìdenyi enuɖewanu o alo mìdenyi mɛɖe yí woalɔn o. (1 Ʒan 3:19) Hwenɔnuɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ “Mawu gangan wu mìwo [jiwo].” Lé mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ lɔn mì yí sɔ nu kenɔ mì do sɛnŋ wu seselelanmɛ masɔgbe ɖekpokpui ci yí atɛnŋ aɖo mìwo ji mɛ. Mìɖo ana kankandoji mìwoɖekiwo mɔ Yehowa lɔn mì. Gbɔxwe mìawɛ ahan ɔ, mìɖo akplanɔ yi Nyɔ lɔ blaŋblaŋ, adonɔ gbe ɖaɖa ni gashiagamɛ yí adonɔ ha koɖo yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo gashiagamɛ. Nyi yí taɖo enu cɛwo wawa le veviɖeɔ? Àjeshi Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo doji sugbɔ. Àvamɔŋje lé elɔn eo sugbɔ do mɛ. Tamɛbubukpɔ nywiɖe ŋkeŋke so akpaxwe ɖe nu nɔ Mawu Nyɔ lɔ atɛnŋ akpedo eo nu nabu tamɛ kpɔ doji keŋ ‘adra’ enuwo do le ao susu koɖo ao ji mɛ.​—2 Tim. 3:16. w21.04 23-24 ¶12-13

Nɔ mìado ŋsɛn mìwo xɔseɔ, mìɖo awa nu wu enukplakpla kpoŋ. Mìɖo abunɔ tamɛ kpɔ so enu ci mìkplakɔ nu. Kpɔ enu ci yí jɔ do mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 77 tɔ lɔ ji ɖa. Élokɔ nu kpɔ, ɖo ékpɔ mɔ ye koɖo ye kpena Izraɛliviwo nu degbekpe nɔ Yehowa o. Enulolokpɔ cɛ na ekpɔtɔ bunɔ tamɛ le zanmɛ yí alɔndɔndɔn glonɔ. (Kpukpui 2-8) Nyi ewaɔ? Énu nɔ Yehowa mɔ: “Ŋ bu tamɛ so enu ci yí È wa nu. Ŋ bu tamɛ so enu hunnɔwo nu.” (Kpukpui 12) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ehakpatɔ lɔ nya enu ciwo Yehowa wa nɔ yi jukɔn lɔ vayi nywiɖe, ganŋgan yí vabiɔkɔ se mɔ: “Mawu ŋlɔbe enu ci yí ŋshishikuku nyi a? Vevisese do amɛ shi Yitɔ va trɔ dɔmɛzi a?” (Kpukpui 9) Ehakpatɔ lɔ bu tamɛ kpɔ so edɔ ciwo Yehowa wa nu yí kpɔ mɔ Mawu ku ŋshishi yí se vevi do yewo nu vayi. (Kpukpui 11) Nyi yí to so mɛɔ? Ehakpatɔ lɔ vakando ji mɔ Yehowa dagbe Yi mɛwo ɖɛ o. (Kpukpui 15) w22.01 30-31 ¶17-18

Lé Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ so ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔ ciwo yí ku nuɔ? Éjikɔ veviɖe mɔ yeagbekpɔ wo! (Job 14:15) Bui kpɔ yí akpɔ lé edrokɔ Yehowa veviɖe mɔ yeakpɔ ye xlɔ vevi Abraxamu ke ɖa! (Ʒaki 2:23) Alo kpɔ lé Yehowa gbejikɔ veviɖe mɔ yeaxo nuxu koɖo Moizi ci exonɔ nuxu koɖo “ŋmɛ ŋmɛ” sa ɖa! (Hun. 33:11) Gbekpɔ lé akpɔkpɔ emɔ veviɖe mɔ yease kanfukanfuha nyasese ciwo Davidi koɖo hakpatɔ buwo aji ɖa! (Eha. 104:33) Ci Yehowa xlɔ cɛwo dɔn alɔn le ku mɛ can ɔ, deŋlɔbe wo o. (Ezai 49:15) Lé wole do sa kpɔtɔ le susu mɛ nɔ Yehowa. Gbeɖekaɔ, áfɔn wo do agbe yí agbese wowo gbedodoɖa ciwo yí so ji mɛ yí alɔn yí woasin. Nɔ ao mɛ vevi ɖe kuɔ, nyɔ cɛwo atɛnŋ ado ŋsɛn eo yí afa akɔn nɔ eo. Ci egufɔnfɔn lɔ je gɔnmɛ le Edɛn ɔ, Yehowa nya mɔ nɔnɔmɛ lɔwo adahɛn doji gbɔxwe avanyɔ. Yehowa gbe nuvwinwawa, numajɔmajɔwawa koɖo tamɛsɛnnuwawa ciwo yí le xexeɛ mɛ gbɛ. w21.07 10 ¶11; 12 ¶12

Nɔ mìlɔn nɔviwoɔ, anyi mìdadasɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ? Ðo denyi mìwo ɖekɛ yí Yesu sɔ yi gbe na do ta nɔ o, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔwo can le mɛ. Ci elɔn faa yí ku do ta nɔ woɔ, eze gbajɛɛ mɔ élɔn wo sugbɔ. (1 Ʒan 3:16-18) Mìdanasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviwo to le mìwanɔ nu do wo nu ji. (Efe. 4:29, 31–5:2) Le kpɔwɛ mɛ, mìkpenɔdo wo nu nɔ wolé dɔ̀ alo nɔ wotokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ, jɔjɔmɛfɔkuwo can le mɛ. Vɔ nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe wa ŋɖe alo nu nyɔ ɖe ci yí ve mì nu ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Egbɔnnɔnu nɔ eo hweɖewonu mɔ àsɔ nu kea? (1 Ese. 19:18) Nɔ ahan yɔ nɛɔ, wa do nukplamu cɛ ji: “Mí ŋgbe do dɔmɛzi do míwonɔnɔwo o, vɔ mí sɔ agɔjeje ke míwonɔnɔwo shigbe le Axwetɔ sɔ ke mí ɛnɛ.” (Kol. 3:13) Hweɖekpokpuinu ci mìasɔ nu ke mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖeɔ, mìdadasɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ mɔ tafɛn lɔ jeŋ nɔ mì nyɔnɔnwitɔ. w21.04 18 ¶12-13

Taŋfuin mìwa dɔ sugbɔ nɔ Yehowa yí kpedo amɛ sugbɔ nu yí wowa ŋkɔyiyi keke wa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ mìnya mɔ nɔ Yehowa tɔ dɛn le mɛɔ, mìdatɛnŋ awa ŋɖe o. Nubu ci mìgbekpla so Apolo koɖo apotru Pɔlu kpɔwɛ lɔ mɛ yí nyi mɔ, nɔ mìɖo agbanleamɛji sugbɔ le hamɛ lɔ mɛɔ, mìatɛnŋ awa nu sugbɔ nɔ fafa ani. Mìdo akpe sugbɔ mɔ hamɛmɛshinshinwo koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo kpekɔdo mì nu yí ɖekawawa koɖo fafa le mì mɛ. Ðo wowo nukplamuwo pleŋ sonɔ Bibla mɛ. Wodenunɔ mɔ yewole veviɖe wu o, vɔ wokpenɔdo hamɛ lɔ nu nɔ ase tonu nɔ Yesu yí asran yi kpɔwɛ! (1 Kor. 4:6, 7) Mawu na enujikpekpe ɖewo mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ. Mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ enu ci mìwakɔ desugbɔ keke ɖe o. Vɔ enu hwɛɖeka ci mìwakɔ adɔ yí ɖekawawa ani le hamɛ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, aci sugbɔ yí wosɔ cunɔ exɔ, vɔ aci ɖekaɖeka yí le exɔ lɔ do te. Ahanke nɔ mìwakɔ enu hwɛɖekawoɔ, akpedo hamɛ lɔ pleŋ nu yí fafa ani. Lé vamɛ mɔ mìaje agbla veviɖe aɖe ehwlɛnwawa gbɔngbɔn si le mìwo ji mɛ. Mína mìaɖui gligaan awa enu ci ji mìkpe yí ana ɖekawawa koɖo fafa anɔ hamɛ lɔ mɛ.—Efe. 4:3. w21.07 19 ¶18-19

Àtɛnŋ akando ji mɔ yeagbevakpɔ ye mɛ vevi ciwo yí ku gbeɖeka. Eyi taɖo nyi mìkpla so avin ci Yesu fan mɛ hwenu efakɔ akɔn nɔ yi xlɔ ciwo enu waɔ? Eyi nyi mɔ, kpakpa sɔsɔɛ mɔ yeafɔn mɛkukuwo! (Ʒan 11:35) Kpedo mɛ ciwo yí amɛ ku nɔ nu. Denyi avin ɖekɛ yí Yesu fan koɖo Marta koɖo Mari o, vɔ égbeɖo to wo yí fa akɔn nɔ wo. (Ʒan 11:25-27) Mìatɛnŋ awa yitɔ han nɔ mɛ ciwo amɛ ku nɔ. Dan ci yí nyi hamɛmɛshinshin le Australie nu mɔ: “Hwenu ashinyɛ kuɔ, ŋʒan kpekpedonu. Nɔviŋsu sugbɔ koɖo wowo shiwo le koɖoŋ kede koɖo zan yí ɖonɔ toŋ. Wodemɔ nyɛ le mi avin fanfan o, avin ci ŋfankɔ dena wodan ta nɔ wowoɖekiwo o. Nɔ wokpɔ mɔ ŋdatɛnŋ awa ŋɖekatɔwoɔ, wowanɔ wo yí sɔ donɔ alɔŋ. Woklɔ anyi hun, woyi xwle afi nɔŋ, yí ɖa ŋɖuɖu nɔŋ hɛnnɛ. Wogbedonɔ gbe ɖaɖa koɖoŋ. Wodasɛ mɔ yewonyi anyi xlɔ koɖo nɔvinyɛ ciwo yí nɔ ŋgbe nɔŋ ‘le cukaɖawo hwenu.’”—Elo. 17:17. w22.01 16 ¶8-9

Enu ci yí anyɔ nɔ mì yí Yehowa jikɔ nɔ mì. (Elo. 4:20-22) Nɔ éna kpla mì to yi Nyɔ, wema ciwo wozan Bibla yí ŋwlɛ ji alo to mìwo kpena Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ jiɔ, da edadasɛ mɔ yelɔn mì. (Ebre. 12:9, 10) Ŋgbenyi lé wona kpla lɔ eo do ji yí àsɔ susu ɖo o, sɔ susu ɖo ekpla lɔ ŋtɔ ji. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ lé wona kpla lɔ mì do denyɔ o. Nyɔnɔnwi yɔ, mɛ ci yí nakɔ kpla lɔ ɖo atekpɔ awɛ keke nɔ anya sese. (Gal. 6:1) Vɔ nɔ enyi mìwo yí wokplakɔ nuɔ, ele mɔ mìasɔ susu ɖo enukplamu lɔ ji, nɔ mìkpɔ mɔ wodewa ɖaŋ na kpla lɔ mì can. Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Nɔ lé wona kpla lɔ do dejɔ ji nɔŋ can ɖe, enukplamu ɖe le mɛ nɔŋ a? Natɛnŋ aŋwla ŋkuvi do lé wowa fɛn na ekpla lɔŋ do keŋ akpla nu so mɛa?’ Ŋɖɛnyanya anyi mɔ, mìalɔn axɔnɔ nukplamu to emɔ ɖekpokpui ji. w22.02 12 ¶13-14

Yehowa nya mɔ yɛaxɔ gamɛ yí mìɖo ado gbla gbɔxwe ami susu baɖawo bubu kpɔ koɖo adɛn dɔndɔnwo wuwu. (Eha. 103:13, 14) Vɔ Yehowa to yi Nyɔ, gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ koɖo yi habɔbɔ lɔ ji keŋ na mì nunya, ŋsɛn koɖo alɔdu ci mìʒan nɔ mìatrɔ mɛ ciŋmɛ mìnyi. Zan Bibla asɔ gbeje eoɖeki mɛ kpɔ nywiɖe. Mawu Nyɔ lɔ le shigbe ŋmɛkpɔnlin nɛ, atɛnŋ akpedo eo nu nagbeje enu ciwo yí èbunɔ kpɔ, enyɔ ciwo yí ènunɔ koɖo lé èwanɔ nu do mɛ. (Ʒaki 1:22-25) Yehowa can le gbesɔsɔ gashiagamɛ akpedo eo nu. Eyi nyi amɛnywitɔ ci yí atɛnŋ ado alɔ eo, ɖo énya enu ci yí le ji mɛ nɔ eo. (Elo. 14:10; 15:11) Eyi taɖo tekpɔ nɔ gbedodoɖa nɔ Yehowa koɖo yi Nyɔ lɔ kplakpla ŋkeŋke anyi numamɛ nɔ eo. Kando ji mɔ agbenywinɔnɔse Yehowa tɔwo yí nyi enywitɔ. Mìatɛnŋ akpɔ nyɔna le enuɖekpokpui ci Yehowa nu mɔ mìwo le wa mɛ. Mɛ ciwo yí wanɔ do agbenywinɔnɔse yitɔwo ji bunɔ wowoɖekiwo, wowo gbe ɖonɔ ta yí eji ŋtɔŋtɔ jɔnɔ wo.—Eha. 19:8-11. w22.03 4 ¶8-10

Mìsɛnnɔ Yehowa nɔ mìcu sɛnsɛnxɔwo yí lenɔ bu nɔ wo. Bibla mɔ edɔ ciwo wowa yí sɔ cu avɔnzava koɖo enu ciwo yí nɔ avɔnzava lɔ mɛ nyi “edɔ kɔkwɛ” ci wowa nɔ Yehowa. (Hun. 36:1, 4) Egbɛ can ɔ, Yehowa kpɔnɔ edɔ ciwo wowa yí sɔ cu Fyɔɖuxuxɔwo koɖo teokrasixɔ buwo mɔ wonyi edɔ kɔkɔɛwo. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo zannɔ gamɛ sugbɔ sɔ wanɔ dɔ cɛwo. Edɔ vevi ciwo wowa yí sɔ cunɔ Fyɔɖuxuxɔwo dejɔnɔ ji nɔ mì ba? Vɔ denyi ecɛ ɖekɛ yí exɔcutɔ lɔwo wanɔ o; wogbeɖenɔ kunu hɛnnɛ. Mɛɖewo le wo mɛ jinɔ mɔ yewoanyi mɔɖetɔwo hɛnnɛ. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu edɔsɛnsinwatɔ cɛwo mɔ yewoanyi mɔɖetɔwo yí wojeɔ, ele mɔ hamɛmɛshinshinwo alɔn do ji. Nɔ mìɖo enujikpekpe le exɔcucudɔ mɛ alo mìdeɖo can ɔ, mì pleŋ atɛnŋ awa ɖe le ebulele nɔ xɔ lɔwo nɔ woanɔ nywiɖe mɛ. w22.03 22 ¶11-12