Décembre

Etiopi fyɔxwejikpɔtɔ sɔ gbe yí awa ʒinʒindoshimɛ nyaoa? Etiopi ŋsu lɔ “va Mawu sɛngbe le Ʒeruzalɛmu.” (Edɔ. 8:27) Edasɛ mɔ, éɖo Ʒuifuwo sɛnsɛn mɛ. Kankandojitɔɔ, ékpla nu so Yehowa nu le Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ kɔkɔɛ lɔwo mɛ. Ecɛyɛɔ, égbejijiɛ mɔ yeagbekpla nu sugbɔ doji. Ci Filipu kpɔ efyɔxwejikpɔtɔ cɛ le emɔ jiɔ, éhlɛnkɔ enyɔnuɖɛtɔ Ezai wema. (Edɔ. 8:28) Éji mɔ yeagbekpla nubuwo kpi. Ézɔn emɔ kpeci sanŋdi nɛniɖe so Etiopi yí yi sɛn Yehowa le Ʒerusalɛmu gbedoxɔ mɛ. Etiopitɔ lɔ kpla nyɔnɔnwi vevi sugbɔ so Filipu gbɔ. Ðeka yí nyi mɔ évanya mɛ ci yí nyi Mɛsia lɔ. (Edɔ. 8:​34, 35) Lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa koɖo Eviɛ sɛnŋ doji. Eyi esɔ gbeta vevi lɔ mɔ yeawa ʒinʒindoshimɛ keŋ atrɔ Yesu Kristo dokplɔtɔ. Ci Filipu kpɔɛ mɔ ŋsu cɛ je yí awa ʒinʒindoshimɛɔ, éʒin do shi mɛ. w23.03 8-9 ¶3-6

Nɔ mìnyi ŋsukantɔwoɔ, mìwo nu dawa ɖe akpe nɔ Yehowa o. (Elo. 6:​16, 17) Ci amɛ sugbɔ kpɔ mɔ, wohɛn woakan ŋsu dru le egbɛ mɛ can ɔ, mìji mɔ mìatonɔ nyɔnɔnwi, ɖo Yehowa delɔnnɔ ŋsukankan o. (Eha. 15:​1, 2) Denyi ŋsukankan gannaganna ɖekɛ yí mìagbe o, egbele veviɖe mɔ mìanunɔ nyɔnɔnwi lɔwo pleŋ vɛ, nɔ mìŋgbeble amowo do mɛ o. Mìdeɖo adonɔ lɛgɛdɛ o. (Elo. 25:23; 2 Tɛs. 3:11) Nɔ míle seŋ kankɔ yí èkpɔ mɔ amɛnyɔnunu vwin tɔ ɖoɖo mɛɔ, trɔ seŋ kankan lɔ yí atɔ ŋsɛndoamunyɔwo nunu. Ci mìle agbe le xexe ci mɛ yí amowo nunɔ nyɔ dɔndɔnwo leɔ, mìɖo ado egbla sɛnsinɖe nɔ mìwo nuxuwo akpenɔ nɔ Yehowa. Nɔ mìdokɔ gbla veviɖe mɔ mìazan mìwo nuxuxoxo nunana lɔ nywiɖe le kunuɖegbe, le bɔbɔwo koɖo seŋkankanwo mɛɔ, ácu shi nɔ mì. Nɔ Yehowa vagu xexe baɖa cɛɔ, agbele fafɛɖe nɔ mì sɔwu mɔ mìazan mìwo nu asɔ kanfui.—Ʒuda 15. w22.04 9 ¶18-20

Nɔ mìkpɔ lé Yehowa koɖo Yesu lɔn mì sugbɔ doɔ, ena yí mìwo can mìlɔnnɔ wo hɛnnɛ. (1 Ʒan 4:10) Ci mìkpɔ mɔ Yesu ku do ta nɔ mìwo ɖekaɖekaɔ, edɔ yí mìgbelɔnnɔ wo doji wu. Apotru Pɔlu dasɛ enujeŋnamɛ yitɔ, ci eŋwlɛ enu ɖaɖa Galatitɔwo yí mɔ: “Mawu [Vi] . . . lɔn ŋ, yí gbe sɔ Yiɖeki na yí hwlɛn ŋ gan.” (Gal. 2:20) Yehowa toto tafɛnvɔnsa lɔ ji yí dɔn eo va yiɖeki gbɔ keŋ nɔ natɛnŋ anyi yi xlɔ. (Ʒan 6:44) Ecɛ dedɔ yí eji jɔ eo, ci èkpɔ mɔ Yehowa kpɔ enunywi ɖeka le eo mɛ yí ecu efɛn gangan ɖeka keŋ nɔ natɛnŋ anyi yi xlɔ ba? Ecɛ dedɔ yí lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa koɖo Yesu sɛnŋ doji ba? Eyi taɖo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Nyi lɔnlɔn ŋtɔ́ ci ŋɖo nɔ wo adɔ yí nawaɔ?’ Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu koɖo Kristo dɔ yí mìlɔnnɔ mɛbuwo hɛnnɛ.—2 Kor. 5:​14, 15; 6:​1, 2. w23.01 28 ¶6-7

Bibla yí nyi enuvevi ci Yehowa zan yí sɔ kpekɔdo yi mɛwo nu yí “wosinsin ɛ le ejunɔnɔ mɛ.” Yehowa wɛ yí akpaxwe sugbɔ li nɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe ɖekɛwo yí atɛnŋ ahlin yí amɔŋje mɛ. (Luiki 10:21) Amɛwo hlɛnnɔ Bibla le fishiafi. Vɔ mɛ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo hwe nyɔnɔnwitɔ ɖɛkɛwo yí mɔnɔŋje mɛ keŋ wanɔ do ji. (2 Kor. 3:​15, 16) Mìkpɔ Yehowa nunya le Bibla mɛ. Yehowa zannɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí sɔ kplanɔ nu yi mɛwo doju. Vɔ égbezannɔ wo yí sɔ kplanɔ nu mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ yí fanɔ akɔn nɔ mì. Nɔ mìhlɛnkɔ yi Nyɔ lɔɔ, mìwo pleŋ yí donɔ jeshi mɔ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mì. (Ezai 30:21) Nɔ èhlɛn mawunyɔkpukpui ɖe ɖe, dewanɔ nɔ eo mɔ, eo yí woŋwlɛ enu lɔ nɔ ba? Ɛɛ, woŋwlɛ Bibla lɔ, nɔ amɛ miliɔn nɛniɖe atɛnŋ ase mɛ. Lé ewɛ yí enyɔ ciwo yí le mɛ sɔnɔgbe pɛpɛpɛ koɖo ao ʒanwoɔ? Enu ɖeka ci yí dɔ enyi ahan yí nyi mɔ, Amɛ ci yí ŋwlɛ Bibla lɔ nya ŋɖɛ wu mɛɖekpokpui le xexegbɛ lɔ mɛ.—2 Tim. 3:​16, 17. w23.02 4-5 ¶8-10

Mìlɔn Yehowa sugbɔ, ɖo mìnyi Kristotɔ adodwiwo. Mìji mɔ mìawa ci ji mìkpe le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Vɔ gbɔxwe mìawa ci ji mìkpe nɔ Yehowa nywiɖeɔ, ele mɔ mìaɖo gbɔngbɔn mɛ tajinuwo. Tajinu lɔ ɖewo yí nyi, mìatekpɔ aɖoɖoɔ Kristotɔwo nɔnɔmɛwo, mìakpla lé mìabi le ŋɖewo wawa mɛ do yí aji enu ciwo mìawanɔ keŋ asɔ kpedo mɛbuwo nu. Nyi yí taɖo mìɖo ajinɔ mɔ mìayi ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛɔ? Susu vevitɔ lɔ yí nyi mɔ, mìji mɔ mìwo nu le jɔ ji nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ. Eji jɔnɔ Yehowa nɔ ékpɔ mɔ mìzankɔ mìwo ŋsɛn koɖo mìwo nujikpekpewo keŋkeŋ le ye sɛnsɛn mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìji mɔ mìayi ŋkɔ le gbɔngbɔn mɛ keŋ atɛnŋ akpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu nywiɖe sɔwu. (1 Tɛs. 4:​9, 10) Mì pleŋ mìatɛnŋ awa gbɔngbɔn mɛ ŋkɔyiyiwo nɔ mìle nyɔnɔnwiɛ mɛ yí ejinjin ɖeeɖe can. w22.04 22 ¶1-2

Xexeɛ mɛ politiki totomɛ aje Babiloni gangan ci yí nyi ŋsusɛnsɛnhawo ji sabaɖe yɛ. Ecɛ yí anyi tɔtɔmɛ nɔ efunkpekpe gangan lɔ. Nɔ amɛwo kpɔɛ ahan ɖe, adɔ yí woatɔ Yehowa sɛnsɛn a? Oo. Enyɔdasɛ eta 6 nu mɔ le hwenu sɛnŋ ŋtɔ́ mɛɔ, mɛ ciwo yí denyi Yehowa sɛntɔwo aji bexu le xexeɛ mɛ politiki koɖo afisasa totomɛwo gbɔ, wowo yí wosɔ sɔ koɖo etowo. Ci wodenɔ godu nɔ Mawu cɛkpakpa lɔɔ, Yehowa akpɔ wo do yi ketɔnɔwo ji. (Luiki 11:23; Enyɔ. 6:​15-17) Vɔ lé Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo awa nu do le efunkpekpe gangan lɔ hwenu ato akpo. Wowo ɖekɛ kpaŋ yí akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa le nyigban lɔ pleŋ ji yí agbe kpiŋ mɔ yewodanɔ godu nɔ ‘gbemɛlan wadan’ lɔ o.—Enyɔ. 13:​14-17. w22.05 16-17 ¶8-9

Denyi “Fyɔju ŋɛnywi lɔ” ɖekɛ yí Mawu mɛwo ɖo ado o. (Mt. 24:14) Enyɔdasɛ eta 8 yi 10 dre mawudɔla ɖekawo yí wole edɔ ɖeka wakɔ. Ele mɔ Mawu mɛwo akpedo wo nu le edɔ cɛ wawa mɛ hɛnnɛ. Mawudɔla cɛwo nunuɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ciwo yí ava mɛ ciwo yí gbe Mawu Fyɔɖuxu lɔ ji. Eyi taɖo Yehowa Kunuɖetɔwo dradra ŋɛdu ci yí wosɔ sɔ koɖo “ekejaja koɖo ezo.” Ŋɛdu cɛ xo nuxu so kojoɖoɖo ciwo Mawu ahɛn va Satana xexe vwin lɔ pleŋ ji. (Enyɔ. 8:​7, 13) Amɛwo ɖo anya mɔ vɔvɔnu lɔ gogo keŋ awa trɔtrɔwo le wowo gbe mɛ yí agan le Yehowa dɔmɛzi ŋkeke lɔ ji. (Zef. 2:​2, 3) Vɔ ŋɛdu cɛ sese dejɔnɔ ji nɔ amɛwo o. Eyi taɖo mìɖo agbe dɔn gbɔxwe adrɛ nɔ wo. Le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, kojoɖoɖo ŋɛdu kpɛtɛ lɔ sese ave amɛwo haan.—Enyɔ. 16:21. w22.05 7 ¶18-19

Mìasɔ asu koɖo ashi Kristotɔ ciwo yí vatɔ evi jiji kpɔwɛ. Vayi saɔ, wosenɔ Bibla mɛ nuxu ciwo yí nunɔ lé woahɛn viwo do. Vɔ ecɛyɛɔ, nukplamu cɛwo vale veviɖe nɔ wo sɔwu, ɖo wovatɔ eviwo jiji. Edɔ gangan teŋ enyi yí le kɔ nɔ wo yɛ! Ahan enɔnɔ nɛ, nɔ enuwo trɔ le mìwo gbe mɛɔ, Bibla gɔnmɛɖose ciwo mìjeshi ɖɛ sa vanɔnɔ veviɖe nɔ mì sɔwu. Eyi taɖo Yehowa sɛntɔwo hlɛnnɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo, yí shigbe lé hanci wonui nɔ Izraɛli fyɔwo nɛɔ, wobunɔ tamɛ kpɔ so wo nu le wowo “gbezanwo pleŋ mɛ.” (2 Ese. 17:19) Ajitɔ koɖo ajinɔwo, ci mínyi Kristotɔwoɔ, edɔ vevi ɖeka le kɔ nɔ mí. Eyi nyi mɔ mìakpla nu míwo viwo so Yehowa nu. Vɔ de enukplakpla ɖeviɛwo so Yehowa nu ɖekɛ yí nyi nyɔ lɔ o. Mínya mɔ yewoɖo akpedo wo nu woalɔn Yehowa hɛnnɛ. w22.05 26 ¶2-3

Nɔ mìwa enudɔndɔn ɖeɔ, de ve ave mì nu ɖekɛ yí anyi evɔ o. Ele mɔ mìale gbesɔsɔ yí awa nu wu ahan. Enuvevi bu ci Yehowa kpɔnɔ gbɔxwe yí sɔ enu kenɔ amɛ yí nyi trɔtrɔ ci amɛ lɔ wakɔ. Trɔtrɔwawa yí nyi mɔ, “woatrɔ le godu nɔ ŋɖe.” Amɛ lɔ ɖo atrɔ le yi mɔ dɔndɔn lɔ ji yí avatɔ Yehowa mɔ zɔnzɔn. (Ezai 55:7) Amɛ lɔ ɖo atrɔ yi susuwo nɔ asɔ koɖo Yehowa susuwo. (Rɔm. 12:2; Efe. 4:23) Éɖo aɖui koŋ yí ami susu dɔndɔnwo ɖoɖo yí ami enudɔndɔn lɔ wawa. (Kol. 3:​7-9) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, xɔse ci mìɖo do Kristo vɔnsa lɔ nu yí ana Yehowa asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì yí aklɔ mìwo gɔjejewo si. Yehowa atoto Eviɛ tafɛnvɔnsa lɔ ji yí asɔ enu ke mì nɔ ékpɔ mɔ, mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìatrɔ mìwo gbenɔnɔ.—1 Ʒan 1:7. w22.06 6 ¶16-17

So hwenu Adamu koɖo Ɛva gbe to nɔ Mawuɔ, agbetɔwo vatɔ enuvɔn wawa koɖo wowo kpenawo. (Ŋun. 8:9) Le kpɔwɛ mɛ, acɛkpatɔwo zannɔ wowo ŋsɛn sɔ tanɔfu amɛwo do, tamɛsɛntɔwo wanɔ enubaɖawo koɖo amɛwo, sukluvi tamɛsɛntɔwo zunɔ wowo kpenawo yí wanɔ evu koɖo wo yí mɛɖewo sɛnnɔ tamɛ do wowo xomumɛtɔwo nu hɛnnɛ. Eyi taɖo dekpaca mì nɔ agbetɔ vɔnkɔ nɔ yi kpena o! Lé Satana tenɔkpɔ mɔ yeazan vɔnvɔn ci mìɖonɔ nɔ agbetɔwo doɔ? Satana tonɔ vɔnvɔn nɔ agbetɔ ji yí adɔ mìami kunu ɖeɖe alo ami enu ciwo Yehowa dɔ mì wawa. Satana tonɔ agbetɔ cɛkpakpawo ji yí dɔ yí woɖonɔ te mìwo dɔwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì. (Luiki 21:12) Le Satana xexe cɛ mɛɔ, amɛ sugbɔ nunɔ ŋsunyɔwo do Yehowa Kunuɖetɔwo nu. Mɛ ciwo yí kando ŋsunyɔ cɛwo ji konɔ mì alo trenɔ fun nɔ mì ŋtɔkpu. (Mt. 10:36) Satana nuwana cɛwo kpaca mìa? Oo. Ézan wana cɛwo hɛnnɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ.—Edɔ. 5:​27, 28, 40. w22.06 16 ¶10-11

Miwo yí nyi “amɛ sugbɔ” ciwo woakplɔ va jɔjɔɛnyinyi mɔ jiɔ? Wowo yí nyi mɛ ciwo woafɔn so ku koɖo mɛ ciwo yí aci agbe le Harmagedɔn hwa lɔ godu koɖo evi ciwo woavaji le xexe yoyu lɔ mɛ. Le exwe 1000 lɔ vɔvɔnuɔ, mɛ ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji atrɔ amɛmaɖonuvɔnwo. Ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ denyi mɔ nɔ mɛɖe trɔ amɛmaɖoafɛn ɔ, anyi akpɔ agbe mavɔ dandandan o. Ðo ŋwi enu ci yí jɔ do Adamu koɖo Ɛva ji. Amɛmaɖoafɛn wonyi, vɔ woɖo akpɔtɔ asekɔ tonu nɔ Yehowa Mawu gbɔxwe akpɔ agbe mavɔ. Vɔ ewa ŋshishi mɔ wodevase tonu o. (Rɔm. 5:12) Ci amɛwo pleŋ anyi amɛmaɖoafɛnwo le exwe 1000 lɔ vɔvɔnu ɖe, wo pleŋ anɔ godu nɔ Yehowa cɛkpakpa lɔ keke asɔyi mavɔa? Ci Adamu koɖo Ɛva nyi amɛmaɖonuvɔnwo can ɔ, wodevanɔ gbeji o. Mɛɖewo avawa nu shigbe wowo hannɛa? Woɖo akpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo. w22.09 22-23 ¶12-14

Nɔ èkpɔ cukaɖa ciwo pleŋ yí le xexe lɔ mɛ gbɛ ɖe, egbɔnnɔnu nɔ eo mɔ àkando ji mɔ enuwo avanyɔ le esɔ mɛa? Xomu ɖekɛ mɛ tɔwo degbelɔnkɔ wowonɔnɔwo ahan o. Tamɛsɛnnuwawa koɖo amɛɖekɛtɔnyanya yí vabɔ gbɛ. Amɛ sugbɔ degbekankando acɛkpatɔwo ji o. Vɔ enubaɖa ŋtɔ́wo ciwo yí jɔjɔ atɛnŋ ana kankandoji eo mɔ enuwo avanyɔ. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Ðo enu cɛwo pɛɛ yí enyɔnuɖɛ vevi ɖeka mɔ woavajɔ “le ŋkeke vɔvɔwo mɛ.” (2 Tim. 3:​1-5) Mɛ ciwo shi eji nywi le nya mɔ enyɔnuɖɛ cɛ vavamɛ yí ena kpeɖoji wo mɔ Yesu Kristo tɔ acɛ kpakpa yí nyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Vɔ ɖeka kpoŋ yí nyɔnuɖɛ cɛ nyi le nyɔnuɖɛ ciwo pleŋ yí xo nuxu so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu mɛ. Shigbe foto ci woja wliwliwli yí baka wo keŋ vasɔ wo dodoɔ nɔnɔnu keke enu ci yí le foto lɔ mɛ vaze gbajɛɛ nɛɔ, ahanke yí mìakpɔ mɔ enyɔnuɖɛ cɛwo do nu wowonɔnɔwo mɛ yí na mìvanya hwenu ci mɛ mìle nɔ Yehowa nyɔnuɖɛwo. w22.07 2 ¶1-2

Mìxɔ emɔdasɛnamɛwo so lé mìawanɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ do le COVID dɔ̀bamɛ lɔ hwenu. Zeɖekakakaɔ, mìtɔ hamɛ bɔbɔwo, takpekpewo koɖo takpekpeganwo wawa toto videokacaca ji. Yí nɛnɛkeɔ, mìtɔ kunu ɖeɖe nɔ amɛwo sɔ to wemaŋwlɛŋwlɛ koɖo telefonu ji. Yehowa cu shi do mìwo gblajeje lɔwo ji. Alɔjedɔwaxu sugbɔ nu mɔ, eŋɛnywidratɔwo hlɛnhlɛnmɛ vasukɔgbɔ doji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enu ciwo mɛ mìto do ŋsɛn amɛ sugbɔ hwenɔnu. Etɛnŋ wakɔ nɔ mɛɖewo mɔ habɔbɔ lɔ yɛ gbewɛkɔ ɖoɖu le dɔ̀bamɛ nyɔ lɔ mɛ. Vɔ nɔ hwenuwo vayikɔɔ, wovakpɔnɔ mɔ mɔdasɛnamɛ lɔwo sɔgbe. Eyi ci mìbu tamɛ kpɔ so lé Yesu kplɔkɔ yi mɛwo do koɖo lɔnlɔn le edɔ̀bamɛ lɔ hwenuɔ, ena mìkando ji mɔ, nɔ esɔ mɛ gbevale do ɖe can ɔ, Yehowa koɖo Eviɛ lɔnlɔntɔ lɔ dagbe mì ɖɛ gbeɖe o.—Ebre. 13:​5, 6. w22.07 13 ¶15-16

To akpo nɔ Yehowa kanfukanfu le mìwo gbedodoɖawo mɛɔ, mìɖo agbedonɔ akpe ni do enunywi ciwo yí ena mì ŋci. Mìatɛnŋ adonɔ akpe ni do sese nyakpɔkpɔ shiŋmɛ vovovo ciwo yí ewa nɔ mì, ŋɖuɖu vivi hamɛhamɛ koɖo exlɔ nywi ciwo yí ena mì ŋci. Mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ ji mɔ mìwo le kpɔ jijɔ, eyi taɖo ena mì enu cɛwo koɖo nubu sugbɔwo. (Eha. 104:​12-15, 24) Ci yí gbewu hunnɔwoɔ, Yehowa na gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ mì yí gbena emɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ ɖeka mì, yí mìdonɔ akpe do wowo ŋci hɛnnɛ. Atɛnŋ anɔ fafɛɖe mɔ mìaŋlɔbe yí mìdadonɔ akpe nɔ Yehowa do enu ciwo pleŋ yí ewa nɔ mì ŋci o. Nyi yí akpedo eo nu yí daŋlɔnɔbeɔ? Àtɛnŋ aŋwlɛ enu ciwo pleŋ èbiɔ Yehowa daɖɛ yí le yiyimɛɔ, natonɔ wo mɛ keŋ akpɔ mɔ lé Yehowa ɖo wo ŋci do ma. Yí nɔ éɖo eɖe ŋciɔ, nado gbe ɖaɖa keŋ ado akpe ni.—Kol. 3:15. w22.07 22 ¶8-9

Mìnya mɔ nyɔnɔnwi lɔ kplakpla ɖekɛ desun o. Gbɔxwe mìakpɔ nyɔna so mɛɔ, ele mɔ mìanɔ agbe asɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìawanɔ do enu ciwo mìkplakpla ji. Eyi gbɔxwe nyɔnɔnwi lɔ ana mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. (Ʒaki 1:25) Lé mìawɛ anya nɔ mìnɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔɔ? Nɔviŋsu ɖeka nu mɔ mìɖo alenɔ ŋkuvi do mìwoɖekiwo nu yí akpɔ finiwo mìwɛkɔ nywiɖe le koɖo finiwo yí eʒan mɔ mìawa trɔtrɔ le. Apotru Pɔlu nu mɔ: “Nɔ́ a nyi eɖe can ɔ, mì ɖo a kpɔtɔ a yìkɔ ŋkɔ le emɔ ci ji mì le keke va nanɔ evyɛ.” (Fili. 3:16) Bu tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo mìkpɔnɔ, nɔ mìtekpɔ yí “zɔnnɔ zɔnlin le nyɔnɔnwi lɔ mɛ” ɖa! Mìwo gbe nyɔnɔ doji yí mìgbena eji jɔnɔ Yehowa koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo. (Elo. 27:11; 3 Ʒan 4) Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìalɔn nyɔnɔnwi lɔ yí agbenɔ agbe asɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ. w22.08 18-19 ¶16-18

Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ adasɛ mɔ yewolɔn Yehowa koɖo Yesu doɔ? Enuvevi ɖeka ci woawanɔ yí nyi mɔ woalenɔ bu nɔ Yesu lɛngbɔwo. (1 Piɛ 5:​1, 2) Yesu na yí nyɔ cɛ mɛ kɔ gbawlɛ nɔ apotru Piɛ. Ci Piɛ gbe zetɔn mɔ yedejeshi Yesu ɖɛɔ, évajijiɛ veviɖe mɔ yeadasɛ nɔ Yesu mɔ yeluin. Ci wofɔn Yesu so kuɔ, ébiɔ Piɛ se mɔ: “Shimɔ [Ʒan] vi, è lɔn Ŋ a?” Mìatɛnŋ akando ji mɔ Piɛ awa enuɖekpokpui yí asɔ dasɛ nɔ yi Xwetɔ mɔ yeluin. Yesu nu nɔ Piɛ mɔ: “Kpɔ anyi lɛngbɔwo ji.” (Ʒan 21:​15-17) Yí so hwenɔnu keke je yi kugbeɔ, éle bu nɔ yi Xwetɔ lɛngbɔwo nywiɖe koɖo lɔnlɔn yí sɔ dasɛ mɔ yelɔn Yesu. Hamɛmɛshinshinwo, lé míatɛnŋ adasɛ mɔ enyɔ ciwo Yesu nu nɔ Piɛ le veviɖe nɔ yewoɔ? Míatɛnŋ adasɛ lé mílɔn Yehowa koɖo Yesu sugbɔ do nɔ míjinɔ gamɛ yí vayi donɔ ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí jenɔ agbla yí kpenɔdo mɛ ciwo yí mi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi nu nɔ woatrɔ va Yehowa gbɔ.—Eze. 34:​11, 12. w23.01 29 ¶10-11

Ze nɔ afɔku ci yí nyi mɔ, mɛɖe deli yí atɛnŋ amɔŋje gbɔjɔgbɔjɔ ci yí yeteteɛkpɔ mɔ yeaɖu ji mɛ o. Nɔ èbubuɔ ahan ɔ, atɛnŋ ana yí nabu mɔ ɖewaxu deli nɔ ye o yí namɔ yedatɛnŋ akpe ji yí aɖu edro vwin lɔwo ji o. Vɔ Bibla yɛ nu mɔ: “Vɔ, le tetekpɔ lɔ hwenu ɔ, Mawu a dra emɔ ci ji yí mí a shi le yí a tɛnŋ a sun ji.” Eyi taɖo nɔ edro vwin ɖe gbedo ke do mì mɛ sɛnŋsɛnŋɖe can ɔ, mìatɛnŋ akpe ji yí aɖu ji. Toto Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ asun ji yí aɖuɖuɔ mìwo dro vwinwo ji. Ðonɔ ŋwi enyɔ cɛ gashiagamɛ: Ci mìnyi amɛmakpemakpewoɔ, mìdatɛnŋ agbe mɔ edro vwinwo dava mì mɛ o. Vɔ nɔ edro vɔnwo va mì mɛɔ, mìatɛnŋ awa nu yí aɖe wo si kaba shigbe lé Ʒozɛfu wɛ yí shi le Potifa ashiɛ gbɔ blaŋ nɛ. (Gɔnm. 39:12) Ŋgbelɔn nɔ edro vɔnwo aɖu eo ji o! w23.01 12-13 ¶16-17

Jɔjɔɛnyinyi nyi Yehowa nɔnɔmɛ ɖeka. (2 Ese. 32:4) Amɛ ci yí le jɔjɔɛɖe detranɔ amɛ mɛ o, ahan pɛɛ yí Yehowa le nɛ. (Edɔ. 10:​34, 35) Egbe ciwo mɛ woŋwlɛ Bibla do dasɛ mɔ Yehowa detranɔ amɛ mɛ o. Yehowa nu mɔ le azan lɔwo vɔvɔnuɔ, “enujejeshi adodwi” ci yí le Bibla mɛ “avasugbɔ doji.” Eyi amɛ sugbɔ amɔŋje mɛ. (Daniɛli 12:​4, NWT) Enu ɖeka ci yí na yí enujejeshi adodwitɔ lɔ vasugbɔ doji yí nyi mɔ, woɖe Bibla koɖo Bibla nukplawemawo gɔnmɛ do egbe vovovowo mɛ yí ma wo. Yehowa mɛwo ɖe gɔnmɛ nɔ Mawu Nyɔ lɔ keŋkeŋ alo yi kpaxwe ɖe do egbe ciwo yí wu 240 mɛ yí mɛɖekpokpui hɛn axɔɛ ehomana. Ecɛ wɛ mɔ, mɛ ciwo yí so ejuwo pleŋ mɛ atɛnŋ ase “Mawu fyɔju ŋɛnywi lɔ” gbɔxwe vɔvɔnu lɔ ava. (Mt. 24:14) Mìwo Mawu ci yí wanɔ enujɔjɔɛ hun emɔ ɖɛ nɔ amɛ sugbɔ, nɔ woahlɛn yi Nyɔ lɔ keŋ ajeshi ɖɛ. Éwɛ ahan ɖo élɔn mì sugbɔ. w23.02 5 ¶11-12

Enujɔjɔɛwawa jɔnɔ ji nɔ eoa? Mìkando ji mɔ ejɔnɔ ji nɔ eo. Vɔ ci mì pleŋ nyi nuvɔnmɛwoɔ, nɔ mìdenya wawaɔ, ale fafɛɖe mɔ mìavakpɔnɔ enujɔjɔɛwawa shigbe lé xexe lɔ kpɔɛni do nɛ. (Ezai 5:20) Nɔ womɔ mɛɖe nyi amɛjɔjɔɛɔ, amɛ sugbɔ tɛnŋ bu mɔ yɛnyi mɛ ci yí gangannɔ yiɖeki, donɔ hwɛ mɛbuwo alo kpɔnɔ yiɖeki mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo. Vɔ Mawu delɔnnɔ adɛn ŋtɔ́wo ɖeeɖe o. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édo hwɛ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo, ɖo wowoŋtɔwo do wowo sewo kudo enujɔjɔɛwawa nu. (Ŋun. 7:16; Luiki 16:15) Mɛ ci yí wanɔ enunywi le ŋmɛ nɔ Yehowa dekpɔɛni mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo gbeɖe o. Nɔnɔmɛ nywi ɖeka yí enujɔjɔɛwawa nyi. Enujɔjɔɛwawa gɔnmɛ yí nyi mɔ woawa enu ci Yehowa Mawu mɔ yɛnyɔ. Enyɔgbe ciwo wozan nɔ “enujɔjɔɛwawa” le Bibla mɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ woanɔ agbe asɔ koɖo agbenywinɔnɔ se kɔyiji Yehowa tɔwo. w22.08 27 ¶3-5

Yesu kando yi nukplaviwo ji ci wowanɔ afɛnwo can. (Ʒan 15: 16) Hwenu Ʒaki koɖo Ʒan biɔ Yesu mɔ yi le na nɔ yewoanɔ texwe veviwo le Fyɔɖuxu lɔ mɛɔ, Yesu dedo hwɛ wo mɔ susu ŋtɔ́ hanwo yí dɔ wosɛnkɔ Yehowa alo yí gbe mɔ wodagbenyi apotru yetɔwo o. (Maki 10:​35-40) Le yiyimɛ le ezan ci mɛ wolé Yesuɔ, yi nukplaviwo pleŋ shi gbeɖi ɖɛ. (Mt. 26:56) Ele ahan gan, Yesu demi kankando wo ji o. Ci Yesu nya enu so afɛn wowotɔwo nu can ɔ, “élɔn wo keke yi vɔvɔnu.” (Ʒan 13:1) Gbesɔwu ŋnɔɔ, ci Yesu fɔn so ku goduɔ, éɖo edɔ vevi ɖeka nɔ yi apotru 11 lɔwo. Édɔ wo mɔ wo le nɔ ŋkɔ nɔ nukplaviwowawadɔ lɔ yí agbele bu nɔ ye lɛngbɔ vevi lɔwo. (Mt. 28:​19, 20; Ʒan 21:​15-17) Éwa ɖaŋ wɛ ci ekando yi nukplavi nuvɔnmɛ cɛwo ji. Wo pleŋ sɛn Mawu le egbejinɔnɔ mɛ keke je wowo ku gbe. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Yesu ɖo kpɔwɛ nywi nɔ mì ci ekando agbetɔ nuvɔnmɛwo ji. w22.09 6 ¶12

Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mì yí gbele axa nɔ mìɔ, agbla ciwo Satana jekɔ mɔ yeado vɔnvɔn nɔ mì anyi gbali see. Le kpɔwɛ mɛ, mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 118 tɔ lɔ do go nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖewo. Éɖo ketɔnɔ sugbɔwo, ejuɔ mɛ mɛganwo can le wo mɛ (kpukpui 9, 10). Hweɖewonuɔ, wocunɔ nu kpɔ koɖi veviɖe (kpukpui 13). Yí hweɖekanuɔ, Yehowa can dɔn eto ni sɛnsinɖe (kpukpui 18). Enu cɛwo wɛwɛ, gan ehakpatɔ lɔ nu mɔ: “Ŋ da vɔn o.” Énya mɔ nɔ Yehowa ci yí nyi ye Daye ci yí le jeŋkwi mɛ dɔn to nɔ ye can ɔ, yɛlɔn ye. Ehakpatɔ lɔ kando ji mɔ, nɔ yegbedo go cukaɖa ɖekpokpui can ɔ, ye Mawu Amɛlɔntɔ lɔ le gbesɔsɔ gashiagamɛ yí akpedo ye nu. (Eha. 118:29) Ele mɔ mɛɖekaɖeka le mì mɛ akando ji mɔ Yehowa lɔn ye. Nɔ kankandoji cɛ le mì shiɔ, mìatɛnŋ aɖu vɔnvɔndonamɛnu amɛtɔn cɛwo ji. Wowo yí nyi: (1) vɔnvɔn mɔ mìdasun ji yí akpɔ mìwo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ o; (2) vɔnvɔn nɔ agbetɔ, koɖo (3) vɔnvɔn nɔ eku. w22.06 15 ¶3-4

Mìɖo awɛ keke nɔ Yehowa sɛnsɛn anyi enuŋkɔtɔ nɔ mì le agbe mɛ. Ci enyi Yehowa yí wa mìɔ, eyi mìɖo asɛn. (Enyɔ. 4:11; 14:​6, 7) Eyi taɖo, enuvevitɔ nɔ mì le agbe mɛ yí nyi mɔ mìasɛn Yehowa shigbe lé eji do nɛ yí mìasin “le gbɔngbɔn koɖo nyɔnɔnwi mɛ.” (Ʒan 4:​23, 24) Mìji mɔ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ adasɛ emɔ nɔ mì nɔ mìwo sɛnsɛn asɔ koɖo nyɔnɔnwi ciwo mìkplakpla le yi Nyɔ lɔ mɛ. Nɔ mìle eju ci mɛ woɖo te mìwo dɔwo le alo wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo nu keŋkeŋ le can ɔ, Mawu sɛnsɛn yí ɖo anyi enuŋkɔtɔ nɔ mì. Kakacɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo wu 100 yí wolé do gakpa mɛ, ɖo wonyi Yehowa Kunuɖetɔwo. Ci ele ahan can ɔ, eji kpɔtɔ jɔkɔ wo yí wowanɔ enuɖekpokpui ci ji wosun yí donɔ egbe ɖaɖa yí kplanɔ nu yí gbexonɔ nuxu so mìwo Mawu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ nu nɔ mɛbuwo. Nɔ wonukɔ enyɔ manyɔmanyɔwo do mì nu alo cikɔ yumɛ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ akpɔ jijɔ ɖo mìnya mɔ, Yehowa le koɖo mì yí avacu shi nɔ mì.—1 Piɛ 4:14. w22.10 9 ¶13

Le Elododo Wema lɔ pleŋ mɛɔ, énu nukplamu ciwo ji nɔ mìwakɔ doɔ, mìwo gbe anyɔkɔ doji gashiagamɛ. Mìakpɔ nukplamu amɛve kpaŋ le nukplamu cɛ ciwo mɛ nunya le mɛ. Ŋkɔtɔ, enu ci yí le eo shi le jenɔŋ nɔ eo. Elododo Wema 23:​4, 5 nu mɔ: “Ŋgbe cuku ao lanmɛ nɔ agbla jeje nɔ dɔkunɔ nyinyi o. . . . Eho ɖeblɛ vayinɔ shigbe é mi awawo yí zonɔ shigbe xevi nɛ.” Ele ahan gan, dɔkunɔwo koɖo wamɛnɔwo le eho jikɔ veviɖe gbɛ. Wowanɔ enu ci yí danahɛn nu le wowoŋtɔwo nu. Ekacaca ci yí le wo koɖo mɛbuwo gblamɛ danahɛn yí edanahɛn nu le wowo lanmɛsɛn ŋtɔkpu nu. (Elo. 28:20; 1 Tim. 6:​9, 10) Evetɔ, bunɔ tamɛ kpɔ gbɔxwe axo nuxu. Nɔ mìdenya wawaɔ, mìwo nuxuwo atɛnŋ adahɛn nu sugbɔ. Elododo Wema 12:18 nu mɔ: “Nɔ wodebu enyɔ ɖe kpɔ gbɔxwe yí nuiɔ, ele shigbe ewi wotɔ amɛ hannɛ. Vɔ nunyatɔwo ɖe danɔ edɔ̀ nɔ amɛ.” Nɔ mìdedonɔ lɛgɛdɛ do mɛbuwo fɛnwo nuɔ, adɔ yí fafa akpɔtɔ anɔ mìwo koɖo mɛbuwo gblamɛ.—Elo. 20:19. w22.10 21 ¶14; 22 ¶16-17

Ezekiɛli ɖo amɔŋje eŋɛ ci ejikɔ avayi do mɛ nywiɖe. Éɖo akando enyɔ lɔ ji, ana yí kpakpa asɔɛ nɔ avayi nui nɔ amɛwo. Eyi enukpacamɛ ɖeka jɔ, Ezekiɛli kpɔɛ mɔ wemaŋwlaŋwla lɔ “vivi shigbe nyishi nɛ.” (Ezek. 3:3) Nyi yí taɖoɔ? Emɔ ci yí hun nɔ Ezekiɛli nɔ anɔ Yehowa dumɛ vivi ni alo jɔ eji ni. (Eha. 19:​8-11) Ci Yehowa sɔɛ mɔ yianyi yi nyɔnuɖɛtɔɔ, ejeŋ ni. Le yiyimɛɔ, Yehowa nu nɔ Ezekiɛli mɔ: “È ɖo a ɖoto enyɔ ɖeka ɖeka ci yí Ŋ nu nɔ eo. Yí è ɖo a ɖoŋwi enyɔ hunnɔwo.” (Ezek. 3:10) Enyɔ cɛwo ciwo Yehowa nukɔ nɔ Ezekiɛli dasɛ mɔ, enyɔ ciwo woŋwlɛ do wemaŋwlaŋwla lɔ mɛ ɖo aci susu mɛ nɔ Ezekiɛli yí abu tamɛ kpɔ so wo nu. Ci Ezekiɛli wɛ ahan ɔ, ena yi xɔse sɛnŋ doji. Egbena yí eɖo ŋɛdu sɛnŋ ɖeka yí anu nɔ amɛwo. (Ezek. 3:11) Ci Mawu Nyɔ lɔ le eji koɖo aglan mɛ nɔ Ezekiɛliɔ, éle gbesɔsɔ yí awa edɔ ci woɖo ni yí aɖe gbɔ ni. w22.11 6 ¶12-14

Nɔ wowa trɔtrɔ ɖe le habɔbɔ lɔ mɛ yí ena egbejinɔnɔ gbɔngbɔnnu nɔ eo ɖe, nyi àwaɔ? Nɔ wowa trɔtrɔ ɖe le habɔbɔ lɔ mɛɔ, lɔn do ji yí awa do ji. Hwenu Izraɛliviwo le zogbeji yikɔɔ, Kexatitɔwo yí kɔnɔ enublabladaka lɔ yí nɔnɔ ŋkɔ nɔ jukɔn lɔ pleŋ. (Amh. 3:​29, 31; 10:33; Ʒoz. 3:​2-4) Mɔnukpɔkpɔ gangan ɖeka enyi nɔ wo! Vɔɔ, enuwo trɔ nɔ wo hwenu Izraɛliviwo vaɖo Gbeɖu Nyigban lɔ ji. Degbeʒan mɔ woakɔnɔ enublabladaka lɔ o. Eyi taɖo wovasɔ edɔ buwo nɔ Kexatitɔwo mɔ wo le wa. (1 Kro. 6:​31-33; 26:​1, 24) Wodenu so Kexatitɔwo nu le fiɖe mɔ woto nyɔ alo mɔ wo le na edɔ bu ci yí nyɔ wu yewo, ɖo edɔ ci yewowanɔ sa nyi edɔ vevi o. Nyi mìakpla so wo gbɔɔ? Nɔ godu nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ koɖo ao ji keŋkeŋ nɔ wowa trɔtrɔwo, nɔ woɖɔli edɔ ci èwakɔ le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ can. Kpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ le edɔ ɖekpokpui ci wosɔ na eo mɔ wo le wa mɛ. Ðo ŋwi mɔ de edɔ ci èwakɔ yí dɔ èle veviɖe nɔ Yehowa o. Tonusese aotɔ le veviɖe nɔ Yehowa sɔwu edɔ ɖekpokpui ci woɖo nɔ eo yí èwakɔ. w22.11 23 ¶10-11

Onezifɔ ji apotru Pɔlu yí hwenu evakpɔɛɔ, éwa enuŋtɔŋtɔ ɖewo yí sɔ kpedo nu. Hwenu Onezifɔ wakɔ enu cɛwoɔ, ésɔ yi gbe do afɔku mɛ. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Mìdeɖo avɔn nɔ mɛ ciwo yí dokɔ vɔnvɔn nɔ mì alo vɔnvɔn lɔ ana mìami kpekpedo mɛ ciwo yí wocikɔ yumɛ nɔ nu o. Vɔ mína nɔ mìahwlɛn ta nɔ wo yí awa ŋɖekpokpui keŋ asɔ kpedo wo nu. (Elo. 17:17) Woʒan lɔnlɔn koɖo kpekpedonu mìwotɔ. Mìakpɔ lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le Russie kpenɔdo wowo nɔvi xɔsetɔ ciwo wolé do gakpa mɛ nu. Nɔ wojikɔ aɖo kojo nɔ nɔvi ɖeɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ vanɔ kojoɖoxu lɔ keŋ ado alɔ yi. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ wokan ŋsu do nu nɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ, lé wo do gakpa mɛ alo ci yumɛ nɔ woɔ, vɔnvɔn ŋgbeɖo eo o. Do gbe ɖaɖa do ta nɔ wo, le bu nɔ wowo xomumɛtɔwo yí awa enuŋtɔŋtɔ ɖewo asɔ kpedo wo nu.—Edɔ. 12:5; 2 Kor. 1:​10, 11. w22.11 17 ¶11-12

Hamɛmɛshinshinwo dɔ enyi mɔ woasɔ Bibla ado ŋsɛn nɔviwo yí agbekpedo mɛ ciwo yí lokɔ nu kpɔ nu. (1 Piɛ 5:2) Le jɔjɔmɛfɔku ɖe hwenuɔ, enu ŋkɔtɔ ci woɖo awa yí nyi mɔ woakpɔ mɔ nɔvi ɖekaɖeka le nywiɖe, ɖo ŋɖuɖu, enudodo koɖo fini adɔn ma. Vɔ nɔ wleci sugbɔ vayi can ɔ, nɔvi ciwo yí ci agbe tɛnŋ kpɔtɔ ʒan ŋsɛndoamu ci yí so Bibla mɛ koɖo akɔnfɛ. (Ʒan 21:15) Harold nyi alɔjedɔjikpɔgbɛ mɛ tɔ ɖeka. Édo go koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ ciwo tɔxu jɔjɔmɛfɔku jɔ le. Énu mɔ: “Exɔnɔ gamɛ gbɔxwe wovavonɔŋ le wowoɖekiwo mɛ. Wotɛnŋ tɔ enu ciwo wobu lɔwo ŋlɔŋlɔbe vivivi. Vɔ wokpɔtɔ ɖonɔ ŋwi wowo mɛ vevi ɖe ci yí ku, enuvevi ɖe ci yí le wo shi yí edahɛn koɖo lé wowɛ yí gan le nɔnɔmɛ gbɔnnu lɔ mɛ do. Nɔ woɖoɖoɔ ŋwi enu cɛwo kpɔɔ, agbetɛnŋ ana woagbeseseɛ vevi doji. Denyi xɔse yí dele wo shi yí dɔ yí ewakɔ ahan nɔ wo o, esɔgbe mɔ awa ahan nɔ wo.” Hamɛmɛshinshinwo wanɔ do nukplamunyɔ cɛ ji, ci yí mɔ “mí ɖo a fan avin koɖo amɛ ciwo yí le avin fanfan mɛ.”—Rɔm. 12:15. w22.12 22 ¶1; 24-25 ¶10-11

Yehowa na mì gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ faa keŋ nɔ akpedo mì nu mìakpe ji awa enunywi. Nɔ mìkplakɔ Mawu Nyɔ lɔɔ, anyi mìtatashi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ nɔ atrɔ mì. Mìgbexɔnɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ nɔ mìyi bɔbɔwo. Le Kristotɔwo bɔbɔ cɛwo mɛɔ, mìnɔnɔ ju koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí jejeɛ agbla veviɖe mɔ yewoawa enunywi shigbe mìwo ke nɛ yí ecɛ donɔ ŋsɛn mì. (Ebre. 10:​24, 25; 13:7) Nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe yí fan kwi ni mɔ yi le kpedo mì nu mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe jiɔ, ána mì gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ nɔ ado ŋsɛn mì nɔ mìakpɔtɔ ale egbla lɔ dokɔ. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, enu cɛwo dana yí edro vwin lɔwo avɔ zeɖeka o, vɔ woakpedo mì nu yí mìaɖukɔ wo ji. Nɔ mìtɔ enu ciwo yí akpedo mì nu yí mìanɔ ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowa wawaɔ, ele veviɖe mɔ mìakpɔtɔ awanɔ wo yí akpɔtɔ aɖokɔ edro nywiwo. w23.01 11 ¶13-14

Ci Bibla denyi lanmɛsɛnnyɔwo alo ŋɖuɖunyɔwo wema can ɔ, éxo nuxu sugbɔ nɔ mì so lé Yehowa kpɔnɔ lanmɛsɛnmɛnɔnɔ koɖo ŋɖuɖu nu do. Le kpɔwɛ mɛ, édo ŋsɛn mì mɔ, mìwo “le gbe enu ciwo” yí adahɛn nu le mì nu “wawa.” (Ŋun. 11:​10, NWT) Bibla nu mɔ, mìwoŋgbenyi sukanuɖutɔ alo ahanumunɔ o, ɖo enu cɛwo wawa atɛnŋ adahɛn nu le mìwo lanmɛsɛn nu yí awu mì ŋtɔkpu. (Elo. 23:20) Yehowa jijiɛ mɔ mìwo le ɖunɔ mìwoɖekiwo ji, nɔ mìsɔkɔ gbeta so enu ci mìaɖu koɖo enu ci mìanu nu, sɔ kpe nɔ enu nɛni ci mìaɖu koɖo aha nɛni ci mìanu. (1 Kor. 9:25) Mìatɛnŋ adasɛ mɔ agbe ci Mawu na mì jeŋ nɔ mì sugbɔ, nɔ mìzannɔ tamɛbubu nujikpekpe mìwotɔ yí sɔ sɔnɔ gbeta nywiwo. (Eha. 119:​99, 100; Elo. 2:11) Le kpɔwɛ mɛ, mìawa ɖaŋ acannɔ enu ciwo mìaɖunɔ nywiɖe. Nɔ ŋɖuɖu ɖe jɔnɔ ji nɔ mì, vɔ mìnya mɔ nɔ mìɖui edɔ yí mìblenɔɔ, mìdegbeɖuini o. Mìgbedanasɛ mɔ mìnya ŋɖɛ, nɔ mìdɔnnɔ alɔn nywiɖe, tenɔ kanmɛ blaŋblaŋ, mɛ́nɔ le gbaza mɛ yí na mìwo xomɛ kpɔtɔ nɔnɔ mɛmiɖe. w23.02 21 ¶6-7

Lé àwɛ akpɔ enuveviwo nɔ èhlɛnkɔ Biblaɔ? Mìakpɔ enyɔ ci 2 Timɔte 3:​16, 17 nu. Kpukpui cɛ nu mɔ, “Wo zannɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo pleŋ a sɔ” (1) kpla nu amɛ, (2) gbe nyɔ nɔ amɛ, (3) dra amɛ do koɖo (4) kpla amɛ emɔ jɔjɔɛ ci ji eɖo anɔ. Le akpaxwe ciwo mìdezannɔ blaŋblaŋ le Bibla mɛ can ɔ, àkpɔ enu amɛnɛ cɛwo le wo mɛ. Tekpɔ akpɔ enu ci enujɔjɔ ci èhlɛnkɔ kpla eo so Yehowa, enu ci edrɔ mɔ yeawa alo Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo nu. Kpɔ lé egbe enyɔ nɔ eo do. Kpɔ lé kpukpui cɛwo kpedo eo nu yí natashi susu koɖo nuwana dɔndɔnwo yí akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa. Kpɔ lé àtɛnŋ azan enu ci èhlɛn lɔ asɔ dra eoɖeki do alo asɔ trɔ susu dɔndɔn ci amɛwo ɖo do ŋɖe nu le kunuɖegbe. Gbekpɔ lé kpukpui ciwo yí èhlɛn kpla eo emɔ jɔjɔɛ ci ji yí èɖo anɔ keŋ atɛnŋ akpɔnɔ enuwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛ. Nɔ ètekpɔ yí wanɔ enu amɛnɛ cɛwo nɔ èhlɛnkɔ Biblaɔ, adɔ yí àkpɔ enuvevi ciwo yí ana àɖu le nɔ ao Bibla hlɛnhlɛn sɔwu. w23.02 11 ¶11

Enyɔnuɖɛ ɖeka le Daniɛli wema lɔ mɛ yí nu ɖɛ mɔ Yesu avaxɔ efyɔʒinkpin lɔ le hwenu amadrɛ ɖekawo vɔvɔnu. Mìatɛnŋ anya hwenu yí Yesu tɔ acɛ kpakpaa? (Dan. 4:​10-17) “Hwenu amadrɛ” lɔwo le dumɛ nɔ exwe 2520. Hwenu cɛwo tɔ ji so exwe 607 D.Y. hwenu yí Babilonitɔwo ɖe efyɔ godugodutɔ si le Yehowa fyɔʒinkpin ji le Ʒerusalɛmu. Hwenu amadrɛ lɔwo vavɔ le exwe 1914 K.H. Hwenɔnu yí Yehowa sɔ Yesu, “mɛ ci yí ɖo acɛ le ese nu” ɖo Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. (Eze. 21:​25-27, NWT) Nyɔna ci yí le enyɔnuɖɛ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìmɔŋje enyɔnuɖɛ ci yí kudo “hwenu amadrɛ” lɔwo mɛɔ, ana mìakando ji mɔ Yehowa awa do yi gbeɖuwo ji do gamɛ nywitɔ ji. Yehowa ɖo azan ɖɛ mɔ yeasɔ ye Viye sɔ ɖo Efyɔ, eyi ci ega lɔ xoɔ, éwa do enyɔ ci enu ji. Ecɛ na kankandoji mɔ, enyɔnuɖɛ kpɛtɛwo can avamɛ dandandan do gamɛ ci eɖo ɖɛ ji. Ɛɛ, Yehowa ŋkeke lɔ “dá ji gamɛ o!”—Xab. 2:3. w22.07 3 ¶3-5