Novembre

Kristotɔ ɖe deɖo anunɔ dɔmɛzi nyɔwo alo enyɔ dɔndɔnwo o. Vɔ mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbevanunɔ nyɔ dɔndɔn ɖewo le manyamanya mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, mìɖo anya wawa nɔ mìxokɔ nuxu so enu ciwo yí dekpenɔ nɔ mì le akɔta ɖe mɛ tɔwo alo eju bu mɛ tɔwo nu. Gbesɔ kpe niɔ, mìdaji gbeɖe mɔ, mìanu nyɔ ɖe so wo nu yí aɖyi amɛzuzu han o. Nunɔ nyɔ ciwo yí ado ŋsɛn amɛ. Ŋgbetonɔ nyɔ alo agbalinɔ amowo o, vɔ kannɔfu amowo. Mawu wa enu sugbɔ nɔ Izraɛliviwo yí woɖo adonɔ akpe ni, vɔ enyɔtoto mɛ yí wonɔnɔ tɛgbɛɛ. Nɔ mɛɖe tonɔ nyɔɔ, mɛbuwo tɛnŋ kplɔɛdo yí atɔ enyɔ toto hɛnnɛ. Èɖo ŋwi hwenu yí ejutrɔtɔ amɛwo lɔwo gbɔ koɖo vɔnvɔndonamɛnyɔwoa? Ecɛ dɔ yí ‘Izraɛliviwo pleŋ . . . to nyɔ nɔ Moizi.’ (Amh. 13:31–14:4) Vɔ nɔ wonu amɛkanfunyɔwoɔ, edonɔ ŋsɛn amɛ yí wowanɔ nunywi. Eyi taɖo, tekpɔ akannɔfu nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so ji mɛ. w22.04 8 ¶16-17

So sasa hwenu ɖyi yí Yehowa kpedo jajɛ sugbɔ nu yí wovanyi yi xlɔwo. Nɔ ao viwo ŋtɔwo ji mɔ yewoashin le gbɔngbɔn mɛɔ, Yehowa akpedo wowo can nu. (1 Kor. 3:​6, 7) Yehowa akpɔtɔ alɔnkɔ viowo, nɔ ewakɔ shigbe mɔ wodesinkɔ koɖo wowo ji pleŋ can. (Eha. 11:4) Yehowa le gbesɔsɔ akpedo wo nu woanyi yi xlɔ, nɔ ékpɔ mɔ ɖeviɛwo wakɔ ŋɖe ci yí dasɛ mɔ wojijiɛ mɔ yewo nu le jɔ ji nɔ ye. (Edɔ. 13:48; 2 Kro. 16:9) Nyɔ ci teŋ ɖeviɛwo ʒan le gaɖemɛɔ, Yehowa akpedo eo nu nanu nyɔ lɔ pɛɛ nɔ wo. (Elo. 15:23) Alo étɛnŋ zan nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe le hamɛ lɔ mɛ yí asɔ ɖe le ji nɔ ɖeviɛwo veviɖe. Eyi nɔ ɖevi lɔwo vashin can ɔ, Yehowa atɛnŋ ana woaɖo ŋwi ŋɖewo ciwo yí èkpla wo vayi. (Ʒan 14:26) Nɔ èkpɔtɔ yí nakɔ kpla ao viwo to nyɔ ciwo yí ènunɔ koɖo enu ciwo yí èwanɔ jiɔ, Yehowa acu shi nɔ eo sugbɔ. w22.04 21 ¶18

Satana datɛnŋ agbeyi jeŋkwi mɛ o. Eyi ema hɛn keŋ yí ɖe yi dɔmɛzi do amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji ji. Ðo wowo yí le dumɛ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le nyigban ji yí wodɔ wo mɔ wo le ɖe kunu so “nyɔnɔnwi” ci yí kudo Yesu nu. (2 Kor. 5:20; Efe. 6:​19, 20) Le exwe 1918 mɛɔ, wolé nɔviŋsu amɛnyi vevi ɖekawo yí kan ŋsu do nu nɔ wo, do hwɛ wo yí kan exwe sugbɔ nɔ wo mɔ woawa le gakpa mɛ. Ewa shigbe mɔ edɔ ciwo amɛshiaminɔ cɛwo wakɔ ɖo te hannɛ. (Enyɔ. 11:​3, 7-11) Vɔ le mars 1919 mɛɔ, woɖe nɔvi amɛshiaminɔ cɛwo ti le gakpa mɛ yí dejinjin o, womɔ ehwɛ jo wo pleŋpleŋ. Ci wojo wo kakaɔ, wogbetɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ ji. Vɔ Satana demi yumɛ cici nɔ Mawu mɛwo o. So hwenɔnuɔ, Satana cikɔ yumɛ nɔ Mawu mɛwo pleŋ. Yumɛcici lɔ le shigbe “etɔsasa” ci yí alé Mawu mɛwo mi hannɛ. (Enyɔ. 12:15) Eyi taɖo mì pleŋ mìʒan “jigbɔnɖɛ koɖo xɔse.”—Enyɔ. 13:10. w22.05 5-6 ¶14-16

Le ŋtegan ɖeka mɛɔ, apotru Ʒan kpɔ gbɛbɔbɔ amɛve ciwo yí le godu nɔ Yehowa cɛkpakpa yí wosɔ agbe mavɔ cu shi nɔ wo. Amɛ 144000 yí le gbɛbɔbɔ ŋkɔtɔ mɛ. Wosɔ wo so nyigban ji yi jeŋkwi mɛ nɔ woabɔdo Yesu nu keŋ akpa acɛ alo aɖu fyɔ do nyigban ji. (Enyɔ. 5:​9, 10; 14:​3, 4) Le ŋtegan lɔ mɛɔ, Ʒan kpɔ wo yí wole axa nɔ Yesu le jeŋkwi mɛ le Siɔn to lɔ ji. (Enyɔ. 14:1) So apotruwo hwenu ɖiiɔ, wocan amɛ kotokun nɛniɖe nɔ woanɔ agbetɔ 144000 lɔwo mɛ. (Luiki 12:32; Rɔm. 8:17) Wonu nɔ Ʒan mɔ amɛ hwɛɖeka akpɔtɔ le amɛcancan lɔwo mɛ le nyigban ji le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛ. Mɛ ciwo yí ku le amɛ 144000 lɔwo mɛ le jeŋkwi mɛ xoxoxo vɔ. (Enyɔ. 12:17) Ecɛyɛɔ, le efunkpekpe gangan lɔ mɛɔ, woasɔ mɛkpɛtɛwo yi bɔdo wo nu. Woayi kpa acɛ koɖo Yesu le Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɛ.—Mt. 24:31; Enyɔ. 5:​9, 10. w22.05 16 ¶4-5

Yesu kpla yi dokplɔtɔwo mɔ wo le ɖo susu sɔgbe do wowoɖekiwo nu. Yesu na kankandoji wo yí nu nɔ wo mɔ: “Wo hlɛn eɖakwi ciwo pleŋ yí le eta ji nɔ mí.” (Mt. 10:30) Enyɔ cɛ fanɔ akɔn nɔ mì sugbɔ, vevitɔ nɔ evajɔ mɔ mìvaɖokɔ susu masɔgbe do mìwoɖekiwo nu. Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì sugbɔ. Mìle veviɖe ni. Nɔ Yehowa ɖe emɔ nɔ mì yí mìsinkɔ yí ekpɔɛ mɔ mìje yí anɔ agbe tɛgbɛɛ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, mìdeɖo abui mɔ yiwa afɛn kpɔɛ o. Ewa exwe 15 vayi yí Jutakpɔxɔ ɖeka do ŋsɛn mì mɔ mìwo le ɖo susu sɔgbe do mìwoɖekiwo nu. Enu mɔ: “Mìdeɖo akpɔkɔ mìɖekiwo mɔ mìnyɔ keke avatɔ ego yiyi o, nɛnɛke mìdakpɔkɔ mìwoɖekiwo do enugbali ji keke avatɔ nunu mɔ mìdele eboɖe nu o. Vɔ mìɖo atekpɔ yí aɖo susu sɔgbe do mìwoɖekiwo nu yí anya mɔ, mìnyɔ le ŋɖewo wawa mɛ yí agbenya mɔ, ŋɖewo wawa aglo mì.” w22.05 24-25 ¶14-16

Lé mɛɖekamɛɖeka atɛnŋ awɛ nɔ nɔviwawa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛɔ? Ele mɔ mìanyi fafawatɔwo. (Mt. 5:9; Rɔm. 12:18) Hweɖekpokpuinu ci mìwɛ nɔ fafa akpɔtɔ anɔ mìwo koɖo mɛbu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ gblamɛɔ, anyi mìna yí gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ nyanya kpɔkpɔ doji. Eɖo akpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì mɔ, Yehowa yí dɔn mɛɖekaɖeka va gbɔngbɔn mɛ paradiso lɔ mɛ nɔ asiin. (Ʒan 6:44) Nɔ Yehowa kpɔ mɔ mìjekɔ agbla veviɖe nɔ fafa koɖo nɔviwawa ci yí le yi sɛntɔwo mɛ asɛnsɛnŋ dojiɔ, kpɔ lé ado jijɔ ni ɖa! (Ezai 26:3; Agai 2:7) Yehowa cunɔ shi nɔ yi sɛntɔwo, lé mìatɛnŋ awɛ yí aɖu le nywiɖe nɔ shicu cɛwoɔ? Mìabunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so enu ci mìkplanɔ le yi Nyɔ mɛ nu. Enukplakpla koɖo tamɛbubu cɛ akpedo mì nu yí mìaɖo Kristotɔwo nɔnɔmɛ ciwo yí ana mìalɔnnɔ mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ “shigbe lé nɔviwo lɔnnɔ wowoɖekiwo ɛnɛ.”—Rɔm. 12:10. w22.11 12-13 ¶16-18

Nɔ mìlɔn do ji mɔ Yehowa sɔ enu ci mìwa ke mìɔ, mìakpɔ “fafa hwenuwo,” yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìakpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ yí aɖo ayexadohwɛnamɛnu mɛmi. Denyi agbetɔwo gbɔ yí sɔsɔke ŋtɔ́ sonɔ o, vɔ “Yehowa ŋtɔ gbɔ” yí esonɔ. (Edɔ. 3:​19, NWT) Nɔ Yehowa sɔ enu ke mìɔ, éna yí mìgbevatrɔ nyinɔ yi xlɔwo ke yí ewanɔ shigbe mɔ mìdewa nuvɔn lɔ kpɔ hannɛ. Nɔ Yehowa sɔ enu ke mìɔ, degbevadonɔ hwɛ mì alo dɔnnɔ eto nɔ mì do nuvɔn lɔ ji ke o. (Ezai 43:25) Yehowa ɖenɔ mìwo nuvɔn lɔwo si, “shigbe lé wezexu jinjin le weɖoxɔxu nu ɛnɛ.” (Eha. 103:12) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé enusɔkeamɛ Yehowa tɔ gangan doɔ, adɔ yí mìado akpe ni yí agbeshini sɔwu. (Eha. 130:4) De lé nuvɔn lɔ gangan alo hwe do yí Yehowa kpɔnɔ gbɔxwe asɔ enu ke amɛ o. Yehowa nyi mìwo Watɔ, Esedotɔ koɖo Kojoɖotɔ, eyi taɖo nɔ ásɔ enu ke amɛ alo dasɔ enu ke amɛɔ, ézannɔ yi nunya lɔ. w22.06 5 ¶12-14

Yehowa na emɔkpɔkpɔ nywi ɖeka mɛ ciwo pleŋ yí luin. Sabaɖe yɛɔ, áɖo te edɔ̀lele, vevisese koɖo eku. (Enyɔ. 21:​3, 4) Ákpedo “mɛ ciwo yí hwe wowoɖekiwo kpɔtɔ” nu, ɖo wokpɔkɔ mɔ ni mɔ yɛatrɔ nyigban lɔ anyi paradiso. (Eha. 37:​9-11) Áwɛ keke mɛɖekamɛɖeka le mì mɛ anyi exlɔ vevi ni; exlɔnyinyi ci yí anɔ mìwo koɖo yɛ gblamɛ gahunnɔmɛ anyɔ wu lé mìwo koɖo yɛ gblamɛ le do gbɛ. Emɔkpɔkpɔ nywi ɖeka ŋtɔteŋ yɔ! Vɔ nyi yí na mìkando ji mɔ Mawu gbeɖuwo avamɛ nyɔnɔnwitɔɔ? Yehowa degɔn mawanɔ do yi gbeɖuwo ji gbeɖe o. Eyi taɖo mìɖo susu nywi ci yí adɔ ‘mìanɔ te kpɔ Yehowa’ alo akpɔ emɔ ni. (Eha. 27:14) Nɔ mìsɔ jigbɔnɖɛ koɖo jijɔ le te kpɔ mìwo Mawu mɔ yɛawa do yi gbeɖuwo jiɔ, anyi mìkpɔkɔ emɔ ni. (Ezai 55:​10, 11) Mína nɔ mìwo can mìaɖui akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa yí akando ji mɔ Yɛacu shi nɔ “amɛ ciwo yí ji mɔ yewo a kpɔɛ nyɔnɔnwitɔ.” w22.06 20 ¶1; 25 ¶18

Mìɖo akando ji mɔ ci Yehowa nyi Xomutatɔɔ, áwa do gɔnmɛɖose ci yí le 1 Timɔte 5:8 mɛ ji. Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mìwo koɖo mìwo xomu lɔɔ, mìdaxokɔ nu kpɔ mɔ yɛatashi mì ɖɛ o, ána mì enu ciwo yí wudo mì. (Mt. 6:​31-33) Yehowa ji mɔ yeale be nɔ mì, Xomɛvunɔ amɛlɔntɔ gangan ɖeka enyi! Ci ewa nyigban lɔɔ, de enu kankin ci mìʒan yí anɔ agbe ɖekɛ yí ena mì o. Éwa enu sugbɔ do nyigban lɔ ji ciwo yí ana mìakpɔnɔ jijɔ. (Gɔnm. 2:9) Eyi nɔ evajɔ mɔ, ci mìʒan yí anɔ agbe ɖekɛ yí mìkpɔ hweɖewonuɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ Yehowa yí na yɛ mì. (Mt. 6:11) Mìɖo aɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ enu ciwo pleŋ Yehowa na mì le egbɛ mɛ, sugbɔ xoxoxo wu enu ciwo yí yi te mì. Gbesɔ kpe niɔ, ána mì agbe mavɔ le esɔ mɛ xu ji.—Ezai 65:​21, 22. w22.06 15 ¶7-8

De amɛyoyuwo ɖekɛ yí ʒan gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sɛnŋwo o. Mì pleŋ yí ʒan gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sɛnŋwo. Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ, ŋɖuɖu sɛnŋ lɔ akpedo mì nu mìanya “evototo ci yí le gblamɛ nɔ enywi koɖo evwin.” Wawa do agbenywinɔnɔse Yehowa tɔwo ji dele fafɛɖe le egbɛ mɛ o, ɖo agbedɔndɔnnɔnɔ vabɔ le xexe lɔ mɛ. Vɔ Yesu wɛ keke mìatɛnŋ akpɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ciwo yí ado ŋsɛn mì. Mìxɔnɔ emɔdasɛnamɛwo so Mawu Nyɔ, Bibla mɛ. Shigbe Yesu nɛɔ, mìdonɔ bubu Mawu ŋkɔ lɔ nu shigbe lé eje do nɛ. (Ʒan 17:​6, 26) Le kpɔwɛ mɛ, le exwe 1931 mɛɔ, mìsɔ ŋkɔ ci yí nyi Yehowa Kunuɖetɔwo, Bibla mɛ yí ŋkɔ lɔ so. Sɔ to ecɛ wawa mɛɔ, mìdadasɛ lé Mawu ŋkɔ lɔ le veviɖe do nɔ mì yí gbejijiɛ mɔ amɛwo ajeshi mì ɖɛ mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkɔ lɔ le mì nu. (Ezai 43:​10-12) Gbesɔ kpe niɔ, Xexe Yeye Gɔmɛɖeɖe Bibla lɔ gbetrɔ sɔ Mawu ŋkɔ lɔ ɖo finiwo eɖo anɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. w22.07 11 ¶11-12

Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ can le Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Yesu sɔ Fyɔɖuxu nyɔnɔnwi lɔ sɔ koɖo dɔkunu ci wowla. Shigbe lé wonui le Matie 13:44 mɛ nɛɔ, Yesu nu mɔ: “Jeŋkwimɛ fyɔju lɔ gbe sɔkoɖo dɔkunu nywi ɖeka ci yí wo sɔ wla do ave ɖeka mɛ. Ci yí ŋsu ɖeka va kpɔɛ ɔ, é gbe sɔ wla. Le jijɔkpɔkpɔ yitɔ mɛ ɔ, ŋsu lɔ vayì sa enu ciwo pleŋ yí e wa ɖɛ yí xwle ave lɔ.” Do jeshi mɔ, de ji ŋsu lɔ jijiɛ dɔkunu lɔ sa o. Vɔ ci evake do nuɔ, ésɔ enu sugbɔ sa vɔn keŋ atɛnŋ axwli. Ésa enuɖekpokpui ci eɖo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo énya mɔ dɔkunu ci yekpɔ lɔ nyi enuvevi ɖeka. Enuɖekɛ deli yí xexe lɔ ana mì yí asɔ koɖo jijɔ ci mìkpɔkɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ gbɛ, sɔ kpe nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le esɔ mɛ ci Mawu Fyɔɖuxu lɔ avana mì o. Emɔ ci yí hun nɔ mì yí mìnyi exlɔ bakpomadɔn koɖo Yehowa nyi ŋɖeka ci yí le veviɖe wu vɔnsa ɖekpokpui ci mìawa. Enu ci yí gbele veviɖe nɔ mì wu yí nyi mɔ, mìado “jijɔ ni le emɔ ɖeshaɖe nu.”—Kol. 1:10. w22.08 15 ¶8-9; 17 ¶12

Lé Ʒozɛfu wɛ yí nya mɔ hashiwawa nyi “enu vɔn” le ŋmɛ nɔ Mawuɔ? Exwe sanŋdi amɛve ɖewo godu keŋ gbɔxwe Yehowa vana Moizi Se lɔ ci mɛ enu le mɔ: “De ɖo a ji hashi o. De ɖo a do afɔ egbe o.” (Hun. 20:14) Vɔ Ʒozɛfu jeshi Yehowa ɖɛ sugbɔ yí nya lé ekpɔnɔ hashiwawa do. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒozɛfu nya mɔ ŋsu ɖeka, nyɔnu ɖeka yí Yehowa ji mɔ woaɖe nɔnɔ yí anyi asu koɖo ashi. Áse lé Yehowa glɔn ta nɔ mamalɔ Sara zeve do yí etɛnŋ nɔ gbeji nɔ asuɔ. (Gɔnm. 2:24; 12:​14-20; 20:​2-7) Ci Ʒozɛfu bu tamɛ so enujɔjɔ ŋtɔ́wo nuɔ, énya enu ci Mawu kpɔnɔ mɔ yɛnyi enunywi koɖo enuvɔn. Ci Ʒozɛfu lɔn Mawuɔ, égbelɔn Yehowa se jɔjɔɛwo hɛnnɛ yí eɖui gligaan mɔ yeawa do wo ji. w22.08 26 ¶1-2

Sasaɔ, mìbunɔ mɔ Daniɛli 12:2 xokɔ nuxu so fɔnfɔnsoku yi jeŋkwi mɛ alo ci ekpɔtɔ hwɛɖeka yí ketɔnɔwo aɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ le 1918 mɛ nu. Vɔ ecɛyɛ mìvamɔŋje mɛ mɔ amɛwo fɔnfɔn do agbe alo fɔnfɔn so ku le xexe yoyuɔ mɛ nu yí Daniɛli 12:2 xokɔ nuxu so. Nyi yí na mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Le egbe ŋkɔtɔ ci mɛ woŋwlɛ Bibla leɔ, wozan nyɔgbe “ekɔ” le Job 17:16 koɖo Daniɛli 12:2 mɛ. Eyi taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Daniɛli 12:2 xokɔ nuxu so fɔnfɔnsoku ŋtɔŋtɔ ci yí ajɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo vɔvɔnu le Harmagedɔn hwa lɔ godu. Ci Daniɛli 12:2 nu mɔ woafɔn mɛɖewo nɔ “agbe mavɔ” ɖe, lé mìatɛnŋ ase yí gɔnmɛ doɔ? Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ, gbɔxwe mɛ cɛwo ci woafɔn so ku akpɔ agbe mavɔɔ, woajeshi alo woakpɔtɔ ajejeɛshi Yehowa yí ase tonu nɔ yɛ koɖo Yesu le exwe 1000 cɛkpakpa lɔ hwenu.—Ʒan 17:3. w22.09 21 ¶6-7

Enyɔ cɛ dedasɛ mɔ Yehowa ji mɔ mìwo le kando mɛbuwo ji kpoŋ ɖeɖe ahan o, vɔ éji mɔ mìwo le kando wo ji ɖo wodasɛ mɔ yewonyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando. Exɔnɔ gamɛ gbɔxwe mìatɛnŋ akando mìwo nɔviwo ji. Lé mìawɛ akando mìwo nɔviwo jiɔ? Tekpɔ ajeshi wo nywiɖe. Kannɔ seŋ koɖo wo nɔ míyi bɔbɔwo. Wa toto yí aɖenɔ kunu koɖo wo. Gbɔnnɔ ji ɖɛ nɔ wo yí atashi wo nɔ woadasɛ nɔ eo mɔ, yewonyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando. Le tɔtɔmɛɔ, àtɛnŋ aji mɔ enyɔ ɖewo kpoŋ yí yeanu so yeɖeki nu nɔ mɛ ci yí èji mɔ yeajeshi ɖɛ. Eyi nɔ míwo xlɔ lɔ sɛnkɔŋ ɔ, àtɛnŋ avoŋ yí anu ao xomɛnyɔwo ni. (Luiki 16:10) Vɔ lé àwɛ nɔ nɔvi lɔ vayi dra eoɔ? Ŋgbeɖa yí aɖo te exlɔnyinyi míwotɔ lɔ o, vɔ tashi enyɔ lɔ nɔ aya axo do mɛ. Ŋgbelɔn nɔ ŋɖewo ciwo nɔvi ɖe wa koɖo eo adɔ yí nami kankando nɔvi kpɛtɛwo ji o. w22.09 4 ¶7-8

Hweɖekanuɔ, evawa nɔ hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí tɔ mɔ Miqueas mɔ hamɛmɛshinshin ɖewo dewa nu do ye nu nywiɖe o. Ele ahan gan, Miqueas ɖu yiɖeki ji yí do gbla sɛnsinɖe keŋ lé yiɖeki do mɛ. Édonɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ yí biɔnɔ Yehowa mɔ yi le na ye gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ koɖo ŋsɛn nɔ yeado ji. Égbeji enyɔ ciwo yí atɛnŋ akpedo nu le mìwo wemawo mɛ. Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe wa nu koɖo eoɔ, kpɔtɔ anɔ kpuu yí atekpɔ aɖu susu dɔndɔn ciwo yí ava nɔ eo ji. Taŋfuin denya enu ciwo yí dɔ nɔvi lɔ xo nuxu alo wa nu ahan o. Eyi taɖo, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí abiɛ mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeamɔŋje nɔvi lɔ nɔnɔmɛ mɛ. Akpedo eo nu nakpɔɛ mɔ nɔvi lɔ dedrɔɛ mɔ yeawa enubaɖa ɖe koɖo ye o, eyi natekpɔ asɔɛ ki. (Elo. 19:11) Ðo ŋwi mɔ, Yehowa nya nɔnɔmɛ ci mɛ ètokɔ yí ana eo ŋsɛn ci èʒan keŋ ado ji.—Ŋun. 5:8. w22.11 21 ¶5

Nyi exlɔ koɖo mɛ ciwo yí lɔn Yehowa. Nɔ èɖo exlɔ nywiwoɔ, atɛnŋ akpedo eo nu nashinshin ɛ le gbɔngbɔn mɛ. (Elo. 13:20) Julien ci yí nyi hamɛmɛshinshin gbɛ yɛ nu mɔ: “Kunuɖegbe yiyi yí kpedo ŋnu yí ŋɖo exlɔ nywiwo hwenu ŋnyi jajɛ. Woɖenɔ kunu koɖo ezolelanmɛ yí wokpedo ŋnu ŋkpɔ lé jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ do. . . . Ŋvakpɔɛ hɛnnɛ mɔ, ci enyi anyi hamɛtɔwo ɖekɛ yí ŋdonɔ eha koɖoɔ, ŋdeɖo exlɔ nywi sugbɔ o.’’ Nɔ èkpɔɛ mɔ mɛɖe le hamɛ lɔ mɛ yí denyi exlɔ nywi ɖe, lé àwɛ doɔ? Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Pɔlu nya mɔ mɛɖewo le hamɛ lɔ mɛ dewanɔ nu shigbe Kristotɔwo nɛ o. Eyi taɖo ekanxle Timɔte mɔ yi le ze nɔ mɛ ŋtɔ́wo. (2 Tim. 2:​20-22) Exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ le veviɖe. Eyi taɖo mìdeɖo aji gbeɖe mɔ, exlɔ ɖe adahɛn exlɔ ci mìnyi koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔ mɛ nɔ mì o. w22.08 5-6 ¶13-15

Mìdeji mɔ mìanyi mɛ ciwo yí delɔnnɔ do Mawu nukplamuwo ji o. Ewaɖeɔ, mìakpla lé mìalɔn lé Mawu wanɔ enuwo do koɖo yi sewo pleŋ. Nɔ mìsɔ nyɔna ciwo mìakpɔ nɔ mìwanɔ do Mawu sewo ji sɔnɔ koɖo lɔzu ciwo mìaɖu nɔ mìdewanɔ do Mawu sewo jiɔ, ana yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ yi sewo asɛnsɛnŋ doji. Bui kpɔ yí akpɔ cukaɖa ciwo mɛ amɛwo tokɔ, ɖo woxashi yí gbe mɔ yewodawa do nukplamu Yehowa tɔ ciwo mɛ nunya le ji o. Ecɛyɛɔ, kpɔ lé ao gbe vanyɔ doji ci èɖoɖoɔ to Mawu ɖa! (Eha. 32:​8, 10) Yehowa ji mɔ yeana ye nunya mɛɖekpokpui, vɔ deʒinkɔ mɛɖe ji gbɔxwe mɛ lɔ axɔɛ o. Édre enu ci yí jɔnɔ do mɛ ciwo yí deji mɔ yewoaɖo to yi nukplamuwo mɛ ji. (Elo. 1:​29-32) Woaxɔ “alɔzu ci yí to so [wowoŋtɔwo] wanawo mɛ.” Eyi lé wonɔnɔ agbe do dɔ yí wosenɔ vevi, kpenɔ fun yí le vɔvɔnuɔ, Yehowa avagu wo. Vɔ Yehowa ɖo egbe nɔ mɛ ciwo yí ɖonɔ to nukplamu ciwo mɛ nunya le yí wanɔ do ji mɔ: “Amɛ ci yí a bu ŋ a nɔ̀ agbe dediɖe. Amɛ hunnɔ a nɔ̀ vofamɛ. Da vɔn nɔ enu vɔn o.”—Elo. 1:33. w22.10 21 ¶11-13

Mìakplɔ Tɔhonɔ do alo mìavɔnnɔ ni gɔnmɛ yí nyi mɔ, mìaɖo shishi nɔ Mawu yí mìdawa ŋɖe ci yí dajɔ ji ni o. (Elo. 16:6) Eyi taɖo mìɖo ajenɔ agbla gashiagamɛ yí awa do Mawu se ciwo yí kudo enywi koɖo evɔn nu ciwo yí enu nɔ mì le Bibla mɛ ji. (2 Kor. 7:1) Nɔ mìwanɔ enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ Yehowa yí gbe enu ciwo yí egbeɔ, eji ajɔnɔ mì. (Eha. 37:27; 97:10; Rɔm. 12:9) Mɛɖe tɛnŋ nya mɔ, Yehowa yí ɖo acɛ yí anu enu ci yí nyɔ koɖo enu ci yí dɔn. Vɔ éɖo asɔ gbeta yí alɔn awa do ese ciwo Mawu do ji. (Rɔm. 12:2) Mìɖo adasɛ to mìwo nuwanawo mɛ mɔ, mìkando ji keŋkeŋ mɔ wawa do Yehowa sewo ji yí nyi enunywitɔ ci mìawa. (Elo. 12:28) Ahan ewa nɔ Davidi nɛ ci enu nɔ Yehowa mɔ: “À kpla ŋ emɔ jɔjɔɛ ci ji na nɔ̀ agbe do. Nɔ̀nɔ ɖekɛ kpaŋ koɖo Eo, Tɔhonɔ a hɛn jijɔkpɔkpɔ pleŋ vɛ nɔ ŋ. Ðushi kpaxwe nɔnɔ nɔ Eo, a hɛn jijɔkpɔkpɔ vɛ keke a sɔyì mavɔmavɔ.”—Eha. 16:11. w22.10 8 ¶9-10

Yesu ɖonɔ susu sɔgbe do yiɖeki nu yí sɔ yiɖeki hwenɔ. Gbɔxwe ava nyigban jiɔ, éwa edɔ nywi sugbɔ nɔ Yehowa. “Wo wa enuwo pleŋ toto [Yesu] ji: enu ciwo yí le jeŋkwi mɛ koɖo nyigban ji.” (Kol. 1:16) Hwenu ewa ʒinʒindoshimɛ ɖegbɔɔ, éɖo ŋwi enu ciwo ewa hwenu enɔ koɖo Edalɔ. (Mt. 3:16; Ʒan 17:5) Vɔ ecɛ dena Yesu vatɔ ego yiyi o yí nɛnɛke can ɔ, dewa nu yí sɔ dasɛ kpɔ mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo o. Énu nɔ yi nukplaviwo mɔ “[yedeva] mɔ wo a sumɔ Eye o, vɔ, [ye] va mɔ Ye a sumɔ amɛwo, yí a sɔ agbe Yetɔ ɖe adra dota nɔ amɛ sugbɔwo.” (Mt. 20:28) Égbenu mɔ yedewanɔ ŋɖekɛ le yeŋtɔ ŋsɛn mɛ o. Yesu sɔ yiɖeki hwe haan! Kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ yí eɖo nɔ mì. w22.05 24 ¶13

Gbɔxwe Yehowa asɔ enu ke amɛɔ, ékpɔnɔ mɔ nuvɔnwatɔ lɔ nya mɔ enu ci yewa dɔn ma. Yesu na nyɔ cɛ mɛ kɔ gbawlɛɛ le Luiki 12:​47, 48 mɛ. Nɔ mɛɖe drɔ ŋɖe mɔ yeawa yí enya mɔ dajɔ ji nɔ Mawu o, gan yí wɛɔ, nuvɔn gangan enyi ewa. Yehowa tɛnŋ ɖui mɔ yedasɔ ke mɛ ŋtɔ́ o. (Maki 3:29; Ʒan 9:41) Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛ ɖe, átɛnŋ akpɔ sɔsɔkea? Ɛɛ! Nubu ci Yehowa kpɔnɔ gbɔxwe yí sɔ enu kenɔ amɛ yí nyi mɔ, nɔ ékpɔ mɔ nuvɔnwatɔ lɔ trɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ. Nɔ mɛɖe trɔ ji mɛɔ, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ “étrɔ yi susu koɖo yi nuwana.” Edasɛ mɔ nuvɔn ci ewa lɔ ve ni. Jimɛtrɔtrɔ nyi mɔ éɖo awa enu nywiɖe sa, vɔ dewɛ o yí evaveveɛ ni. De enudɔndɔn ci yí amɛ lɔ wa ɖekɛ yí venɔ ni o, vɔ lé egbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ do ci yí na ewa enudɔndɔn ŋtɔ́ can venɔ ni. w22.06 5-6 ¶15-17

Mìwo ketɔnɔwo nunɔ ŋsunyɔwo so nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ nu. (Eha. 31:13) Wolé nɔviŋsu cɛ ɖewo yí do ehwɛ wo mɔ wonyi edanuwatɔwo. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo can do go nɔnɔmɛ cɛ han hwenu wolé apotru Pɔlu yí do hwɛ yi do ŋɖemajɔ ji. Kristotɔ ɖewo mi kpekpedo Pɔlu nu hwenu ele gakpa mɛ le Rɔma. (2 Tim. 1:​8, 15; 2:​8, 9) Kpɔ lé awa nɔ Pɔlu do ɖa. Pɔlu to cukaɖa sɛnŋsɛnŋ sugbɔ mɛ yí sɔ yi gbe do afɔku mɛ do ta nɔ wo ŋtɔkpu. (Edɔ. 20:​18-21; 2 Kor. 1:8) Amɛ ŋtɔ́wo gbe Pɔlu ɖɛ hwenu ele ʒan mɛ. Mìdeɖo awa nu shigbe wowo nɛ gbeɖe o! Eyi taɖo deɖo akpaca mì mɔ Satana sɔ ŋkuvi ɖo mɛ ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ ji o. Éjinɔ mɔ nɔviŋsu cɛwo le mi egbeji nɔnɔ nɔ Yehowa yí mìwo can mìavɔn. (1 Piɛ 5:8) Kpɔtɔ adonɔ alɔ nɔvi ciwo yí le ŋkɔ nɔ dɔ lɔ yí akpɔtɔ anɔ koɖo wo.—2 Tim. 1:​16-18. w22.11 16-17 ¶8-11

Ewa mɔ Ʒuifu yí danuwatɔ ci wokɛn do axa nɔ Yesu yí etrɔ ji mɛ lɔ nyi. Mawu kuɖeka yí Ʒuifuwo sɛnnɔ, vɔ jukɔn bu mɛ tɔwo sɛnnɔ Mawu sugbɔwo. (Hun. 20:​2, 3; 1 Kor. 8:​5, 6) Nɔ denyi Ʒuifu yí danuwatɔ lɔ nyi saɔ, lé abiɔ enyɔ ci yí nyi egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ do sa ke: “Devɔnvɔn nɔ Mawuwo ba?” Gbesɔ kpe niɔ, wodedɔ Yesu ɖaɖa jukɔn bu mɛ tɔwo gbɔ o, vɔ “lɛngbɔ ciwo yí bu le Izraɛli xwe mɛ” gbɔ yí wodɔɛ ɖaɖa. (Mt. 15:24) Yí Mawu nu nɔ Izraɛliviwo mɔ yeavafɔn amɛkukuwo. Enyɔ cɛ tɛnŋ le nyanya mɛ nɔ danuwatɔ cɛ. Yí nyɔ ciwo enu dasɛ mɔ, énya mɔ Yehowa avafɔn Yesu nɔ anyi efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Ewa mɔ ŋsu lɔ kpɔkɔ emɔ mɔ Mawu avafɔn ye so eku. Ci danuwatɔ lɔ nyi Ʒuifuɔ, ánya nu so Adamu koɖo Ɛva nu. Eyi taɖo danuwatɔ lɔ tɛnŋ xɔɛ se mɔ Paradiso ci nyɔ Yesu nukɔ le Luiki 23:43 mɛ anyi texwe nyakpɔkpɔ ɖeka le nyigban ji lɛ.—Gɔnm. 2:15. w22.12 8-9 ¶2-3

Mawu gbɔngbɔn lɔ ɖekɛ yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖe kunu. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Satana le ahwa ji koɖo mì nɔ mìami kunuɖeɖedɔ lɔ wawa. (Enyɔ. 12:17) Amɛ sugbɔ kpɔɛni mɔ Satana sɛnŋ sugbɔ yí yewodatɛnŋ aɖu ji o. Vɔ to mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ jiɔ, mìɖukɔ ji le ahwa ci ewakɔ koɖo mì mɛ. (Enyɔ. 12:​9-11) Lé enyi ahan doɔ? Nɔ mìɖeɖeɛ kunu nɔ amɛwoɔ, anyi mìdadasɛ mɔ enu ciwo Satana wakɔ deɖyikɔ vɔnvɔn nɔ mì o. Hweɖekpokpuinu ci mìyi kunuɖegbeɔ, anyi mìɖuɖuɔ Satana ji. Eyi taɖo mìatɛnŋ anu mɔ ci gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ dodoɔ ŋsɛn mì yí mìwo nu kpekɔ nɔ Yehowa yí dɔ enyi ahan. (Mt. 5:​10-12; 1 Piɛ 4:14) Mawu gbɔngbɔn lɔ ado ŋsɛn mì yí mìaɖu cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ji. (2 Kor. 4:​7-9) Vɔ nyi yí mìawakɔ yí akando ji mɔ mìxɔkɔ Mawu gbɔngbɔn lɔɔ? Mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa mamimami yí akando ji mɔ Yehowa aɖo to mì. w22.11 5 ¶10-11

Mìdanasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ mìdo gbla veviɖe nɔ fafa akpɔtɔ anɔ mì mɛ. Mìtenɔkpɔ mɔ mìaɖyi Yehowa yí asɔ enu kenɔ amɛ. Nɔ Yehowa lɔn yí Eviɛ ku do ta nɔ mìwo nuvɔnwo ɖe, mìwo can mìdeɖo ale gbesɔsɔ yí asɔ enu ke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ woje agɔ do mì ba? Mìdeji mɔ mìaɖyi hwashi vwin ci nyɔ yí Yesu nu le yi labalu ɖeka mɛ o. Ci yi xwetɔ sɔ efɛn gangan ci eɖu di sɔ kiɔ, yɛvagbe mɔ yedasɔ efɛn nyɛkuin ci yi kpena hwashi bu ɖu di sɔ ki o. (Mt. 18:​23-35) Nɔ enugɔnmɛmase le eo koɖo nɔvi ɖe gblamɛ le hamɛ lɔ mɛ ɖe, danyɔ mɔ àɖe afɔ ŋkɔtɔ ayi gbɔ nɔ míawa fafa gbɔxwe yí ava Eŋwiɖoɖo lɔ ba? (Mt. 5:​23, 24) Nɔ èwɛ ahan ɔ, èdadasɛ mɔ èlɔn Yehowa koɖo Yesu nyɔnɔnwitɔ. w23.01 29 ¶8-9

Nɔ èsɔ ayexa biɔ enyɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so enu ci yí xakɔ wo nuɔ, akpedo eo nu nanya enu ci yí wudo wo. (Elo. 20:5) Woʒan ŋɖuɖu, cike alo nubuwoa? Atɛnŋ ajɔ mɔ edɔ adahɛn nɔ wo alo wodagbetɛnŋ cu exɔhoa? Míatɛnŋ akpedo wo nu nɔ acɛkpakpa lɔ ado alɔ̀ woa? Yehowa ji mɔ mì pleŋ yí adonɔ ŋsɛn mɛbuwo yí akpedo wo nu. (Gal. 6:10) Nɔ egbenyi enu nyɛkuin yí mìwa yí sɔ kpedo mɛɖe ci yí ble nu can ɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn yi sugbɔ. Ðevi ɖe tɛnŋ kplɔ dalɔ do nɔ woavayi ji nɔvi ɖe kpɔ yí ado ŋsɛn yi. Nɔvi jajɛ ɖe tɛnŋ vayi xwle nu nɔ nɔvinyɔnu ɖe alo awa edɔ bu ɖe ni. Wohɛn woaɖa ŋɖuɖu hɛn yi nɔ mɛɖe ci yí ble. Le dɔ̀bamɛ hwenuɔ, edɔ sugbɔ nɔnɔ hamɛmɛshinshinwo ji wowanɔ yí Kunuɖetɔ ɖewo ŋwlɛnɔ nu ɖaɖa wo yí sɔ donɔ akpe nɔ wo. Nɔ mìwanɔ ci ji mìkpe yí do ‘akɔnfa nɔ mìwonɔnɔwo yí do ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwoɔ’, enyɔnɔ keke!—1 Tɛs. 5:11. w22.12 22 ¶2; 23 ¶5, 6

Sadusiwo hlɛnnɔ Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ wema amatɔn ŋkɔtɔwo nywiɖe, vɔ wodemɔnɔŋje nyɔnɔnwi vevi ciwo yí le wema kɔkɔɛ cɛwo mɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, kpɔ lé Yesu ɖo enyɔ ŋci nɔ Sadusiwo ci wobiɔ enyɔ yi se so fɔnfɔnsoku nu ɖa. Énu nɔ wo mɔ: “Nyɔnɔnwitɔ ɔ, mí hlɛn enu ciwo Mawu nu so amɛ ciwo yí fɔn so ekumɛ nu. Le wema ci Moizi ŋwlɛ so ave bizo nu ɔ, wo nu mɔ, Mawu nu nɔ Moizi mɔ, ‘Enyɛ yí nyi Abraxamu Mawu. Izaki Mawu, koɖo Ʒakɔbu Mawu.’” (Mk. 12:​18, 26) Sadusiwo hlɛn enu ŋtɔ́ zenɛniɖe, vɔ enyɔ ci Yesu nu nɔ wo dasɛ mɔ wodesɔ susu ɖo fɔnfɔnsoku ji le Enuŋwlɛŋwlɛ ci wohlɛn lɔ mɛ o. (Luiki 20:38) Enukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìhlɛn ŋɖeɔ, mìaji mɔ mìakpɔ enukplamu ci yí le kpukpui ɖe alo enujɔjɔ ci mìhlɛn le Bibla lɔ mɛ nɔ mì. Mìji mɔ mìamɔŋje enu fafawo koɖo nyɔnɔnwi veviwo sɔ kpe nɔ gɔnmɛɖose ciwo yí wla mɛ. w23.02 11 ¶9-10

Kunuɖetɔ ciwo pleŋ nyɔ wonukɔ le egbɛ mawunyɔkpukpui lɔ mɛ to tetekpɔ sugbɔsugbɔ mɛ le wowo gbe mɛ, gan wokpɔtɔ nɔ gbeji nɔ Yehowa. (Ebre. 11:​36-40) Wowo jidodo koɖo edɔ sɛnsin ci wowa nyi nugbalia? Oo, denyi nugbali o! Ci wodekpɔ Mawu gbeɖuwo pleŋ vamɛ le wowo gbe mɛ can ɔ, wokpɔtɔ kpɔkɔ emɔ nɔ Yehowa. Ci wokando ji mɔ yewo nu kpe nɔ Yehowaɔ, wokando ji mɔ egbe ciwo yí eɖo can avamɛ yí yewoakpɔ tɔxu. (Ebre. 11:​4, 5) Wowo kpɔwɛwo atɛnŋ ado ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìakpɔtɔ akpɔkɔ emɔ nɔ Yehowa. Egbɛɔ, mìle xexe ci mɛ yí enuwo fɔn yí dadahɛn doji le. (2 Tim. 3:13) Satana kpɔtɔ tekɔ Mawu mɛwo kpɔ. Mína mìaɖui koŋ yí awa edɔ sɛnsinɖe nɔ Yehowa, nɔ mìagbevato cukaɖa ɖekpokpui mɛ le ŋkɔ mɛ can yí akando ji mɔ “mì ɖo ŋku do Mawu lagbu nu.”—1 Tim. 4:10. w22.06 25 ¶17-18

Susu ɖeka ci yí taɖo mìɖo aje agbla yí anɔ lanmɛsɛn mɛ yí nyi mɔ, ana yí mìatɛnŋ asɛn Yehowa koɖo mìwo nujikpekpewo pleŋ. (Maki 12:30) Eyi taɖo mìdewanɔ enu ciwo yí adahɛn nu le mìwo lanmɛsɛn nu o. (Rɔm. 12:1) Nɔ mìgbewa enuɖekpokpui can ɔ, mìdatɛnŋ akando ji keŋkeŋ mɔ, mìdavable kpɔ gbeɖe o. Vɔ mìwanɔ enuɖekpokpui ci ji mìkpe keŋ akpɔtɔ ale lanmɛsɛn mɛ, ɖo mìji mɔ mìadasɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ, agbe ci ena mì jeŋ nɔ mì. Edɔ̀lele koɖo shinshin atɛnŋ ana yí enu sugbɔ ɖewo ciwo mìwanɔ sa wawa avaglo mì. Ecɛ tɛnŋ wɛ mɔ, awa ɖeka nɔ mì yí mìaci ŋshishi mɛ. Vɔ ecɛ deɖo ana mìagbɔjɔ yí ami ebu lele nɔ mìwoɖekiwo o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ mìshin alo ble ɖeeɖe can ɔ, mìatɛnŋ akpɔtɔ akanfukɔ Yehowa shigbe lé Efyɔ Davidi wɛ nɛ. Ci mìnya mɔ, mìkpɔtɔ le veviɖe nɔ mìwo Mawu nɔ mìlé dɔ̀ alo mìshin can ɔ, efa akɔn nɔ mì sugbɔ! (Mt. 10:​29-31) Eyi nɔ evajɔ mɔ mìku can ɔ, kpakpa sɔsɔ Yehowa mɔ yeafɔn mì. (Job 14:​14, 15) Eyi taɖo ci mìle agbeɔ, mìji mɔ mìawakɔ enuɖekpokpui ci ji mìkpe keŋ akpɔtɔ anɔ lanmɛsɛn mɛ yí ale agbe. w23.02 20-21 ¶3-5

Agbetɔ sugbɔsugbɔ lɔwo ciwo yí nyi lɛngbɔ bu mɛ tɔwo ŋkɔwo akpɔtɔ ale agbe wema lɔ mɛ le Harmagedɔn godua? Ɛɛ. (Enyɔ. 7:14) Yesu nu mɔ mɛ cɛwo ciwo yí le shigbe lɛngbɔwo nɛ ayi “agbe mavɔ mɛ.” (Mt. 25:46) Vɔ mɛ cɛwo ciwo yí agan le Harmagedɔn mɛ dakpɔ agbe mavɔ lɔ zeɖeka o. Le Xwe Kotokun ɖeka Cɛkpakpa lɔ mɛɔ, Yesu “a kplɔ wo yì gumɛshi ci yí nanɔ agbe gbɔ.” Mɛ ciwo yí wa do Yesu mɔdasɛnamɛwo ji yí nɔ gbeji nɔ Yehowa ŋkɔwo yí aci agbe wema lɔ mɛ tɛgbɛɛ. (Enyɔ. 7:​16, 17) Vɔ woagu mɛ ciwo yí le shigbe egbɔwo nɛ le Harmagedɔn mɛ. Yesu nu mɔ woayi “etodɔndɔn mavɔ mɛ.” (Mt. 25:46) Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na apotru Pɔlu nu mɔ, “wo a sɔ trɔntrɔn mavɔmavɔ sɔ dɔntɔ nɔ wo.”—2 Tɛs. 1:9; 2 Piɛ 2:9. w22.09 16 ¶7-8

Nɔ xomuwo kpɔkpɔ enu ciwo yí Yehowa wa yí sekɔ vivi nɔ woɔ, atɛnŋ ana yí woavoŋ le wowoɖekiwo mɛ yí ako nukwi doju. Agbena yí woagbelɔn wowonɔnɔwo doji. Yehowa wa texwe nyakpɔkpɔwo yí mìatɛnŋ ayi wa enu ciwo yí jɔnɔ ji nɔ mì le nɔtɔxuwo. Ejɔnɔ ji nɔ xomu ɖewo mɔ woaɖyi sa yi avesuwo mɛ, kɔxwiwo mɛ, etowo ji alo axutu. Le xexe yoyu lɔ mɛɔ, jilawo koɖo wowo viwo ase vivi ci han wodese nɔ enuwawawo kpɔ o. Hwenɔnuɔ, mìdagbevɔn nɔ elanwo o yí wowo can dagbevɔn nɔ mì o. (Ezai 11:​6-9) Mìase vivi nɔ enu ciwo Yehowa wa keke sɔyi mavɔ. (Eha. 22:26) Jilawo, míŋgbenɔ te kpɔ hwenɔnu gbɔxwe yí akpedo míwo viwo nu nɔ woase vivi nɔ enuwawawo o. Nɔ mízannɔ enuwawawo yí sɔ kplanɔ enu míwo viwo so Yehowa nuɔ, kankandoji li mɔ woalɔn do enyɔ ci Efyɔ Davidi nu ji ci emɔ: “Mawu, amɛ ɖe da tɛnŋ wa enu ci yí È wa o.”—Eha. 86:8. w23.03 25 ¶16-17