Juin

Yehowa cu shi nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo yí wotrɔdo nɔnɔmɛ lɔwo nu. Wdonɔ go yumɛcici blaŋblaŋ yí taŋfuin hweɖewonuɔ, wodeɖonɔŋ do nu kpetii o. Kpɔ enu ci yí jɔ do Barnaba koɖo apotru Pɔlu ji hwenu wole kunu ɖekɔ le Listra kán mɛ ɖa. Kakaɔ, amɛwo wa ɖaŋ xɔ wo nywiɖe yí ɖo to wo. Vɔ le yiyimɛɔ, ketɔnɔwo “xɔ aye le amɛ lɔwo shi,” yí mɛɖewo ciwo yí wa ɖaŋ xɔ wo trɔkpe wo yí xo kpe Pɔlu keke ekpɔtɔ hwɛɖeka aku. (Edɔ. 14:19) Vɔ Barnaba koɖo Pɔlu kpɔtɔ ɖekɔ kunu le fibuwo. Nyi yí to so mɛɔ? Woɖo nukplavi “sugbɔ” yí wowo nyɔwo koɖo wowo kpɔwɛ lɔ do ŋsɛn wowo kpena xɔsetɔwo. (Edɔ. 14:​21, 22) Ci Barnaba koɖo Pɔlu deɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ ci wocikɔ yumɛ nɔ wo can ɔ, amɛ sugbɔ kpɔ nyɔna le mɛ. Nɔ mìkpɔtɔ yí wakɔ edɔ ci Yehowa ɖo nɔ mì yí mìdena taɔ, Yehowa ayra mì. w23.04 16-17 ¶13-14

Efyɔ Davidi do go ketɔnɔ akoŋkawo le yi gbe pleŋ mɛ, yí blaŋblaŋ ɔ, ébiɔnɔ Yehowa kpekpedonu le gbedodoɖa mɛ. Davidi kando ji mɔ Yehowa senɔ ye gbedodoɖawo yí ɖonɔ wowo ŋci. Eɔ can, àtɛnŋ aɖo kandoji ŋtɔ́. Bibla na mìkando ji mɔ, Yehowa atɛnŋ ana mìwo can ŋɖɛnyanya koɖo ŋsɛn ci mìʒan keŋ ado ji le cukaɖawo mɛ. Átɛnŋ azan mìwo nɔviwo alo mɛ ciwo yí desinkɔ hɔɖo o asɔ kpedo mì nu. Ci yí denyi gashiagamɛ yí Yehowa aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci shigbe lé mìwo jijiɛ do nɛ can ɔ, mìnya mɔ, áɖo wo ŋci. Ána mì enu ci pɛɛ mìʒan le hwenu nywitɔ ji. Kpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa yí aɖo xɔse mɔ Yehowa aɖo wowo ŋci, kando ji mɔ yiale bu nɔ ye le kakacɛ mɛ yí le xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, yiana “enu ci yí ʒan enu lagbu ɖeka ɖeka.”—Eha. 145:16. w23.05 8 ¶4; 13 ¶17-18

Enyɔ mɔ nasɔ susu ɖo enunywi ciwo yí ato le wawa do ao tajinu lɔ mɛ ji. Enunywi ciwo ji yí àtɛnŋ asɔ susu ɖoɔ? Nɔ ao tajinu lɔ yí nyi mɔ àhlɛnnɔ Bibla alo adonɔ gbe ɖaɖaɔ, bu tamɛ kpɔ so lé ecɛ adɔ yí ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji nu. (Eha. 145:​18, 19) Nɔ ao tajinu yí nyi mɔ yeaɖo Kristotɔwo nɔnɔmɛ ɖeɔ, sɔ susu ɖo lé ecɛ adɔ eo koɖo mɛbuwo gblamɛ anyɔ doji nu. (Kol. 3:14) Àtɛnŋ aŋwlɛ susu ciwo yí dɔ èji mɔ yeawa do tajinu lɔ ji daɖɛ. Yi goduɔ, nàtonɔ susu lɔwo mɛ blaŋblaŋ. Gbesɔ kpe niɔ, nɔnɔ ju koɖo mɛ ciwo yí atɛnŋ ado ŋsɛn eo. (Elo. 13:20) Hweɖewonuɔ, mìdeɖonɔ edro mɔ mìawa enu ɖe o. Ecɛ dasɛ mɔ mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ jia? Oo. Mìatɛnŋ akpɔtɔ adodoɔ gbla yí awa do mìwo tajinu lɔ ji hwenu yí edro dele mì mɛ cans. Ecɛ wawa dafa o, vɔ nɔ ètekpɔ yí wa do tajinu lɔ jiɔ, eji ajɔ eo. w23.05 27-28 ¶5-8

Ci mìnya mɔ mìaɖu alɔzu ciwo yí tonɔ le gbeta ciwo mìsɔnɔ mɛɔ, édɔ yí mìhunnɔ mìwo nuvɔnwo mɛ, dranɔ afɛn ciwo yí mìwa do yí minɔ wo wawa. Afɔɖeɖe cɛwo kpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ yí lɔnɔ agbeju lɔ. Nɔ datɛnŋ atrɔ ŋɖe le gbeta dɔndɔn ci èsɔ nuɔ, lɔn do lé enu lɔwo le do yɛ ji. Ŋgbegu ao gamɛ koɖo ŋsɛn yí atekpɔ mɔ yeadasɛ mɔ enu ci yewa nyi nunywi alo adodoɔ hwɛ eoɖeki koɖo mɛbuwo o. Ewaɖeɔ, lɔn do ao fɛnwo ji yí ado gbla veviɖe keŋ atɔ nunywi wawa hɔntɔn. Nɔ èdokɔ hwɛ eoɖeki do enudɔndɔn ɖe ci èwa nuɔ, sɔ eoɖeki hwe keŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí alɔn do afɛn ci èwa ji yí abiɔɛ mɔ yɛ le sɔ ke ye. (Eha. 25:11; 51:​3, 4) Ðe kuku nɔ mɛ ciwo yí ao nuwanawo do vevisese nɔ yí aji kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ nɔ eʒan. (Ʒaki 5:​14, 15) Kpla nu so afɛn ciwo èwa mɛ yí aɖui mɔ yedagbewa afɛn hunnɔwo ke o. Kando ji mɔ nɔ èwɛ ahan ɔ, Yehowa aku ŋshishi nɔ eo yí ana eo kpekpedonu ci èʒan.—Eha 103:​8-13. w23.08 28-29 ¶8-9

Yoyada kpedo Efyɔ Ʒoasi nu yí enyi amɛ nywi. Eyi efyɔ jajɛ cɛ ji mɔ ye nu le jeŋ nɔ Yehowa. Vɔ ci Yoyada kuɔ, Ʒoasi vaɖo to mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodasɛn Yehowa o.” (2 Kro. 24:​4, 17, 18, nwt) Wowo nuwana lɔwo ve dɔmɛ nɔ Yehowa. “Ékpɔtɔ dɔkɔ enyɔnuɖetɔwo ɖaɖa wo nɔ woatrɔ, vɔ wogbe mɔ yewodase to nu o.” Wodeɖo to Yoyada vi Zakari hɛnnɛ o. Zakari nyi Yehowa nyɔnuɖɛtɔ koɖo avɔnsatɔ. Yi koɖo Ʒoasi nyi tashivi ninivi. Efyɔ Ʒoasi dɔ mɔ wo le wu Zakari. (2 Kro. 22:11; 24:​19-22) Ʒoasi devɔn nɔ Yehowa shigbe lé eje do nɛ o. Yehowa nu ɖɛ mɔ: “Enu vɔnwo a jɔ do amɛ ciwo yí gbé mɔ yewo da na bubu Ŋ ji.” (1 Sam. 2:30) Siritɔwo hwakɔn hwɛhwɛ ɖeka ɖu Ʒoasi “hwakɔn gangan ji” yí “wodo akpa yi nu kpɛɖɛkpɛɖɛ.” (2 Kro. 24:​24, 25, nwt) Ʒoasi sumɔvi ɖekawo wui, ɖo ci ewu Zakari ŋci. w23.06 18-19 ¶16-17

Apotru Pɔlu zan gamɛ ɖewo le Efezi yí sɔ ɖe kunu, yí gbekpla nu amɛwo so eŋɛnywi lɔ nu. (Edɔ. 19:​1, 8-10; 20:​20, 21) Élɔn nɔviɛ ŋsuwo sugbɔ yí ji mɔ yeakpedo wo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa. Efezitɔ ciwo Pɔlu ŋwlɛ nu ɖaɖa xɔ ŋsusɛnsɛn koɖo wowo kɔnuwo ji se vayi yí gbewanɔ maʒikiwo sa. Amɛ ciwo yí le Efezi nɔnɔ agbedɔndɔnwo haan yí enudɔndɔn ciwo yí wowanɔ dewanɔ ŋkpɛn nɔ wo o. Nɔ wobɔ do fini womunɔ munu le le jugan lɔ mɛɔ, wonunɔ enyɔdɔndɔnwo yí ahanke wogbewanɔ le sɛnsɛn xweɖuɖuwo mɛ hɛnnɛ nɛ. (Efe. 5:3) “Wananyuiwo pleŋ vɔ le lanmɛ nɔ” amɛ sugbɔ ciwo yí le jugan lɔ mɛ. Enyɔgbe cɛwo gɔnmɛ yí nyi mɔ “wodegbesenɔ vevi nɔ wowa nuvɔn o.” (Efe. 4:​17-19, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Keŋ gbɔxwe woakpla nu so Yehowa se kudo enywi koɖo vɔn nuɔ, wowo yexawo dedonɔ ehwɛ wo nɔ wowa nuvɔn o. Eyi taɖo Pɔlu tɛnŋ dre wo mɔ “ahlɔnmɛ do vinvin nɔ́ wo, wo cí azɔge nɔ́ Mawu gbenɔnɔ.” Vɔ Efezitɔ ɖewo dekpɔtɔ ci vinvin mɛ o. w24.03 20 ¶2, 4; 21 ¶5-6

Ʒedeɔn ɖo awa dɔ sɛnsinɖe gbɔxwe awa kojoɖoɖodɔ lɔ. Hwenu Madiantɔwo shi le ahwagbe mɛ zanmɛɔ, Ʒedeɔn je godu nɔ wo so Ʒizreɛli bali mɛ keke vayi kɔɖo Ʒurdɛn tɔsasa mɛ. (Koj. 7:22) Ʒedeɔn ci te do Ʒurdɛn tɔsasa lɔ gbɔa? Oo! Ci enu ci kɔ nɔ yɛ koɖo ŋsu 300 lɔwo can ɔ, woso Ʒurdɛn tɔ lɔ yí je yumɛ nɔ wo. Le vɔvɔnuɔ, woxotɔ Madiantɔ lɔwo yí ɖu wo ji. (Koj. 8:​4-12) Ʒedeɔn kando ji mɔ Yehowa ado ŋsɛn ye, yí nyaoɔ, Yehowa do ŋsɛn yi. (Koj. 6:​14, 34) Ʒedeɔn koɖo yi mɛwo lɔ ju kplɔ Madian fyɔ amɛve ɖekawo do. Efyɔ lɔwo le esɔkpotɔnɔwo ji. (Koj. 8:​12, 21) Vɔ Yehowa kpedo Izraɛliviwo nu yí wolé wo yí ɖu wo ji. Ahanke hamɛmɛshinshinwo ɖo aɖoŋ do Yehowa nu nɛ, ɖo “de kponɔ yí a ʒan gbɔngbɔn xɔxɔ o.” Ána wo ŋsɛn ci woʒan.—Ezai 40:​28, 29. w23.06 6 ¶14, 16.

Mìatɛnŋ aɖo edɔngbegbe nɔ mìgbedogo cukaɖa ɖekpokpui can. Kando Yehowa ji. Baraki ɖu ji, ɖo ékando Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. Hwenɔnuɔ, Izraɛliviwo dedra do ɖɛ nɔ ahwawawa o, wodeɖo ahwawanuwo kpetii o, vɔ Yehowa nu nɔ Baraki mɔ yi le yi wa ahwa koɖo Kannatɔwo hwaga Sizera koɖo yi hwakɔn ciwo yí ɖo ahwawanu sugbɔ. (Koj. 5:8) Enyɔnuɖɛtɔ Debora nu nɔ Baraki mɔ yɛ le yi bali mɛ keŋ akpe ta koɖo Sizera koɖo yi hwakeke ciwo yí wu 900. Agbɔnnu nɔ Izraɛliviwo mɔ woawa ahwa koɖo Kannatɔwo le bali lɔ mɛ, ɖo ahwakekevi wowotɔwo lɔnɔ ju sugbɔ. Ci ele ahan can ɔ, Baraki wa do enyɔ ci wonu ni ji. Ci ahwawatɔ lɔwo va Tabɔ To jiɔ, Yehowa na yí eshi gangan ɖeka ja, eyi baba lé Sizera hwahunviwo do te yí Yehowa na Baraki ɖu wo ji. (Koj. 4:​1-7, 10, 13-16) Ahanke Yehowa ana mìaɖu ji nɔ mìkando ji yí gbekando emɔdasɛnamɛ ciwo ana mì to yi habɔbɔ lɔ ji. w23.07 19 ¶17-18

Jigbɔnɖɛxɔxɔ le veviɖe gbɔxwe mìakpɔ hwlɛngan. Shigbe Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí ni vayi nɛɔ, ele mɔ mìado ʒinxo yí anɔ te kpɔ Mawu nɔ awa do egbe ciwo yí eɖo ji. (Ebre. 6:​11, 12) Bibla sɔ mì sɔ koɖo agbledetɔ. (Ʒaki 5:​7, 8) Agbledetɔ wanɔ dɔ sɛnsinɖe yí donɔ nu yí gbewunɔ shi yi, vɔ denyanɔ hwenu ci teŋ ami o. Eyi taɖo edonɔ ʒinxo yí nɔnɔ te yí kannɔdo ji mɔ jinuku lɔ avashin keke yeavasɔ. Ahanke mìwo can mìwakɔ dɔ le gbɔngbɔn mɛ veviɖe nɛ ci mìdenya “ŋkeke ci mɛ Axwetɔ [mìwotɔ] lɔ a va” can. (Mt. 24:42) Mìsɔ jigbɔnɖɛ nɔnɔ te yí kando ji mɔ Yehowa awa do egbe ciwo eɖo ji do gamɛ. Nɔ mìdexɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, etenɔkpɔ Mawu avacikɔ nɔ mì yí viviviɔ, mìaso gbeɖe Yehowa ɖɛ. Mìatɛnŋ avatɔ enu ciwo yí adɔ mìakpɔ jijɔ le egbɛ mɛ ɖekɛ wawa. Nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, mìado ji yi keke vɔvɔnu yí akpɔ hwlɛngan.—Mis. 7:7. w23.08 22 ¶7

Nɔ mìsɔ nyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli 2:​41-43 mɛ sɔ koɖo buwo le Daniɛli wema koɖo Enyɔdasɛ wema mɛɔ, mìatɛnŋ anu mɔ afɔ lɔ le dumɛ nɔ Anglo-Amɛliki, acɛkpakpa ci yí ɖo ŋsɛn wu le xexeɛ mɛ le egbɛ mɛ. Daniɛli nu so xexemɛŋsɛn cɛ nu mɔ yi “a sɛnŋ shigbe ega ɛnɛ le akpa ɖe, yí a gbɔjɔ shigbe esu ɛnɛ le akpa ɖetɔ lɔ.” Nyi yí taɖo egbɔjɔ le akpa ɖeɔ? Ðo mɛ ciwo yí le shigbe esu hannɛ ɖekɔ ka kpɔtɔ nɔ ŋsɛn ci eɖo awa nu shigbe ega nɛ. Lé Daniɛli dre legbamɛmɛ lɔ do na mìkpla nyɔnɔnwi vevi ɖekawo. Ŋkɔtɔ, Anglo-Amɛliki Xexemɛŋsɛn lɔ dasɛ mɔ yeɖo ŋsɛn. Le kpɔwɛ mɛ, États-Unis koɖo Grande-Bretagne le jukɔn ciwo yí ɖu ji le Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ koɖo Amɛvetɔ mɛ. Ele ahan gan, xexemɛŋsɛn cɛ gbɔjɔ yí akpɔtɔ agbɔjɔkɔ, ɖo wowo jumɛviwo trɔ kpe wowonɔnɔwo koɖo acɛkpakpa lɔ. Amɛvetɔ, xexemɛŋsɛn cɛ yí anyi xexemɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛtɔ ci yí akpakpa acɛ gbɔxwe yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu agbetɔ fyɔɖuxuwo swi. w23.08 10-11 ¶12-13

Gaɖewomɛɔ, cukaɖa koɖo tetekpɔ ciwo mɛ Davidi tonɔ dɔ yí ecinɔ ŋshishi mɛ. (Eha. 18:​4, 5) Vɔ Yehowa sɔ ebulenamɛ koɖo lɔnlɔn yitɔ sɔ do ŋsɛn yi. Yehowa kplɔ yi xlɔ ci yí gbɔjɔ lɔ yi “fini egbe fanfanwo le” koɖo ‘gbɔndomɛ tɔxu fini etɔwo le.’ Ecɛ na Davidi kpɔ ŋsɛn yí kpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa koɖo jijɔ. (Eha. 18:​28-32.; 23:2) Ahanke le egbɛ mɛɔ, “lɔnlɔn Yehowa tɔ ci yí devɔnɔ gbeɖe o yí dɔ yí mìdegu o” hwenu mìdodoɔ go cukaɖawo yí sekɔ vevi. (Avin. 3:​22, nwt; Kol. 1:11) Davidi gbe ɖonɔ afɔku mɛ blaŋblaŋ yí ketɔnɔ sɛnŋwo trɔdi. Vɔ Yehowa lɔnlɔn lɔ na yí ekpɔ mɔ yɛglɔn ta nɔ ye yí yele vofamɛ. Davidi kpɔ mɔ Yehowa le koɖo ye gashiagamɛ yí ecɛ na yí eɖo edɔngbegbe. Eyi na taɖo etɛnŋ ji eha mɔ: “[Yehowa] hwlɛ ŋ gan le enuwo pleŋ ci ŋ vɔn nɔ shi.” (Eha 34:4) Ci Davidi vɔnnɔ hweɖewonu can ɔ, ésun ji yí ɖu yi vɔnvɔn lɔwo ji, ɖo énya mɔ Yehowa lɔn ye. w24.01 30 ¶15-17

Kpla nu so gbeta dɔndɔn ciwo yí Ʒoasi sɔ mɛ. Le Avɔnsatɔ Gangantɔ Yoyada ku goduɔ, Ʒoasi tɔ egbɛ vwinwo dodo. (2 Kro. 24:​17,18) Éwa do enyɔ ciwo yí Ʒuda fyɔvi ciwo yí delɔn Yehowa nu ni ji. Àlɔn do ji mɔ Ʒoasi ɖo aze nɔ enudɔndɔnwatɔ ŋtɔ́wo sa. Vɔ éɖo to mɛ ciwo yí mɔ yewonyi yi xlɔwo. Hwenu yí Zakari ci yí nyi Ʒoasi ŋiniɛ viɛ tekpɔ mɔ yeakpla nu yiɔ, Ʒoasi na gbe yí wowui. (2 Kro. 24:​20, 21; Mt. 23:35) Enudɔndɔn koɖo ŋɖɛmanya nuwana teŋ yí nyi cɛ! Ʒoasi tɔ yi gbe ji nywiɖe, vɔ ewa ŋshishi mɔ évatrɔ xɔsegbetɔ koɖo amɛwutɔ. Eyi, yiŋtɔ dɔwaviwo yí va wui. (2 Kro. 24:​22-25) Kpɔ lé yi gbe anɔ do sa, nɔ ekpɔtɔ yí sekɔ tonu nɔ Yehowa koɖo mɛ ciwo yí luin ɖa! w23.09 9 ¶6

Yesu nya mɔ apotru Piɛ atɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji. Yesu sɔ xomɛfafa nu nɔ Piɛ mɔ, “ŋ gbe vɔn o.” Lé Yesu kando Piɛ ji do wa dɔ do ji le yi gbe pleŋ mɛ. Le yiyimɛɔ, Piɛ koɖo nɔviɛ Andre tashi eɖɔdadadɔ lɔ yí va kplɔ Mɛsia lɔ do. Gbeta cɛ ci wosɔ na yí woxɔ shicu ganganwo. (Maki 1:​16-18) Ci Piɛ kplɔ Kristo doɔ, éto enunywi sugbɔ mɛ. Ékpɔ Yesu hwenu yí edada dɔ̀ nɔ dɔ̀nɔwo, nya gbɔngbɔnvɔnwo yí fɔn mɛkukuwo ŋtɔkpu. (Mt. 8:​14-17; Maki 5:​37, 41, 42) Piɛ gbekpɔ ŋtegan nukpɔkpɔ wadɔdoamɛji ɖeka ci yí dasɛ Yesu yí enyi Efyɔ le Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Piɛ deŋlɔbe ŋtegan nukpɔkpɔ cɛ gbeɖe o. (Maki 9:​1-8; 2 Piɛ 1:​16-18) Piɛ kpɔ enu ciwo yí dakpɔ gbeɖe nɔ dekplɔ Yesu do sa o. Kankandojitɔɔ, ajɔ ji ni mɔ yedeɖe mɔ yí afɛntɔxu ci yekpɔnɔ nɔ yeɖeki dɔ yí yedexɔ shicu cɛwo o! w23.09 21 ¶4-5

Le wema ŋkɔtɔ ci apotru Piɛ ŋwlɛ mɛɔ, ézan nyɔgbe “lɔnlɔn adodwi.” De nuvɔn kankin ɖe kpoŋ yí lɔnlɔn cɛ cɔnnɔ o, vɔ écɔnnɔ “agɔjeje sugbɔ” ji. (1 Piɛ 4:8) Taŋfuin Piɛ ɖo ŋwi enusɔkeamɛ kpɔwɛ ci Yesu ni exwe ɖewo vayi. Hwenɔnuɔ, Piɛ bu mɔ yenyi amɛ nywi ci emɔ yeasɔ enu ke ye nɔviye ‘keke zeadrɛ.’ Vɔ Yesu kpla Piɛ koɖo mì pleŋ mɔ mìasɔ nu ke amɛ ‘keke sɔyi 77,’ yi gɔnmɛ yí nyi mɔ deɖo sɛnxu o. (Mt. 18:21) Nɔ ègbɔnnu nɔ eo mɔ àwa do nukplamu cɛ jiɔ, ŋgbegbɔjɔ o! Ci Yehowa sɛntɔwo pleŋ nyi nuvɔnmɛwoɔ, egbɔnnɔnu nɔ wo hweɖewonu mɔ woasɔ nu ke amɛ. Enuvevitɔ ci àwa yí nyi mɔ nawa ŋɖekpokpui ci ji èkpe asɔ nu ke nɔvio yí awa fafa koɖi. w23.09 29 ¶12

Ci Ʒonasi le kpavi dɔmɛɔ, ékando ji mɔ ci yetrɔ ji mɛ yí sɔ yeɖeki hweɔ, Yehowa ase kwifan ye tɔye yí akpedo ye nu. Le yi goduɔ, kpavi lɔ vajo Ʒonasi do agogbe yí ele gbesɔsɔ hɔntɔn yí awa edɔ ci Yehowa ɖo ni. (Ʒonasi 2:10–3:4) Nɔ ètokɔ cukaɖa mɛ ɖe, ècanɔka le eoɖeki mɛ keke degbenyanɔ lé ànu lé ewakɔ nɔ eo do nɔ Yehowa a? Alo enu cinɔkɔ nɔ eo keke degbesunnɔ enu ji yí kplanɔa? Ðo ŋwi mɔ Yehowa mɔŋje ao nɔnɔmɛ lɔ mɛ nywiɖe. Eyi taɖo nɔ egbenyi gbedoɖa kleŋ yí èwa ni can ɔ, kando ji mɔ ána eo enu ci pɛpɛpɛ èʒan. (Efe. 3:20) Nɔ lé gbaza veveɛ eo alo lé enu wakɔ nɔ eo do na yí enuhlɛnhlɛn alo enukplakpla gbɔngbɔnnu nɔ eoɔ, ètɛnŋ ɖo to Bibla hlɛnhlɛn alo Bibla wema ciwo wolé do ka ji, alo àtɛnŋ ase Fyɔɖuxu ha ɖe alo akpɔ video ɖe le jw.org ji. Nɔ èdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí gbejinɔ yi ɖoŋciwo kpɔ le gbɔngbɔn mɛ ŋɖuɖu ciwo enakɔ mì mɛɔ, anyi ènana emɔ yi mɔ yi le do ŋsɛn ye. w23.10 13 ¶6; 14 ¶9

Ŋɖekɛŋmɛwo yí le avɔnzava lɔ koɖo gbedoxɔ ciwo yí wovacu le Ʒerusalɛmu mɛ. Exɔ amɛve yí le mɛ: “Afi Kɔkwɛ lɔ” koɖo “Afi Kɔkwɛ Gantɔ lɔ” yí wosɔ avɔnsoxɔmɛ so wo mɛ. (Ebre. 9:​2-5; Hun. 26:​31-33) Kaɖigbanci ci wosɔ shika wa, vɔnsakpe ci ji wotɔnɔ lifin le koɖo ekplɔn ci ji wosɔnɔ kpɔnnɔ danɔ do yí le Afi Kɔkwɛ lɔ. “Avɔnsatɔ ciwo yí woshi ami nɔ” ɖekɛwo yí yinɔ Afi Kɔkwɛ lɔ yí awa wowo dɔwo. (Amh. 3:​3, 7, 10, nwt) Enublabla daka ci wosɔ shika wa yí le Afi Kɔkwɛ Gantɔ lɔ yí edasɛ mɔ Yehowa le enɔ. (Hun. 25:​21, 22) Avɔnsatɔ gangan lɔ ɖekɛ yí yinɔ Afi Kɔkwɛ Gantɔ lɔ zeɖeka le xwe ɖeka mɛ le Evuɖaɖa Ŋkeke lɔ ji. (1Ese. 16:​2, 17) Éyinɔ nɔ koɖo elanwo hun yí sanɔ avɔn do ta nɔ yiŋtɔ nuvɔnwo koɖo jukɔn lɔ tɔwo. Le yiyimɛɔ, Yehowa dasɛ gɔnmɛsese ci yí le enu cɛ ciwo yí le avɔnzava lɔ mɛ nu.—Ebre. 9:​6, 7. w23.10 27 ¶12

Wonu zenɛniɖe le Mawu Nyɔ lɔ mɛ mɔ, ‘mìɖo alɔnnɔ mìwonɔnɔwo.’ (Ʒan 15:12; Rɔm. 13:8; 1 Tɛs. 4:9; 1 Piɛ 1:22; 1 Ʒan 4:11) Vɔ ji mɛ yí lɔnlɔn sonɔ yí mɛɖe datɛnŋ akpɔ enu ci yí le mɛbu ji mɛ o. Eyi taɖo lé mìatɛnŋ adasɛ do nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn woɔ? Mìadasɛ yi toto mìwo nuxuwo koɖo nuwanawo mɛ. Emɔ sugbɔ li ciwo ji mìatɛnŋ ato yí adasɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn wo. Emɔ ɖewo ke: “Mínu nyɔnɔnwi nɔ míwonɔnɔwo.” (Zak. 8:​16, nwt) “Mí a nɔ agbe koɖo míwonɔnɔwo le fafa mɛ.” (Maki 9:​50, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Mɛɖekaɖeka le “doŋkɔ yí a bunɔ amɛ kpɛtɛwo.” (Rɔm. 12:​10, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) “Mì ɖo a xɔ mìwonɔnɔwo.” (Rɔm. 15:7) “Mí sɔ agɔjeje ke míwonɔnɔwo.” (Kol. 3:13) “Mí kpedo míwonɔ̀nɔwo nu le míwo cukaɖawo mɛ.” (Gal. 6:2) “Mí do akɔnfa lanmɛ nɔ míwonɔ̀nɔwo.” (1 Tɛs. 4:18) “Mí ɖo . . . a do ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔ̀nɔwo.” (1 Tɛs. 5:11) “Mí . . . wanɔ kwifan nɔ míwonɔnɔwo.”—Ʒaki 5:16. w23.11 9 ¶7-8

Ŋkeke ɖeka duuɔ, mìsɔnɔ gbeta ciwo yí ʒan xɔse sɛnŋ. Le kpɔwɛ mɛ, mìsɔnɔ gbeta so mɛ ciwo mìado gbɛ koɖo, enu ciwo mìasɔ ɖe aye daɖɛ, fini mìayi suklu sɛn do, mɛ ci mìaɖe, evi nɛni ci mìaji koɖo edɔ ci mìawa nu. Anyɔ mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Gbeta ciwo ŋsɔnɔ dasɛ mɔ ŋkando ji mɔ xexe yoyu lɔ ava sabaaɖe yɛ yí xexe cɛ dagbenia? Anyi nuwanawo ɖyinɔ mɛ ciwo yí wanɔ nu shigbe mɔ eku yí nyi vɔxu nɔ enuwo pleŋ nɛa?’ (Mt. 6:​19, 20; Luiki 12:​16-21) Nɔ xɔse ci mìɖo mɔ xexe yoyu lɔ ava sabaaɖe yɛ sɛnŋ ɔ, mìasɔ gbeta nywiwo. Mìgbedonɔ go cukaɖa ciwo mɛ ele mɔ mìaɖo xɔse sɛnŋ le. Wotɛnŋ ci yumɛ nɔ mì, mìtɛnŋ lé edɔ̀ mavɔ ɖe alo nubu ɖewo tɛnŋ na yí mìagbɔjɔ. Ŋkɔtɔɔ, etɛnŋ wa nɔ mì mɔ mìatɛnŋ ado ji le cukaɖa lɔ mɛ. Vɔ nɔ cukaɖa lɔwo vani sɔwu lé mìbui do saɔ, mìʒan xɔse sɛnŋ gbɔxwe yí ado ji yí akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa koɖo jijɔ.—1 Piɛ 1:​6, 7. w23.04 27 ¶4-5

Yehowa jinɔ mɔ mìwo le wanɔ nu asɔnɔ koɖo mìwo gbedoɖawo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖe tɛnŋ biɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeaxɔ azan le dɔmɛ keŋ ayi takpekpegan. Lé Yehowa atɛnŋ aɖo gbedoɖa ŋtɔ́ ŋci doɔ? Átɛnŋ ana edɔngbegbe nɔviŋsu cɛ keŋ nɔ ayi yi xwetɔ gbɔ keŋ ayi biɔ gbe yi. Vɔ ele mɔ nɔviŋsu lɔ ɖo ayi yi xwetɔ lɔ gbɔ yí atɛnŋ avaʒan mɔ ayi zenɛniɖe. Taŋfuin átɛnŋ amɔ yeaɖɔli azan ciwo yesɔ wanɔ dɔ koɖo ye kpena ɖe. Alo étɛnŋ lɔn mɔ wodacu eho nɔ ye do azan lɔwo ji o. Yehowa jinɔ mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa so enu ciwo yí xaxa mì nu zenɛniɖe. Yesu na mìnya mɔ wodaɖo mìwo gbedoɖa ɖewo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ o. (Luiki 11:9) Eyi taɖo, ŋgbena ta o! Donɔ gbe ɖaɖa so ji mɛ zenɛniɖe. (Luiki 18:​1-7) Nɔ mì wɛ ahan ɔ, anyi mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ enu ci mìbiɛkɔ le veviɖe nɔ mì. Mìgbedadasɛ mɔ mìɖo xɔse mɔ yeakpedo mì nu. w23.11 22 ¶10-11

Yehowa ɖo gbe nɔ yi xlɔ Abraxamu mɔ jukɔnwo pleŋ axɔ shicu toto yi jijimɛvi ji. (Gɔnm. 15:5; 22:18) Ci Abraxamu ɖo xɔse sɛnŋ do Mawu nuɔ, ékando ji mɔ egbe ci Mawu ɖo nɔ ye lɔ avamɛ. Ele ahan gan, hwecinu Abraxamu ɖo exwe 100 yí ashiɛ ɖo exwe 90 ɔ, wodekpɔ ji vi ɖe hɔɖo o. (Gɔnm. 21:​1-7) Vɔ, Bibla nu mɔ: “Hwecinu ŋkuɖoɖo de li ɔ, Abraxamu kandoji koɖo ŋkuɖoɖo mɔ ye a trɔsun tɔgbi nɔ jukɔn sugbɔ shigbe lé Mawu nwi do ɛnɛ.” (Rɔm. 4:18) Ènya mɔ ŋci Abraxamu kpɔkpɔ mɔ nɔ vamɛ. Évaji Izaki, evi ci ekpɔkpɔ mɔ nɔ xoxoxo. Nyi yí taɖo Abraxamu kando ji mɔ Yehowa awa do egbe ci eɖo jiɔ? Ci Abraxamu jeshi Yehowa ɖɛɔ, ékando ji nywiɖe mɔ Mawu awa do yi gbeɖoɖo ji. (Rɔm. 4:21) Abraxamu nu jɔ ji nɔ Yehowa yí eyɔɛ mɔ amɛjɔjɔɛ do yi xɔse ŋci.—Ʒaki 2:23. w23.12 8 ¶1-2

Nɔviŋsu jajɛ ci yí wanɔ edɔ ciwo pleŋ woɖo ni nywiɖe nyi mɛ ci ji woatɛnŋ akando. (Luiki 16:10) Mìasɔ Yesu kpɔwɛ ci nu afɛn dele o. Yesu denyi mɛ ci yí debinɔ do edɔ nu alo ɖyiɖɔnɔ o. Ewaɖeɔ, éwa edɔ ciwo Yehowa ɖo ni, nɔ egbɔnnu ni hweɖewonu mɔ awa wo can. Élɔn amɛwo, vevitɔ yi dokplɔtɔwo yí le gbesɔsɔ yí sɔ yi gbe na do eta nɔ wo. (Ʒan 13:1) Wa Yesu tɔ han yí awanɔ edɔ ciwo pleŋ woɖo nɔ eo. Nɔ dènya lé àwa edɔ ɖe doɔ, sɔ eoɖeki hwe keŋ abiɔ kpekpedonu nɔviŋsu ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ. Tekpɔ awa wu ci wokpɔkpɔ emɔ mɔ eɔ le wa. (Rɔm. 12:11) Wa edɔ lɔwo shigbe “Axwetɔ yí [è] le edɔ wakɔ nɔ ɛnɛ, de agbetɔwo yí [è] wawa edɔ nɔ o.” (Kol. 3:23) Nyɔnɔnwi enyi mɔ amɛmakpekpe ènyi, eyi taɖo sɔ eoɖeki hwe yí alɔnnɔ do afɛn ciwo èwanɔ ji.—Elo. 11:2. w23.12 26 ¶8

Éjɔ ji nɔ mì ci mìwa ʒinʒindoshimɛ yí vanyi ɖeka le Yehowa xomumɛtɔwo mɛ. Emɔ gangan enyi yí hun nɔ mɛ ciwo yí wa ʒinʒindoshimɛ mɔ wovanyi exlɔ vevi koɖo Yehowa yí wolɔn do enyɔ ciwo yí ehakpatɔ Davidi nu ji. Énu mɔ: “Jijɔtɔ yí nyi mɛ ci yí Yehowa can yí kplɔɛ va yiɖekigbɔ nɔ anɔ yi xomɛ.” (Eha. 65:4) De amɛ kpoŋ yí Yehowa hɛnnɔ va yi xomɛ o. Yehowa ŋtɔ cannɔ mɔ mɛ ciwo yí jinɔ mɔ yewoanɔ ekacaca nywi mɛ koɖo ye. (Ʒaki 4:8) Nɔ èsɔ eoɖeki na Yehowa yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, Àtɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa acu shi nɔ eo nyɔnɔnwitɔ. Ána àɖo enu “sugbɔ sɔwu enushanu ci yí ʒan” eo. (Mal. 3:10; Ʒer. 17:8) Tɔtɔmɛ kpoŋ yí ʒinʒindoshimɛ wawa nyi. Àji mɔ yeanɔnɔ agbe asɔ koɖo amɛɖekisɔsɔna gbe ci yí èɖo, nɔ èdodoɔ go tetekpɔwo alo xɔse dodokpɔwo can. (Ŋun. 5:​4, 5) Ci ènyi Yesu nukplaviɔ, èɖo asran yi kpɔwɛ yí awa do yi sewo ji pɛpɛpɛ lé akpe ji do. (Mat. 28:​19, 20; 1 Piɛ 2:21. w24.03 8 ¶1-3

Nyi àwa nɔ eo koɖo mɛ ci èɖe detɛnŋ zankɔ gamɛ dojuɔ? Nyi míatɛnŋ awaɔ? Ezo detɔnɔ jeje koɖo ŋsɛn nɔ wobɔɛ kaka o, woɖo akpɔtɔ asɔnɔ aci donɔ ezo lɔ mɛ. Ahanke, danyɔ mɔ míatɔ ji koɖo gamɛ kleŋ zanzan doju le ŋkeke ɖeka mɛ ba? Mítekpɔ awanɔ ŋciwo míwo amɛve lɔwo lɔnnɔ doju. (Ʒaki 3:18) Nɔ mítɔɛ ji viviviɔ, míakpɔɛ mɔ lɔnlɔn ci yewoɖo nɔ yewonɔnɔwo agbesɛnkɔŋ doji. Bubu le veviɖe le alɔlele mɛ. Ele shigbe aya ci yí adɔ yí ezo abi nywiɖe nɛ. Nɔ aya deliɔ, ezo lɔ ɖe blɛ cinɔ. Ahanke nɔ asu koɖo ashi debukɔ wowonɔnɔwoɔ, lɔnlɔn ci yí le wowo gblamɛ aɖe blɛ atɔ cici. Vɔ nɔ asu koɖo ashi lɔ tekpɔ yí bunɔ wowonɔnɔwoɔ, woana yí lɔnlɔn ci woɖo nɔ wowonɔnɔwo akpɔtɔ asɛnsɛnŋ. Ðo ŋwi mɔ, lé mɛ ci èɖe kpɔɛ mɔ èbukɔ ye do yí le veviɖe, de lé eɔbuikɔ do yɔ o. w23.05 22 ¶9; 24 ¶14-15

Le Bibla mɛɔ, Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo xo nuxu so hwenuwo yí wose vevi yí gbevɔn nɔ wowo ketɔwo koɖo nubuwo nu. (Eha. 18:4; 55:​1, 5) Ahanke wotɛnŋ ci yumɛ nɔ mì le suklu, dɔmɛ alo mìwo xomumɛtɔwo koɖo acɛkpatɔwo tɛnŋ ci yumɛ nɔ mì. Mìtɛnŋ lé edɔ̀ ɖe ci yí ana mìavɔn mɔ mìaku. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, étɛnŋ wa nɔ mì shigbe mɔ mìnyi vihwɛ ɖe yí mɛɖe deli yí akpedo mì nu hannɛ. Lé Yehowa kpenɔdo mì nu le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanwo mɛ doɔ? Édonɔ ŋsɛn mì yí fanɔ akɔn nɔ mì. Eyi taɖo zannɔ gamɛ blaŋblaŋ asɔ nɔnɔ ju koɖo Yehowa blaŋblaŋ to gbedoɖa koɖo yi Nyɔ lɔ hlɛnhlɛn ji. (Eha. 77:​1, 12-14) Eyi nɔ èle enulolokpɔ mɛɔ, enu ŋkɔtɔ ci àwa yí nyi kpɔ mɔ, àji Dao ci yí le jeŋkwi mɛ kpekpedonu. Nu lé èvɔnkɔ do koɖo ŋci yí wakɔ eo nɔ Yehowa. Lɔn nɔ axo nuxu nɔ eo yí agbefa akɔn nɔ eo to Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji.—Eha. 119:28. w24.01 24-25 ¶14-16

Ele veviɖe mɔ naɖo edro sɛnŋ mɔ yeawa do tajinu ci èɖo lɔ ji. Èɖo awa dɔ sɛnsinɖe gbɔxwe awa do tajinu ci èɖo ji. Nɔ edro le mì mɛɔ, mìatɛnŋ awa do tajinu ci mìɖo lɔ ji. Vɔ nyi àwa yí aɖo edro sɛnŋ ɔ? Biɔ Yehowa nɔ ana eo edro sɛnŋ. Yehowa atɛnŋ ato yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ ji yí akpedo eo nu nawa do ao tajinu lɔ ji. Hweɖewonuɔ, mìɖonɔ tajinu ɖo mìnya mɔ mìɖo aɖui, yí enyɔ ahan. Vɔ mìdeɖo edro teŋ ɖe yí amɔ mìawa do ji o. Bu tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ eo nu. (Eha. 143:5) Apotru Pɔlu bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa ku ŋshishi ni do, yí ecɛ dɔ eji mɔ yeawa dɔ sɛnsinɖe nɔ Yehowa. (1 Kor. 15:9, 10; 1 Tim. 1:12-14) Ahanke nɔ èbu tamɛ kpɔ so enu ciwo yí Yehowa wa nɔ eo vayi nuɔ, ado ŋsɛn eo yí nawa do ao tajinuwo ji.—Eha. 116:12. w23.05 27 ¶3-5

Mìdonɔ jijɔ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nɔ mìkanfukɔ yi ŋkɔ. (Eha. 119:108) Ecɛ dasɛ mɔ Mawu ŋsɛnwopleŋtɔ lɔ le shigbe agbetɔ nuvɔnmɛwo nɛ yí eʒan mɔ woado ŋsɛn yi alo akanfui gbɔxwe avoŋ le yiɖeki mɛa? Oo. Nɔ mìkannɔfu mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛɔ, anyi mìgbegbeɛ ŋsu bu ci Satana kan do nu nɔ mì. Satana mɔ agbetɔ ɖekpokpui datɛnŋ anɔ gbeji nɔ Mawu yí ahwlɛn ta nɔ yi ŋkɔ o. Émɔ mɛɖe dakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu nɔ éle tetekpɔ mɛ o. Énu mɔ mì pleŋ ami Mawu sɛnsɛn nɔ mìkpɔ mɔ yɛado mì ji sɔwu. (Job 1:​9-11; 2:4) Vɔ egbejinɔtɔ Job dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Eo can àkpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawua? Mìwo ɖekaɖeka atɛnŋ aɖui mɔ mìahwlɛn ta nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkɔ yí agbedo jijɔ ni nɔ mìsinsin ɛ le egbejinɔnɔ mɛ. (Elo. 27:11) Jijɔ ŋtɔteŋ anyi nɔ mì nɔ mìwɛ ahan. w24.02 8-9 ¶3-5

Le Moizi koɖo Ʒozue hwenu goduɔ, Yehowa zan kojoɖotɔwo sɔ kplɔ yi mɛwo. Le yiyimɛɔ, Yehowa zan enyɔnuɖɛtɔwo yí sɔ dasɛ mɔ nɔ yi mɛwo le efyɔwo hwenu. Efyɔ egbejinɔtɔwo ɖonɔ to enyɔnuɖɛtɔwo nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, Efyɔ Davidi lɔn yí xɔ ekpla ci enyɔnuɖɛtɔ Natan ni. (2 Sam. 12:​7, 13; 1 Kro. 17:​3, 4) Efyɔ Ʒozafati wa do emɔdasɛnamɛ enyɔnuɖɛtɔ Ʒaziɛli tɔ ji yí do ŋsɛn Ʒuda jukɔn lɔ nɔ woakando “[Mawu] nyɔnnuɖɛtɔwo” ji. (2 Kro. 20:​14, 15) Ci, Efyɔ Ezekiazi vale xaxa mɛɔ, énu nɔ enyɔnuɖɛtɔ Ezai mɔ yɛ le kpedo ye nu. (Ezai. 37:​1-6) Hweɖekpokpuinu ci Efyɔwo kplɔ Yehowa mɔdasɛnamɛwo doɔ, écunɔ shi nɔ wo yí gbeglɔnnɔ ta nɔ jukɔn lɔ. (2 Kro. 20:​29, 30; 32:22) Amɛwo pleŋ kpɔɛ gahunnɔmɛ mɔ, Yehowa yí zanzan yi nyɔnuɖɛtɔwo yí sɔ kplɔkplɔ jukɔn lɔ. w24.02 21 ¶8

Satana ji mɔ mìado egbɛ koɖo mɛ ciwo yí adɔ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìawa do Yehowa sewo ji. Mìɖo aɖo ŋwi mɔ, mɛ ciwo mìdonɔ eha koɖo desɛ́n mɛ ciwo mìkpɔnɔ ŋmɛŋmɛ ɖekɛwo ji o, vɔ mɛ ciwo mìkannɔ seŋ koɖo le Ɛntɛnɛti ji jugbajahadoxuwo ji le mɛ hɛnnɛ. Mìɖo ado gbla koɖo susu ci xexe lɔ ɖo mɔ dedɔn mɔ woanɔ agbedɔndɔn o. Mì nya mɔ ŋsu yɔ. (Efe. 4:​19, 20) Anyɔ mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ŋkpɔnɔ nyɛɖeki ji yí ŋdedonɔ egbɛ maɖota ɖe koɖo anyi dɔmɛkpenawo, suklukpenawo, alo mɛbu ciwo yí dewanɔ do Yehowa se jɔjɔɛwo jia? Ŋgbenɔ dɔn yí wanɔ do ese ci Yehowa do kudo enywi kodo evɔn nu nɔ mɛɖewo kpɔ mɔ nyeŋwɛkɔ ɖoɖu can a?’ Shigbe lé wonui le 2 Timɔte 2:​20-22 mɛ nɛɔ, mìɖo agbekpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìsɔsɔ amɛ ciwo mìanyi xlɔ koɖo le Kristotɔwo hamɛ lɔ mɛ. Eɖo anɔ susu mɛ nɔ mì mɔ etɛnŋ jɔ mɔ mɛɖewo dakpedo mì nu yí mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ o. w24.03 22-23 ¶11-12

Èbu lé Yehowa le do kpɔ le susu mɛa? Ci wodatɛnŋ akpɔ Yehowa can ɔ, Bibla dri le emɔ vovovowo ji. Woyɔ Yehowa mɔ yɛnyi “ewe koɖo akpoxɔnu” yí gbemɔ yɛnyi “ezo yí fiɔnnɔ nu.” (Eha. 84:​11, nwt; Ebre. 12:​29, Ezoɖuɖu yoyu wema) Wodre Yehowa mɔ yile shigbe safi kpe, ega ci yí klɛnklɛn koɖo anyiɖohwɛɖo ci yí dada zo ɛnɛ. (Eze. 1:​26-28) Ci mìdekpɔnɔ Yehowa ɔ, étɛnŋ gbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìaxɔɛ se mɔ yɛlɔn mì. Enu ciwo mɛ mɛɖewo to le agbe mɛ na yí wobunɔ mɔ Yehowa datɛnŋ alɔn yewo gbeɖe o. Yehowa mɔŋje lé ewanɔ do nɔ mì mɛ yí egbenya enu ci yí taɖo atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìate gogui. Édre mɛ ciŋmɛ enyi nɔ mì do yi Nyɔ Bibla lɔ mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu. Enyɔgbe kuɖeka ci yí wa ɖaŋ dre Yehowa nywiɖe yí nyi lɔnlɔn. (1 Ʒan 4:8) Yehowa nyi lɔnlɔn. Lɔnlɔn yí dɔ ewanɔ enuwo pleŋ. Lɔnlɔn Mawu tɔ sɛnŋ keke yí elɔnnɔ mɛ ciwo yí deluinni ŋtɔkpu can.—Mat. 5:​44, 45. w24.01 26 ¶1-3

Yehowa sɔ Moizi nɔ akplɔ jukɔn lɔ ti le Eʒipti yí dasɛ nɔ wo gannaganna mɔ eye kplɔkplɔ wo. Ézannɔ ejiɖoɖwi gangan ɖeka le kede mɛ yí zannɔ ezobibi le ezan mɛ. (Hun. 13:21) Moizi kplɔ ejiɖoɖwi lɔ do yí ekplɔ eyɛ koɖo Izraɛliviwo yi Axu Jin lɔ gbɔ. Ci Eʒiptitɔwo hwakɔn lɔ tɔ Izraɛliviwo nyanya ɔ, wotɔ vɔnvɔn, ɖo wokpɔɛ mɔ yewovale gblamɛ nɔ Eʒiptitɔwo hwakɔn koɖo Axu Jin lɔ. Vɔ denyi afɛn ewa o. Yehowa nya gbɔxwe yí mɔ Moizi le kplɔwo to nɔ. (Hun. 14:2) Eyi Mawu wa enujiŋ gangan ɖeka yí sɔ hwlɛn wo gan. (Hun. 14:​26-28) Exwe 40 ciwo yí kplɔɛdoɔ, Moizi kpɔtɔ kplɔkplɔ ejiɖoɖwi gangan lɔ do keŋ sɔ dasɛ emɔ nɔ Mawu mɛwo le zogbeji. (Hun. 33:​7, 9, 10) Yehowa xo nuxu nɔ Moizi to ejiɖoɖwi lɔ mɛ yí Moizi vayi nunɔ Yi mɔdasɛnamɛwo lɔwo nɔ jukɔn lɔ. Izraɛliviwo atɛnŋ akpɔɛ gbawlɛ mɔ Yehowa yí zanzan Moizi yí sɔ kplɔkplɔ yewo. w24.02 21 ¶4-5