Septembre

Mawu na ŋsɛn Yesu nɔ akpɔ agbetɔwo cukaɖawo pleŋ gbɔ. Ci Yesu wa enujiŋwoɔ, édasɛ mɔ yeatɛnŋ akpɔ cukaɖa ciwo gbɔ mìwoŋtɔwo datɛnŋ akpɔ o. Le kpɔwɛ mɛ, éɖo ŋsɛn yí ana mìavo le enu ci yí na yí agbetɔwo cukaɖawo li mɛ, eyi nyi nuvɔn cinɔ ci mìɖu ci yí dɔ mìblenɔ yí gbekunɔ. (Mt. 9:​1-6; Rɔm. 5:​12, 18, 19) Enujiŋ ciwo ewa dasɛ mɔ atɛnŋ ada edɔ̀ ‘ɖekpokpui’ yí afɔn amɛkukuwo ŋtɔkpu. (Mt. 4:23; Ʒan 11:​43, 44) Gbesɔ kpe niɔ, éɖo ŋsɛn yí aɖo te jihɔntwi sɛnŋsɛnŋwo yí agbeɖu gbɔngbɔnvɔnwo ji hɛnnɛ. (Mk. 4:​37-39; Lk. 8:2) Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa sɔ ŋsɛn ŋtɔ́ sɔ na Eviɛ, Yesu Kristo! Mìatɛnŋ akando ji keŋkeŋ mɔ enunywi ciwo Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn vɛ nɔ mì avamɛ nyɔnɔnwimɛtɔ. Enujiŋ ciwo Yesu wa hwenu ele nyigban ji kpla mì mɔ, ávawa wu ahan hwenu anyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ le jeŋkwi mɛ. w23.04 3 ¶5-7

Nɔ èle hamɛ gangan ɖe mɛ yí kɔnɔ alɔ yi ji, vɔ yí wodeyɔnɔ eoɔ, ètɛnŋ nu mɔ yeami ɖoŋciwo nana. Vɔ ŋgbemi alɔ kɔkɔ nɔ ɖoŋci nana o. Dra ɖoŋci sugbɔ do nɔ bɔbɔ ɖekaɖeka. Eyi nɔ wodevayɔ eo le tɔtɔmɛ nɔ enukplakpla lɔɔ, emɔ buwo avahun nɔ eo yí nana ɖoŋciwo nɔ bɔbɔ lɔ yikɔ ji. Nɔ èdradra do nɔ Jutakpɔxɔ nukplakplaɔ, bu tamɛ kpɔ so lé mamamɛ ɖekaɖeka ca ka koɖo enukplakpla nyɔta lɔ do. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ ɖoŋci nywiwo yí ana le enukplakpla lɔ pleŋ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, ètɛnŋ dra do yí ana ɖoŋci le mamamɛ ciwo yí xo nuxu so Bibla nukplamu ciwo yí gbɔnnu hwɛɖeka yí wowo mɛ dredre denɔnɔ fafɛɖe o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo taŋfuin amɛ sugbɔ dakɔ alɔ le akpaxwe ŋtɔ́ ji o. Vɔ nɔ bɔbɔ sugbɔ vayi yí emɔ devahun nɔ eo yí èna ɖoŋci ɖe ɖe? Nu nyɔbiɔse ci ŋci èji mɔ yeaɖo nɔ mɛ ci yí jikɔ akpɔ enukplakpla lɔ ji gbɔxwe yí bɔbɔ lɔ atɔ ji. w23.04 21-22 ¶9-10

Ʒozɛfu wanɔ do emɔdasɛnamɛ Yehowa tɔ ji blaŋ, yí ecɛ na yí enyi asu nywi. Nɔ ehwe din ɔ, éxɔ emɔdasɛnamɛwo so Yehowa gbɔ zetɔn so yi xomu nu. Zetɔn lɔwo pleŋ ɔ, éɖe blɛ wa do enyɔ ciwo Yehowa nu ni ji, nɔ egbɔnnu ni ŋtɔkpu can. (Mt. 1:20; 2:​13-15, 19-21) Ci Ʒozɛfu wa do emɔdasɛnamɛ Yehowa tɔ jiɔ, églɔn ta nɔ Mari yí le bu ni. Dèkpɔɛ mɔ ci Ʒozɛfu wɛni ahan ɔ, adɔ yí Mari aluini yí agbeshini doji ba? Ŋsuwo, míatɛnŋ awa Ʒozɛfu tɔ han, nɔ míjinɔ Bibla mɛ mɔdasɛnamɛwo yí lenɔ bu nɔ míwo xomu. Nɔ míwanɔ do emɔdasɛnamɛ lɔwo ji nɔ egbɔnnu nɔ mí can ɔ, anyi mídadasɛ mɔ mílɔn míwo shiwo yí gbedodoɔ ŋsɛn alɔlele míwotɔ. Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Vanuatu yí eɖe asu yí ewu exwe 20 yɛ nu mɔ: “Ci asunyɛ jinɔ emɔdasɛnamɛwo so Yehowa gbɔ yí gbewanɔ do wo jiɔ, ena ŋbuini sɔwu. Ecɛ na ŋvonɔ le nyɛɖeki mɛ yí gbekannɔdo yi gbetasɔsɔwo ji.” w23.05 21 ¶5

Ʒuifu ciwo yí trɔgbɔ so Babiloni nyi “amɛ vevi” alo jukɔn mɛmi nɔ wowo Mawu. (2 Ese. 7:6) Ecɛ dasɛ mɔ woɖo awa trɔtrɔwo gbɔxwe wowo nu ajeŋ nɔ Yehowa. Woji Ʒuifu sugbɔtɔ do Babiloni, eyi taɖo ewa mɔ wobunɔ tamɛ kpɔ yí wanɔ nu shigbe Babilonitɔwo nɛ. Ci Ʒuifuwo trɔ yi Izraɛli exwe kahowihoashiɖekɛ han goduɔ, ekpaca Ejujikpɔtɔ Nexemi mɔ, ɖevi ciwo woji do Izraɛli dese Ʒuifuwo gbe kpetii o. (2 Ese. 6:​6, 7; Nex. 13:​23, 24) Lé ɖevi cɛwo awɛ alɔn Yehowa yí asin ci wodese Ebregbe ci mɛ woŋwlɛ Mawu Nyɔ lɔ doɔ? (Ezra 10:​3, 44) Eyi taɖo trɔtrɔ sugbɔ le kɔ nɔ Ʒuifu ŋtɔ́wo yí woawa, vɔ ale fafɛɖe nɔ wo mɔ woawa trɔtrɔ cɛwo nɔ wotrɔ yi Izraɛli, fini wotrɔ ɖo sɛnsɛn adodwi lɔ le vivivi.—Nex. 8:​8, 9. w23.05 15 ¶6-7

Nɔ edro le mì mɛ yí mìgbeɖu mìwoɖeki ji can ɔ, ŋɖewo tɛnŋ na yí mìdatɛnŋ awa do mìwo tajinu lɔ ji o. Le kpɔwɛ mɛ, ‘enujɔjɔ maɖoŋdonu’ ɖe tɛnŋ jɔ do mì ji yí mìdagbeɖo gamɛ yí awa do mìwo tajinu lɔ ji shigbe lé mìji do nɛ o. (Ŋun. 9:11) Cukaɖa ɖe tɛnŋ va mì ji ci yí adɔ mìagbɔjɔ yí ŋsɛn avɔ le mì nu. (Elo. 24:10) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìtɛnŋ wa afɛn wa ŋɖe ci yí adɔ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìawa do mìwo tajinu lɔ ji. (Rɔm. 7:23) Alo enu tɛnŋ cikɔ nɔ mì ŋtɔkpu. (Mt. 26:43) Nyi mìatɛnŋ awa yí aɖu cukaɖa ciwo yí atɛnŋ adɔ mìawa do mìwo tajinu ji agloɔ? Nɔ ŋɖe na yí datɛnŋ awa do ao tajinu jiɔ, ŋgbemi egbla dodo o. Bibla nu mɔ cukaɖawo avanɔ mì ji. Vɔ égbenu mɔ mìatɛnŋ aɖu wo ji dru. Nɔ èteteɛkpɔ mɔ yeawa do ye tajinu ji ci egbɔnkɔnu can ɔ, anyi mɔ èdadasɛ nɔ Yehowa mɔ yeji mɔ ye nu le jeŋ ni. Eji ajɔ Yehowa sugbɔ nɔ èkpɔ lé èjejeɛ agbla do mɔ yeawa do ye tajinu lɔ ji! w23.05 30 ¶14-15

Emɔɖeɖedɔ lɔ kpenɔdo ɖajɛvi nu yí akpla lé awɛ awanɔ edɔ koɖo amɛ vovovowo do. Egbekpenɔdo nu yí ezannɔ eho ci ekpɔ le nunya mɛ, yí dezinni yakayaka o. (Fili. 4:​11-13) Emɔ ɖeka ci ji woato yí atɔ gashiagamɛ mɔɖeɖedɔ lɔ wawa yí nyi mɔ woatɔɛ ji koɖo kpekpedonu mɔɖeɖedɔ , ci yí ekpenɔdo amɛ nu wovanɔnɔ gbesɔsɔ yí atɔ gbeshiagbe mɔɖeɖedɔ lɔ ji. Gbeshiagbe mɔɖeɖedɔ lɔ hunnɔ emɔ nɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ buwo shigbe exɔcucudɔ alo edɔwawa le Betɛli ɛnɛ. Kristotɔ ŋsuwo ɖo aɖo tajinu mɔ yewoavanyi hamɛmɛshinshinwo keŋ asumɔ yewo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le hamɛ lɔ mɛ. Bibla mɔ ŋsu ciwo yí ji mɔ yewoasumɔ le hamɛ lɔ mɛ “le edɔ nywi drokɔ.” (1 Tim. 3:1) Ŋkɔtɔɔ, nɔviŋsu ɖe ɖo aje agbla anyi sumɔsumɔdɔwatɔ. Sumɔsumɔdɔwatɔwo kpenɔdo hamɛmɛshinshinwo nu le edɔ ɖewo koŋ wawa mɛ. Hamɛmɛshinshinwo koɖo sumɔsumɔdɔwatɔwo sɔ wowoɖeki hwenɔ yí sumɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí gbewanɔ kunuɖeɖedɔ lɔ koɖo ezolelanmɛ. w23.12 28 ¶14-16

Exwe 16 yí Efyɔ Ʒoziasi ɖo yí tɔ Yehowa jiji kpɔ. Éji mɔ yeakpla nu so Yehowa nu yí awa yi dro. Vɔ enuwo denɔ fafɛɖe nɔ efyɔ jajɛ cɛ o. Amɛ sugbɔtɔ sɛnkɔ ŋsumawuwo hwenɔnu, eyi taɖo eɖo agbe dɔn gbɔxwe agbe nɔ wo. Vɔ ésun ji yí wɛ. Gbɔxwe Ʒoziasi aɖo xwe 20 ɔ, étɔ ŋsumawuwo sɛnsɛn ɖeɖe swi le eju lɔ mɛ. (2 Kro. 34:​1, 2) Nɔ ɖajɛvihwɛ alo nyɔnuvihwɛ ènyi can ɔ, àtɛnŋ aɖui mɔ yeawa Ʒoziasi tɔ han yí akpla nu sugbɔ so Yehowa koɖo Yi nɔnɔmɛ nywiwo nu. Ecɛ adɔ àji mɔ yeasɔ yeɖeki jo ni. Nɔ èsɔ eoɖeki na Mawu ɖe, lé akpɔ ŋsɛn do ao gbe ji doɔ? Luke ci yí wa ʒinʒindoshimɛ hwenu eɖo xwe 14 nu mɔ: “Ecɛyɛɔ, nasɔ Yehowa sɛnsɛn ɖo texwe ŋkɔtɔ le anyi gbe mɛ yí atekpɔ awɛ nɔ eji ajɔɛni.” (Maki 12:30) Àkpɔ nyɔna nɔ eɔ can èɖui yí wɛ ahan. w23.09 11 ¶12-13

Hwenu Pɔlu ŋwlɛ wema cɛ ɖaɖa Tɛsalonikitɔwoɔ, woɖo Tɛsaloniki hamɛ lɔ dekpɔ wa exwe ɖeka o. Eyi hamɛmɛshinshin ciwo yí le nɔ denya enu sugbɔ o yí woatɛnŋ awanɔ afɛnwo. Ci ele ahan can ɔ, ele mɔ woabu wo. Nɔ efunkpekpe gangan lɔ gogokɔɔ, mìavaʒan hamɛmɛshinshinwo mɔdasɛnamɛwo sɔwu sa. Taŋfuin mìdatɛnŋ agbevaxɔ emɔdasɛnamɛ so nɔviŋsu ciwo yí le dɔwaxu gangan lɔ alo alɔjedɔwaxu lɔ gbɔ o; eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìalɔn mìwo hamɛmɛshinshinwo vyɛ yí abunɔ wo. Nɔ ŋɖekpokpui gbejɔkɔ can ɔ, mìakpɔtɔ anɔ zanŋte yí mìdasɔ mìwo susuwo ɖo wowo fɛnwo ji o, vɔ mìasɔ susu ɖo lé Yehowa to Kristo ji yí dadasɛ emɔ nɔ nɔviŋsu egbejinɔtɔ cɛwo. Shigbe lé gakuku glɔnnɔ ta nɔ sɔja nɛɔ, ahanke hwlɛngan mɔkpɔkpɔ glɔnnɔ ta nɔ mìwo susu nɛ. Mìnya mɔ, enu ci xexe lɔ nakɔ amɛwo denyi ŋɖe o. (Fili. 3:8) Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ kpenɔdo mì nu yí mìkpɔtɔ yí nɔnɔ kpuu yí nɔnɔ zanŋte. w23.06 11-12 ¶11-12

Mɛ ciwo yí “nyɔnu vɔn” lɔ yɔkɔ ɖo asɔ gbeta ɖeka: Woalɔn ayi gbɔ alo woagbea? Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìɖo agbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖosenuwo. Wodre nyɔnu vɔn lɔ shigbe mɛ ci yí nukɔ mɔ: “Nɔ́ mí fi eshi ɔ, á vivi nunu sɔwu míwoŋtɔwotɔ.” (Elo. 9:17) Nyi yí nyi ‘eshi fifi lɔɔ’? Bibla sɔ asu koɖo ashi gbɔdɔndɔn sɔ koɖo eshi vivi. (Elo. 5:​15-18) Ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí ɖe nɔnɔ le ese nu ɖekɛwo yí kpɔ emɔ adɔn nɔnɔ gbɔ. Ecɛ to akpɔ nɔ eshi fifi ci yí nyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖose. Mɛ ciwo yí nɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe tekpɔ yí sɔ wlanɔ do mɛbuwo shigbe lé flafinɔ wlanɔ enu ciwo yí efi nɛ. ‘Eshi fifi’ lɔ tɛnŋ le shigbe enu ci yí vivi nɛ nɔ mɛ ciwo yí nɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe lɔ bukɔ mɔ mɛɖe davanya enu ci yewowa o. Woblekɔ wowoɖekiwo do mɛ, ɖo Yehowa kpɔ enu ciwo pleŋ wowakɔ. Ŋɖe deli yí ve wu nɔ mìwo nu degbejeŋ nɔ Yehowa o, yí ŋɖe devivi le nu o.—1 Kor. 6:​9, 10. w23.06 22 ¶7-9

Nɔ hweɖewonu èkpɔɛ mɔ yedegbe dokɔ gbe ɖaɖa so ji mɛ o, alo yedegbe kpɔkpɔ jijɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ shigbe lé èkpɔɛni do sa nɛ ɖe, nyi èɖo awaɔ? Nɔ enu ŋtɔ́wo jɔ le ao ʒinʒindoshimɛ wawa goduɔ, ŋgbekpɔɛ mɔ Yehowa gbɔngbɔn so le ye ji o. Agbetɔ nuvɔnmɛ ènyi, etɛnŋ wanɔ ahan nɔ eo, nɔ hwenuwo vayikɔ. Nɔ ezolelanmɛ aotɔ lɔ tɔ ɖeɖe kpɔtɔɔ, bu tamɛ kpɔ so apotru Pɔlu kpɔwɛ nu. Ci ejejeɛ agbla mɔ yeawa Yesu tɔ han can ɔ, énya mɔ hweɖewonuɔ, yedetɛnŋ wakɔ nuwo shigbe lé yeɖo awɛ nɛ o. Pɔlu ɖui mɔ yeawa kunuɖeɖedɔ lɔ nɔ éwakɔ do ɖe ni le hweɖenu can. Ahanke ŋgbekpɔ do lé enu wakɔ nɔ eo do yí asɔ sɔnɔ gbetawo o. Ðui mɔ yeawa enu ci yí nyɔ nɔ deji mɔ yeawɛ can. Nɔ èkpɔtɔ yí wakɔ enu ci yí nyɔɔ, lé enu wakɔ do nɔ eo atɛnŋ avatrɔ le yiyimɛ.—1 Kor. 9:16. w24.03 11-12 ¶12-13

Mìwo can mìatɛnŋ adasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí axɔ wo nɔ woanyi mìwo xlɔ. (2 Kor. 6:​11-13) Amɛ sugbɔ le mì mɛ yí le hamɛ ci mɛ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so afi vovovowo. Yí wowo jijɔ gbeto akpo. Nɔ mìsɔ susu ɖonɔ wowo nɔnɔmɛ nywiwo jiɔ, ana yí mìagbelɔn wo doji. Nɔ mìkpɔnɔ mìwo nɔviwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛɔ, anyi mìlɔn wo. Mìɖo alɔn mìwo nɔviwo le efunkpekpe gangan lɔ hwenu. Nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ ji ɖe, lé Yehowa aglɔn eta nɔ mì doɔ? Kpɔ enyɔ ci Yehowa nu nɔ Yi jukɔn hwenu Babiloni je wo ji ɖa: “Anyi jukɔn, míyi, míɖo míwo xɔganwo mɛ, yí acu míwo hɔnwo do eta. Míwla míwoɖekiwo do enɔ hwɛɖeka keke aje hwenu yí dɔmɛzi lɔ avayi.” (Ezai 26:​20, nwt) Taŋfuin mìwo can mìawa do enyɔ cɛwo ji le efunkpekpe gangan lɔ hwenu. w23.07 6-7 ¶14-16

Nyi mɛ ci wojeshi ɖɛ mɔ yɛwanɔ nu le dredrenu. Àtɛnŋ abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Amɛwo kpɔnɔŋ mɔ ŋnyi mɛ ci yí wanɔ nu le dredrenu yí senɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛa? Alo wokpɔnɔŋ mɔ ŋnyi mɛ ci yí delɔnnɔ nu o ci nyɔ mɛ sɛnnɔŋ a? Alo ŋɖonɔ to amɛwo yí lɔnnɔ do nyɔ ciwo wonu ji nɔ ŋɖe dedɔn le wo nua?’ Nɔ mìtekpɔ yí ɖyikɔ Yehowa koɖo Yesu dojiɔ, mìagbesenɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛwo doji. Ele mɔ mìawa nu le dredrenu nɔ nuwo trɔ nɔ mì le agbe mɛ. Trɔtrɔ lɔwo tɛnŋ hɛn cukaɖa ciwo mìdebu mɔ mìaɖo le agbe mɛ o va mì ji. Mìtɛnŋ vable sɛnŋsɛnŋɖe le avomɛ. Ehonyɔwo tɛnŋ trɔ alo wotɛnŋ ɖɔli acɛkpakpa ci yí le fini mìle ci yí adɔ enuwo atrɔ nɔ mì maɖoŋdonutɔ. (Ŋun. 9:11) Nɛnɛke etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì nɔ habɔbɔ lɔ wa trɔtrɔwo yí mɔ mìwo le sɛn Yehowa le mɔ bu ji alo fibu. Mìatɛnŋ atrɔ do wo nu nywiɖe nɔ mìwa nu amɛnɛ cɛwo: (1) lɔn do lé enu lɔwo le yɛ ji, (2) sɔ ŋkuvi ɖo esɔ mɛ ji, (3) ao susu le nɔ enunywiwo ji yí (4) kpenɔdo mɛbuwo nu. w23.07 21-22 ¶7-8

Ðajɛvi yí enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli nyi hwenu Babilonitɔwo li yi hwashigbemɛ le Babiloni fini yí jinjin le Ʒerusalɛmu gbɔ. Vɔ Daniɛli nu kpaca mɛ ciwo yí li yi hwashigbemɛ. Woglo Daniɛli “kpɔ” yí kpɔ mɔ ‘agin alo afɛn ɖe dele gotu ni o yí enya kpɔkpɔ,’ xomu vevi ɖeka mɛ eso. (1 Sam. 16:7) Eyi taɖo wona kpla yi nɔ avawa dɔ le efyɔ xomɛ. (Dan. 1:​3, 4, 6) Mɛ ciŋmɛ Daniɛli nyi yí dɔ Yehowa luin. Exwe 20 han yí Daniɛli ɖo hwenu yí Yehowa mɔ yɛnyi amɛ jɔjɔɛ shigbe Nowe koɖo Job nɛ, mɛ ciwo yí sin le gbejinɔnɔ mɛ na nɔ xwe sugbɔ. (Gɔnm. 5:32; 6:​9, 10; Job 42:​16, 17; Eze. 14:14) Yehowa kpɔtɔ lɔn Daniɛli le yi gbe pleŋ mɛ.—Dan. 10:​11, 19. w23.08 2 ¶1-2

Nɔ èjikɔ axwle axweɔ, àji mɔ yeayi glo lé axwe lɔ le do kpɔ yeŋtɔ keŋ gbɔxwe axwli. Mìatɛnŋ awa enu ɖekɛŋmɛ lɔ nɔ mìhlɛnkɔ Bibla alo kplɛkɔ. Nɔ èjikɔ ahlɛn Bibla yí enyi ɖa èɖa yí hlinniɔ, gɔnmɛjeje nukplakplawo alo “Mawu Nyɔ ŋkɔtɔwo” kpoŋ yí àjeshi. (Ebre. 5:12) Vɔ shigbe lé eʒan mɔ àɖo axwe lɔ mɛ yí akpɔ enu ciwo pleŋ le mɛ nɛɔ, ele mɔ èɖo akpla Bibla yí akpɔ enu ciwo yí le mɛ nywiɖe. Emɔ adodwi ɖeka ci ji mìato yí akpla Bibla yí nyi mɔ, mìakpɔ lé akpaxwe hamɛhamɛ nɔ yi ŋɛdu lɔ do nu wowonɔnɔwo mɛ do. Je agbla amɔŋje enu ciwo yí èxɔ ji se mɛ. Yí agbetekpɔ yí amɔŋje susu ciwo yí taɖo èxɔ wo ji se mɛ. Gbɔxwe mìamɔŋje Mawu Nyɔ lɔ mɛɔ, mìɖo akplanɔ nyɔnɔnwi citocito ciwo yí le mɛ. Apotru Pɔlu do ŋsɛn yi kpena xɔsetɔwo mɔ, wo le kpla Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe keŋ atɛnŋ ‘a mɔŋje lé ekeke bonu, jinjin, yi ji yí cito do.’ Nɔ wowɛ ahan ɔ, ‘woalike’ le xɔse mɛ. (Efe.3:​14-19) Ele mɔ mìwo can mìawɛ ahan. w23.10 18 ¶1-3

Amɛ ciwo yí xɔ jigbɔnɖɛ kpɔwɛ buwo gbele Bibla mɛ. Anyɔ mɔ mìakpla nu so kpɔwɛ ŋtɔ́wo nu. Le kpɔwɛ mɛ, ɖayɛvihwɛ yí Davidi nyi yí woshi ami ni nɔ avanyi efyɔ nɔ Izraɛli, vɔ édo ʒinxo na nɔ exwe sugbɔ gbɔxwe yí vanyi fyɔ. Shimɛɔn koɖo Ana sɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ ci wole te kpɔ Mɛsia ci gbe woɖo. (Luiki 2:​25, 36-38) Tekpɔ akpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo nɔ èkplakpla nu so wo nu: Nyi yí kpedo mɛleli nu yí edo ʒinxoɔ? Ci edo ʒinxo ɖe, nyɔna ci ekpɔ so mɛɔ? Lé nawa yitɔ han doɔ? Àtɛnŋ agbekpla nu so mɛ ciwo yí dexɔ jigbɔnɖɛ kpɔwɛwo nu le Bibla mɛ. (1 Sam. 13:​8-14) Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi yí dɔ wodexɔ jigbɔnɖɛɔ? Alɔzu ciwo yí to so mɛ nɔ woɔ?’ w23.08 25 ¶15

Apotru Piɛ nyi egbejinɔtɔ; yí delɔn yí ŋɖekɛ na yí emi Yesu do kplɔkplɔ o. Édasɛ mɔ yenyi egbejinɔtɔ hwenu yí Yesu nu nyɔ ɖeka yí yi nukplaviwo demɔŋje mɛ o. (Ʒan 6:68) Amɛ sugbɔ mi Yesu do kplɔkplɔ yí wodenɔ te mɔ yɛaɖe enyɔ lɔwo gɔnmɛ nɔ yewo kpetii o. Vɔ Piɛ yɛ dewa ahan o, ɖo énya mɔ Yesu ɖekɛ yí “ɖo agbe mavɔmavɔ nyɔwo.” Yesu nya mɔ Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo agbe ye. Ele ahan gan, Yesu nu koɖo kankandoji mɔ Piɛ atrɔ gbɔ yí akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ ye. (Luiki 22:​31, 32) Yesu mɔŋje mɛ mɔ ‘gbɔngbɔn lɔ ji mɔ ye awa enu jɔjɔɛ, vɔ lankpu lɔ kle.’ (Maki 14:38) Ci apotru Piɛ gbe mɔ yedejeshi ɖɛ can ɔ, yi nu decikɔ nɔ Yesu o. Ci Yesu fɔn so eku goduɔ, édasɛ yiɖeki nɔ Piɛ. Piɛ le yiɖekɛ hwenɔnu. (Maki 16:7; Luiki 24:34; 1 Kor. 15:5) Ecɛ ado ŋsɛn apotru lɔ ci yí ci ŋshishi mɛ haan! w23.09 22 ¶9-10

Mawu sɔ agɔjeje sɔ kenɔ mɛ ciwo yí ɖo xɔse do nu. Ésɔ kenɔ gbijigbiji yí degbeva wanɔ ŋɖe nɔ wo sɔ kudo nu o. (Eha. 32:​1, 2) Ékpɔnɔ wo mɔ wonyi amɛjɔjɔɛwo sɔ kudo wowo xɔse ŋci. Ci woyɔ Abraxamu, Davidi koɖo Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ buwo mɔ amɛjɔjɔɛwo can ɔ, wogbekpɔtɔ nyi nuvɔnmɛwo. Vɔ ci woɖo xɔse do Mawu nuɔ, ékpɔnɔ wo mɔ wonyi amɛjɔjɔɛ, vevitɔ nɔ ésɔ wo sɔ sɔ koɖo mɛ ciwo yí desinni o. (Efe. 2:12) Shigbe lé apotru Pɔlu nui yi mɛ kɔ petii le yi lɛta lɔ mɛ ɛnɛɔ, xɔse le veviɖe gbɔxwe woatɛnŋ anyi exlɔ koɖo Mawu. Ahan enyi nɔ Abraxamu koɖo Davidi nɛ, yí ahan lɔ ke enyi nɔ mìwo can hɛnnɛ nɛ. w23.12 3 ¶6-7

Egbɛɔ, emɔ hun nɔ Kristotɔwo pleŋ yí woawa avɔnsa nɔ Yehowa to wowo gamɛwo, ŋsɛn koɖo enu ciwo yí le wo shi zanzan ji nɔ Fyɔɖuxu lɔ dɔwo ayi ŋkɔ. Mìatɛnŋ adasɛ mɔ emɔ ci yí hun nɔ mì mɔ mìasɛn Yehowa jeŋ nɔ mì nɔ mìwanɔ enu ci ji mìkpe le yi sɛnsɛn mɛ. Apotru Pɔlu xo nuxu so enu ciwo yí mìɖo awanɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ nu. (Ebre. 10:​22-25) Enu lɔ ɖewo yí nyi mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa, axonɔ nuxu so mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nu nɔ mɛbuwo, abɔnɔ doju le hamɛwo mɛ yí adonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo ci ‘mìkpɔ mɔ Yehowa ŋkeke lɔ gogo.’ Le vɔvɔnu nɔ Enyɔdasɛ wema lɔɔ, Yehowa dɔla nu enyɔ cɛ zeve keŋ yí sɔ tɛ egbe do enu ji. Émɔ: “Sɛn Mawu!” (Enyɔ. 19:10; 22:9) Mína nɔ gbɔngbɔn mɛ nyɔnɔnwi vevi cɛ ci yí kuso Yehowa gbɔngbɔn mɛ gbedoxɔ gangan lɔ nu le kpɔtɔ anɔ susu mɛ nɔ mì yí emɔ ci yí hun nɔ mì mɔ mìasɛn mìwo Mawu gangan lɔ le jeŋ nɔ mì! w23.10 29 ¶17-18

We Mì pleŋ ji mɔ ‘mìakpɔtɔ alɔnnɔ mìwonɔnɔwo.’ Ele veviɖe mɔ mìaɖo ŋwi mɔ, Yesu kanxle mì mɔ, amɛ “sugbɔtɔwo a mi lɔnlɔn ɖoɖo nɔ wowo kpena.” (Mt. 24:12) Yesu denukɔ mɔ ye dokplɔtɔ sugbɔtɔ ami lɔnlɔn ɖoɖo nɔ wowo kpenawo o. Vɔ ele mɔ mìanɔ zanŋte keŋ nɔ amɛmalɔnmalɔn ci yí le xexeɛ mɛ ŋgbekpɔ ŋsɛn do mì ji o. Ci enyɔ cɛ le susu mɛ nɔ mìɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse vevi cɛ: Nyi yí akpedo mì nu mìanya nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo sɛnŋ ɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìato anya nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo sɛnŋ yí nyi mɔ mìakpɔ lé mìwanɔ enu do le nɔnɔmɛ ɖewo mɛ. (2 Kor. 8:8) Apotru Piɛ nu nɔnɔmɛ lɔwo ɖeka. Énu mɔ: “Enu ci yí mí a wa doŋkɔ nɔ enuwo pleŋ yí nyi kpɔ mɔ mí a lɔnnɔ míwonɔnɔwo sɛnŋsɛnŋɖe. Ðo lɔnlɔn cɔnnɔ enuvɔn sugbɔ sugbɔ ji.” (1 Piɛ 4:​8, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Eyi taɖo, lé mìwanɔ nu do nɔ mìwo nɔviwo je agɔ le mì ji alo do dɔmɛzi nɔ mì yí adasɛ nɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ wo sɛnŋ alo desɛnŋ o. w23.11 10-11 ¶12-13

Mìdatɛnŋ awa do enyɔ cɛ ci Yesu nu ji nɔ mɛɖewo kpoŋ yí mìlɔnnɔ le hamɛ lɔ mɛ yí mìdelɔnnɔ mɛkpɛtɛwo o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìate gogo mɛɖewo sɔwu shigbe lé hanci Yesu can wɛ nɛ. (Ʒan 13:23; 20:2) Vɔ apotru Piɛ ɖoɖoɔ ŋwi nɔ mì mɔ mìɖo aɖo “lɔnlɔn adodwi” ci han yí xomumɛtɔwo ɖonɔ nɔ wowonɔnɔwo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo pleŋ. (1 Piɛ 2:17) Piɛ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le “lɔn [mìwonɔnɔwo] sɛnsinɖe koɖo [mìwo] jiwo pleŋ.” (1 Piɛ 1:22) Le lɛɔ, woalɔn amɛ “sɛnsinɖe” biɔ mɔ woalɔn mɛɖe nɔ egbɔnnu mɔ woadasɛ nɔ amɛ lɔ mɔ woluin can. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ nɔvi ɖe ji nyɔ le mì nu alo wa enuvevi ɖe koɖo mì ɖe, lé mìawɛɔ? Enu ŋkɔtɔ ci yí ava tamɛ nɔ mì yí nyi mɔ mìaɖe fi ni yí danyi mɔ mìadasɛ ni mɔ mìluin yɔ o. Vɔ Piɛ kpla le Yesu gbɔ mɔ, wadonu dejɔnɔ ji nɔ Mawu o. (Ʒan 18:​10, 11) Piɛ ŋwlɛ mɔ: “Mí ŋgbe wa enu vwin do enu vwin tɔxu o. Mí gbe zu amɛ do zuzu tɔxu o. Vɔ, mí cunɔshi nɔ wo.” (1 Piɛ 3:9) Nɔ mìɖo lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviwoɔ, adɔ mìafanɔ xomɛ yí agbewanɔ nu nywiɖe. w23.09 28-29 ¶9-11

Lé vihwɛ ɖe blɛ shinnɔ do nyi enu kpacamɛ ɖeka. Ele shigbe mɔ wodedonɔ egbla ɖe gbɔxwe yí shinnɔ hannɛ. Vɔ gbɔxwe Kristotɔ ɖe ashin le gbɔngbɔn mɛɔ, éɖo ado gbla. (1 Kor. 13:11; Ebre. 6:1) Gbɔxwe mìasun jiɔ, ele mɔ mìawɛ nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ. Ele mɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yitɔ akpedo mì nu nɔ mìaɖo nɔnɔmɛ ciwo yí jɔnɔ ji ni, akpla enuŋtɔŋtɔ ɖewo wawa yí adra do ɖɛ nɔ agbanleamɛji ɖewo le esɔ mɛ. (Elo. 1:5) Yehowa wa agbetɔwo yí wonyi ŋsu alo nyɔnu. (Gɔnm. 1:27) Eze gbawlɛ mɔ, ŋsu koɖo nyɔnu to akpo le gbaza mɛ, vɔ wogbeto akpo le nubuwo mɛ hɛnnɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yehowa wa ŋsu koɖo nyɔnu nɔ woawa edɔ ɖewo koŋ, eyi taɖo ele mɔ woaɖo nɔnɔmɛ koɖo enujikpekpe ɖewo gbɔxwe awa edɔ cɛwo.—Gen. 2:18. w23.12 18 ¶1-2

Yesu gbeji mɔ mɛbuwo azan ye daye ŋkɔ lɔa? Ɛɛ. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖewo ciwo yí ni le hwenɔnu xɔɛ se mɔ amɛmabu enyi nɔ woyɔ Mawu ŋkɔ, vɔ Yesu deɖe mɔ gbeɖe yí kɔnu ciwo yí desɔgbe koɖo enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo dɔ yí emi bubu dodo Edalɔ ŋkɔ nu o. Kpɔ hwenu yí enya gbɔngbɔnvɔn ti le ŋsu ɖeka mɛ le Ʒerazeni ju mɛ. Amɛwo tɔ vɔnvɔn yí ɖe kuku nɔ Yesu mɔ yi lé so eyi degbenɔ ju lɔ mɛ o. (Maki 5:​16, 17) Éle ahan gan, Yesu ji mɔ amɛwo le jeshi Yehowa ŋkɔ ɖɛ le nɔ. Eyi taɖo yí enu nɔ ŋsu ci yí eda dɔ nɔ mɔ yi le nu ŋci Yehowa wa ni nɔ amɛwo, de ci yí Yesu wa ni o. (Mak. 5:19) Ŋci Yesu jijiɛ egbɛ can nɛ. Éji mɔ amɛwo le jeshi ye daye ŋkɔ le xexe lɔ pleŋ mɛ! (Mat. 24:14; 28: 20) Nɔ mìwa mìwo kpaxweɔ, anyi mìdodoɔ jijɔ nɔ mìwo Fyɔ Yesu. w24.02 10 ¶10

Shicu gangan enyi nɔ mì mɔ mìle Yehowa habɔbɔ mɛ le ŋkeke vɔvɔɛ gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛ. Ci xexe lɔ fɔn yí dadahɛn dojiɔ, Yehowa na nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mì yí wokpenɔdo mì nu. (Eha. 133:1) Ékpenɔdo mì nu yí mìkpɔnɔ jijɔ le mìwo xomuwo mɛ. (Efe. 5:33–6:1) Yí ena mì nunya koɖo nugɔnmɛsese ci mìʒan keŋ akpɔ fafa ŋtɔŋtɔ. Vɔ, mìɖo awakɔ edɔ sɛnsinɖe yí akpɔtɔ asɛnsɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo hweɖewonuɔ, mɛbuwo fɛnwo tɛnŋ do dɔmɛzi nɔ mì. Gbesɔ kpe niɔ, mìwoŋtɔwo fɛnwo tɛnŋ na yí mìagbɔjɔ, vevitɔ nɔ mìwakɔ afɛn ɖekɛ ŋmɛwo gbɛmɛgbɛmɛ. Ele mɔ mìakpɔtɔ adodoɔ ji le Yehowa sɛnsɛn mɛ (1) nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe do dɔmɛzi nɔ mì, (2) nɔ mɛ ci èɖe do dɔmɛzi nɔ eo, yí (3) nɔ mìwoŋtɔwo fɛnwo na yí mìgbɔjɔ. w24.03 14 ¶1-2

Hweɖewonuɔ, àsenɔ ŋciwo mɛ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí sɔ gbeta yí wa sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ to. Taŋfuin woyi Fyɔɖuxu Ŋɛnywidratɔwo Suklu alo hun yí vayi ci fini eʒan sugbɔ le wu. Nɔ àtɛnŋ awa ŋɖekpokpui ci ji àkpe yí aɖo tajinu ŋtɔ́ han ɔ, nàwɛ. Yehowa mɛwo jinɔ emɔ ciwo ji woato yí awa sugbɔ ni. (Edɔ. 16:9) Vɔ, nɔ dasun ji yí awɛ kakayɛ ɖe? Ŋgbekpɔɛ mɔ mɛ ciwo tɛnŋ wɛ vayiwo le ŋkɔ nɔ ye o. Enuvevi lɔ nyi mɔ nàkpɔtɔ ale eji dokɔ. (Mat. 10:22) Ŋgbesɔ ŋkuvi hwɛhwɛ asɔ kpɔ lé èsɛnsɛn Yehowa do sɔgbe koɖo enujikpekpe aotɔwo koɖo nɔnɔmɛ ciwo mɛ èle o. Emɔ ɖeka ci ji àto yí akpɔtɔ akplɔkplɔ Yesu do le ʒinʒindoshimɛ wawa godu nɛ.—Eha. 26:1. w24.03 10 ¶11

Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ sɔnɔ nu kenɔ mì nɔ mìtrɔ ji mɛ. (Eha. 86:5) Eyi taɖo nɔ nuvɔn ci mìwa ve nɔ mì nyɔnɔnwitɔ yí mìtrɔ ji mɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ci Yehowa mɔ yeasɔ nu ke mìɔ, ésɔ ke mì nyɔnɔnwitɔ. Ðo ŋwi mɔ Yehowa denyi enugɔnmɛmasetɔ alo tamɛsɛntɔ o. Debiɔnɔ so mì shi gbeɖe mɔ mìawa wu ci ji mìasun awa o. Nɔ mìvlɛ yí kpɔtɔ yí wanɔ ci ji mìasun awaɔ, ejɔnɔ ji ni. Gbesɔ kpe niɔ, bu tamɛ kpɔ so mɛ ciwo yí sɛn Yehowa koɖo wowo ji pleŋ kpɔwɛwo le Bibla mɛ. Mìasɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Na nɔ exwe sugbɔɔ, éwa dɔ koɖo ezolelanmɛ yí zɔn emɔ kpeci kotokun nɛniɖewo keŋ ɖo hamɛ sugbɔ. Vɔ ci enuwo vatrɔ le yi gbe mɛ yí degbeɖeɖeɛ kunu shigbe lé ewɛni do sa nɛ ɖe, édasɛ mɔ yɛ nu degbekpekɔ nɔ Yehowaa? Oo. Ékpɔtɔ yí wakɔ ci ji ekpe yí Yehowa cu shi ni. (Edɔ. 28:​30, 31) Ahanke enu ciwo mìatɛnŋ ana Yehowa atɛnŋ atrɔtrɔ nɔ hwenuwo vayikɔ. Vɔ enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi enu ci yí dɔ mìsinsin ɛ. w24.03 27 ¶7, 9

Gbedoɖa ciwo Yesu wa nɔ Yehowa nyi kpɔwɛ nɔ yi nukplaviwo. Yesu donɔ gbe ɖaɖa blaŋblaŋ le yi kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Yesu devonɔ o, yí amɛ sugbɔ vanɔ gbɔ, eyi taɖo eɖo aɖo gamɛ ɖe ɖɛ nɔ gbedodoɖa. (Mk. 6:​31, 45, 46) Éfɔnnɔ zan keŋ akpɔ gamɛ ado gbe ɖaɖa yiɖekɛ. Hweɖekanuɔ, édo gbe ɖaɖa le ezan ɖeka pleŋ mɛ gbɔxwe yí sɔ gbeta vevi ɖeka. (Luiki 6:​12, 13) Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, édo gbe ɖaɖa zenɛniɖe keŋ tɛnŋ wa edɔ kpɛtɛkpɛtɛ ci yí le kɔ ni. (Mt. 26:​39, 42, 44) Yesu kpɔwɛ lɔ dasɛ nɔ mì mɔ, nɔ mìgbexa ɖeeɖe can ɔ, mìɖo gbe aji gamɛ yí adonɔ gbe ɖaɖa. Shigbe Yesu nɛɔ, mìaɖonɔ hwenu ɖe ɖɛ nɔ gbedodoɖa. Taŋfuin mìafɔnnɔ zan alo anɔ zanŋte hwɛɖeka keŋ ado gbe ɖaɖa zanmɛ. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, anyi mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ enuvevi cɛ ci ena mì jɔ ji nɔ mì. w23.05 3 ¶4-5

Do jeshi enyɔgbe ‘lɔ kɔɖo’ ci yí ze le mawunyɔkpukpui lɔ mɛ. Wema ɖeka ci yí ɖenɔ Bibla nyɔwo gɔnmɛ dre enyɔgbe lɔ mɛ mɔ “ékɔkɔ do mì ji shigbe etɔsasa ɛnɛ.” Enyɔgbe cɛ dasɛ lɔnlɔn gangan ci Yehowa ɖo nɔ amɛshiaminɔwo. Amɛshiaminɔwo nya mɔ Mawu “lɔn” yewo. (Ʒuda 1) Apotru Ʒan nu lé ewanɔ nɔ wo do ci eŋwlɛ mɔ: “Mí kpɔ lɔnlɔn gangan ci han ŋmɛ yí Eda Mawu sɔ lɔn mì nɔ wo a yɔ mì mɔ Mawu viwo.” (1 Ʒan 3:1) Amɛshiaminɔwo ɖekɛ yí Yehowa lɔnnɔa? Oo, Yehowa lɔnnɔ mì pleŋ. Enu gangantɔ ci Yehowa wa yí sɔ dasɛ mɔ yelɔn mìɔ? Tafɛn lɔ yɔ. Eyi nyi lɔnlɔn nu gangantɔ ci wowa le xexe lɔ mɛ kpɔ!—Ʒan 3:16; Rɔm. 5:8. w24.01 28 ¶9-10

Kpukpui ci yí le ji dasɛ emɔ ci ji Davidi to yí ɖu yi vɔnvɔnwo ji.Ci yi gbe le fɔku mɛ can ɔ, ébu tamɛ kpɔ so ŋci Yehowa avawa ni nu. Davidi nya mɔ Yehowa ahwlɛn ye gan le gamɛ nywitɔ ji. Yehowa ŋtɔ yí mɔ Davidi yí avanyi Efyɔ vetɔ le Izraɛli. (1 Sam. 16:​1, 13) Egbe ɖekpokpui ci Yehowa ɖoɔ, Davidi kannɔdo ji mɔ yɛavamɛ. Egbe ci Yehowa ɖo nɔ eoɔ? Mìdekpɔkɔ emɔ mɔ yi le glɔn ta nɔ mì le cukaɖawo pleŋ mɛ o. Vɔ nya mɔ nɔ ègbedokɔ go cukaɖa ɖekpokpui le xexe cɛ mɛ can ɔ, Yehowa aɖe wo pleŋ si le xexe yoyu lɔ mɛ. (Ezai 25:​7-9) Mìwo Watɔ lɔ ɖo ŋsɛn yí afɔn amɛkukuwo yí ada edɔ̀ nɔ mì yí agbeɖe mìwo ketɔwo pleŋ si.—1 Ʒan 4:4. w24.01 6 ¶12-13

Bu tamɛ kpɔ so ŋci yí taɖo èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa yí wa ʒinʒindoshimɛ nu. Èwa afɔɖeɖe cɛwo ɖo èji mɔ yeanɔ Yehowa kpaxwe. Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí na èkando ji mɔ yekpɔ nyɔnɔnwi lɔ nu. Èkpla nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa nu yí bubu koɖo lɔnlɔn ci èɖo nɔ Edao ci yí le jeŋkwi mɛ vasɛnsɛnŋ doji. Èvaɖo xɔse yí gbetrɔ ji mɛ. Èje agbla yí mi enudɔndɔn wawa yí vanɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo Yehowa dro. Ci èvakpɔ mɔ Yehowa sɔ ye nuvɔnwo sɔ ke yeɔ, èvoŋ le eoɖeki mɛ. (Eha. 32:2) Èyinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo yí tɔ enunywi ciwo èkpla nunu nɔ mɛbuwo. Eyi ci èvasɔ eoɖeki na yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, ètɔ agbe mɔ lɔ ji zɔnzɔn yí èɖui mɔ yeakpɔtɔ azɔnkɔ emɔ lɔ ji. (Mt. 7:​13, 14) Míkpɔtɔ anɔ te sɛnsinɖe yí akpɔtɔ alɔnkɔ Yehowa yí awanɔ do yi sewo ji. w23.07 17 ¶14; 19 ¶19

Nɔ èbukɔ tamɛ kpɔ so gbedoɖa ci èwa yí sɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa nuɔ, àkpɔ ŋsɛn yí aɖu tetekpɔ ɖekpokpui ji. Le kpɔwɛ mɛ, àtɛnŋ atɔ ŋkuvi wawa nɔ mɛbu shi abi mɛbu sua? Yɛ nyi oo! Èɖo gbe nɔ Yehowa vayi mɔ yedavawa enu kpotu hunnɔ hanwo ɖe o. Nɔ delɔn yí edro vɔnwo do ke do eo mɛɔ, wodava ɖekɔ fun nɔ eo le yiyimɛ o. Eyi davasɔ “emɔ ci ji amɛ vɔnwo zɔnnɔ o.” (Elo. 4:​14, 15) Nɔ èɖo ŋwi lé Yesu ɖui mɔ yeado jijɔ nɔ ye Daye doɔ, eɔ can aɖeblɛ agbe yí aɖui mɔ yedawa ŋɖe ci eɔŋtɔ ènya mɔ yi dado jijɔ nɔ Mawu ci èsɔ eoɖeki na o. (Mat. 4:10; Ʒan 8:29) Enyɔ lɔ yí mɔ cukaɖawo koɖo tetekpɔwo hun mɔ eo nɔ nadasɛ mɔ yeɖui mɔ ‘yeakpɔtɔ akplɔ’ Yesu do. Nɔ èwɛ ahan ɔ, kandoji mɔ Yehowa akpedo ye nu yí yeakpɔtɔ akplɔkplɔ Yesu do. w24.03 9-10 ¶8-10