Kpɔtɔ Akpɔkpɔ Emɔ nɔ Jugan ci yí Akpɔtɔ Ani

1. Enyɔ ci Yesu nu ɖɛ mɔ yɛajɔ do Ʒerusalɛmu ji le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ?

EXWE ɖewo doŋkɔ nɔ Yesu kuɔ, Énu nyɔ ɖewo kuso Ʒerusalɛmu jugan lɔ gugu nu. Enyɔnuɖɛ lɔwo vamɛ ŋkɔtɔ hwenu wogu Ʒerusalɛmu koɖo gbedoxɔ lɔ. Ékanxle wo mɔ hwenu avasun yí “sɔjawo hwakɔnwo [atrɔdo] Ʒerusalɛmu” jugan lɔ. (Luiki 21:​20, nwt) Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ nɔ wokpɔ yí ahwakɔnwo trɔdo Ʒerusalɛmu ju lɔ yí enyi Rɔma hwakɔn yɔɔ, wo le shi zeɖeka kaka.—Luiki 21:​21, 22.

2. Nyi apotru Pɔlu ɖo ŋwi nɔ Kristotɔ Ebretɔwo ciwo yí le Ʒude koɖo Ʒerusalɛmuɔ?

² Ci ekpɔtɔ exwe ɖewo gbɔxwe Rɔma hwakɔn lɔ atrɔdo Ʒerusalɛmuɔ, apotru Pɔlu ŋwlɛ ŋsɛndoamunyɔ sɛnŋ ɖeka ɖaɖa wo. Wema ŋtɔ́ yí vanyi Ebretɔwo wema gbɛ. Le wema ŋtɔ́ mɛɔ, apotru Pɔlu na nukplamu vevi ɖeka Kristotɔ ciwo yí le Ʒude koɖo Ʒerusalɛmu ci yí akpedo wo nu woadra do ɖɛ nɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ci yí ava wo ji. Nyi yí jikɔ ajɔ koŋ ɔ? Wojikɔ agu Ʒerusalɛmu jugan lɔ. Nɔ Kristotɔ cɛwo ji mɔ yewoanɔ agbeɔ, woɖo ale gbesɔsɔ atashi wowo xwe koɖo wowo dɔwo. Eyi taɖo Pɔlu ŋwlɛ nu so Ʒerusalɛmu jugan lɔ nu yí nu mɔ: “Ðóɔ, mì de ɖó jugan ɖé ci yí a li ɖɛ tɛgbɛɛ le nyigban cɛ ji o.” Eyi enu kpi mɔ: “Vɔ ɔ, jugan ci yí a vá lɔ yí mì nɔkɔ ete kpɔ.”—Ebre. 13:​14, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.

3. Nyi yí nyi “jugan ci yí ɖo anyiɖogu ci yí like nyɔnɔnwitɔ lɔɔ,” yí nyi yí taɖo mìajiɔ?

³ Ci Kristotɔ ciwo yí le Ʒude koɖo Ʒerusalɛmu sɔ gbeta mɔ yewoaso le Ʒerusalɛmuɔ, amɛwo zu wo yí ko wo, vɔ gbetasɔsɔ ŋtɔ́ yí hwlɛn agbe gan nɔ wo. Egbɛɔ, wogbalinɔ mì ɖo mìdekando eho alo agbetɔ ji mɔ yɛakpɔ xexeɛ mɛ cukaɖawo gbɔ nɔ mì o. Vɔ nyi yí taɖo mìsɔ gbeta ŋtɔ́ɔ? Ðo mìnya mɔ hwenu kleŋ ɖe kpoŋ yí xexe vwin cɛ ani na nɔ. Mìjikɔ “ejugan ci yí ɖo anyiɖogu ci yí like nyɔnɔnwitɔ,” ci yí nyi Mawu Fyɔɖuxu “ci yí a vá lɔ.”a (Ebre. 11:10; Mt. 6:33) Le nyɔta cɛ mɛɔ, nyɔta hwɛhwɛ ɖekaɖeka axo nuxu so: (1) lé Pɔlu nukplamu ciwo yí so Mawu gbɔ kpedo Kristotɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔwo nu do yí wokpɔtɔ yí le te kpɔ “[jugan] ci yí ava lɔ,” (2) lé Pɔlu dra wo do daɖɛ nɔ enu ciwo yí avajɔ le esɔ mɛ do, koɖo (3) lé nukplamu yitɔ lɔwo akpedo mì nu le egbɛ mɛ do.

KANDO YEHOWA JI ÐO DAGBE EO ÐƐ KPƆ GBEÐE O

4. Nyi yí taɖo Ʒerusalɛmu le veviɖe nɔ Kristotɔwoɔ?

⁴ Ʒerusalɛmu nyi texwe vevi ɖeka nɔ Kristotɔwo. Nɔtɔxu woɖo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo hamɛ lɔ do nɛ, le exwe 33 K.H. yí jugan ŋtɔ́ mɛ yí dɔjikpɔha sasa tɔ nɔ nɛ. Gbesɔ kpe niɔ, Kristotɔ sugbɔ ɖo wowo xwewo koɖo enu sugbɔ le jugan ŋtɔ́ mɛ. Vɔ Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo mɔ woɖo ashi le Ʒerusalɛmu yí agbeshi le Ʒude hɛnnɛ.—Mt. 24:16.

5. Lé Pɔlu dra Kristotɔwo do ɖɛ nɔ enu ci yí jikɔ avajɔ doɔ?

⁵ Asɔ dra Kristotɔwo do ɖɛ nɔ enu ci yí jikɔ avajɔɔ, Pɔlu kpedo wo nu nɔ woasɔ susu ɖo lé Yehowa kpɔkpɔ Ʒerusalɛmu jugan ŋtɔ́ do. Pɔlu ɖo ŋwi nɔ wo mɔ avɔnsatɔwo koɖo mɛ ciwo yí vawanɔ avɔnsa le Ʒerusalɛmu nu degbekpe nɔ Yehowa o, Ʒerusalɛmu degbenyi texwe kɔkɔɛ ɖe o. (Ebre. 8:13) Sugbɔtɔ le mɛ ciwo yí le jugan ŋtɔ́ mɛ gbe Mɛsia lɔ. Ʒerusalɛmu gbedoxɔ lɔ degbenyi texwe vevi ci amɛwo avasɛnnɔ Yehowa le o, yí woɖo agui.—Luiki 13:​34, 35.

6. Nyi yí taɖo enuɖoŋwijinɔamɛ ci yí le Ebretɔwo 13:​5, 6 mɛ va do gamɛ nywi ji nɔ Kristotɔwo hwehunnɔnuɔ?

⁶ Hwenu Pɔlu ŋwlɛ nu ɖaɖa Hebretɔwoɔ, Ʒerusalɛmu jugan lɔ mɛ nɔnɔ jɔnɔ ji nɔ amɛ sugbɔ. Exolɔtɔ ɖeka ci yí le Roma nu mɔ Ʒerusalɛmu nyi “jugan ɖeka ci ŋkɔ yito nɔ sɔwu le xexeɛ mɛ hwenɔnu.” Ʒuifuwo sonɔ eju sugbɔ mɛ yí vaɖunɔ exwe le Ʒerusalɛmu exwekpekpe ɖeka duu, ecɛ dɔ yí wozannɔ eho sugbɔ le jugan lɔ mɛ. Kankandoji li mɔ, Kristotɔ ɖewo can kpɔnɔ nyɔna so ajɔ sugbɔ ciwo yí wowanɔ le jugan ŋtɔ́ mɛ. Taŋfuin eyi dɔ taɖo yí Pɔlu nu nɔ wo mɔ “Mí na nɔ míwo susuwo a vo le eho lɔnlɔn nu. Enu ciwo yí le mí shi le je ŋmɛ nɔ mí.” Yí evanu kankandojinyɔ sɛnŋ ɖeka ci yí le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ci mɛ yí Yehowa na kankandoji mɛɖekamɛɖeka mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.” (Hlɛn Ebretɔwo 13:​5, 6; 2 Ese. 31:6; Eha. 118:6) Kristotɔ ciwo yí le Ʒerusalɛmu koɖo Ʒude ʒan kankandojinyɔ cɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo ci woxɔ wema lɔ dejinjin ɔ, woɖo aso gbeɖe wowo xwe, wowo dɔ koɖo enu sugbɔtɔ ciwo yí le wo shi le jugan ŋtɔ́ mɛ ɖɛ. Ecɛyɛ avaʒan mɔ woatɔ agbe yoyu bu nɔnɔ le fibu.

7. Nyi yí taɖo mìɖo ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu kakayɛɔ?

⁷ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì: Nyi yí jikɔ ajɔ le majinjinɖe mɛ yɛɔ? “Efunkpekpe gangan” ɖeka ahɛn xexe vwin cɛ va vɔvɔnu. (Mt. 24:21) Shigbe exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nɛɔ, mìɖo akpɔtɔ anɔ zanŋte yí ale gbesɔsɔ. (Luiki 21:​34-36) Le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ, Taŋfuin mìaso gbeɖe mìwo nu ɖewo alo wo pleŋ ɖɛ, yí akando Yehowa ji keŋkeŋ mɔ dagbe yi mɛwo ɖɛ gbeɖe o. Le kakacɛ mɛ can ɔ, keŋ gbɔxwe yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ jiɔ, emɔ hun nɔ mì yí mìadasɛ lé mìkando Yehowa ji do. Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Anyi nuwanawo koɖo anyi tajinuwo danasɛ mɔ denyi eho ji ŋkando o, vɔ Mawu ci yí ɖo gbe mɔ yeale bu nɔŋ jia?’ (1 Tim. 6:17) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ci nukplamuwo atɛnŋ anɔ enu ci yí jɔ do exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo ji mɛ nɔ mì can ɔ, enumajɔkpɔwo yí jikɔ avajɔ le “efunkpekpe gangan” lɔ mɛ yí yɛ awugan wu ci yí jɔ vayi. Eyi taɖo lé mìawɛ anya enu ci teŋ mìawa hwenu yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ jiɔ?

SE TONU NƆ MƐ CIWO YÍ LE ŊKƆ NƆ MÌ

8. Nukplamu ci Yesu na yi nukplaviwoɔ?

⁸ Ci Kristotɔ Ebretɔwo xɔ Pɔlu wema lɔwo exwe ɖewo goduɔ, wokpɔ yí Rɔma hwakɔn lɔ trɔdo Ʒerusalɛmu jugan lɔ. Enu cɛ ci wokpɔ na yí wonya mɔ ega xo yí yewoashi. Wojikɔ agu Ʒerusalɛmu jugan lɔ. (Mt. 24:3; Luiki 21:​20, 24) Vɔ fini woashi ayiɔ? Yesu nu kpoŋ mɔ: “Mɛ ciwo yí le Ʒude le shi yi etowo ji.” (Luiki 21:​21, nwt) Etowo sugbɔ le texwe ŋtɔ́ hwenɔnu. Eyi taɖo fini woashi akpeɔ?

9. Nyi yí taɖo Kristotɔwo tɛnŋ va biɔkɔ wowoɖekiwo se mɔ eto ciwo ji yewoashi ayi maɔ? (Kpɔ nyigbantata lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Bu tamɛ kpɔ so eto ɖewo ciwo ji Kristotɔwo atɛnŋ ashi ayi dru: Samari to, Galile to, Xɛrmɔ to koɖo Liban to, koɖo eto ciwo yí le akpaxwe ɖe tɔ lɔ Ʒurdɛn tɔsasa lɔ. (Kpɔ nyigbantata lɔ.) Wotɛnŋ kpɔ jugan ɖewo ciwo yí le fini etowo le mɔ wonyɔ yí yewoatɛnŋ anɔ vofamɛ le nɔ. Le kpɔwɛ mɛ, Gamla jugan lɔ le afi ci yí yi eji nɔ eto lɔ, yí agbɔnnu sugbɔ gbɔxwe woaɖo nɔ. Ʒuifu ɖewo kpɔɛ mɔ jugan ŋtɔ́ nyi texwe nywi ɖeka ci mɛ yí yewoakpɔ bexu le. Ele ahan gan, Gamla vanyi texwe ci yí Ʒuifu koɖo Rɔmatɔwo vawa ahwa koɖo wowonɔnɔwo le, yí ejuɔ mɛtɔ sugbɔtɔ ku.b

10-11. (a) Lé Yehowa tɛnŋ dasɛ emɔ nɔ Kristotɔ ciwo yí ni hwenɔnu doɔ? (Hebretɔwo 13:​7, 17) (b) Nyɔna ciwo yí Kristotɔwo kpɔ ci woɖo to mɛ ciwo yí kplɔkɔ woɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Eze mɔ Yehowa dadasɛ emɔ nɔ Kristotɔwo hwenɔnu to mɛ ciwo yí kplɔkplɔ hamɛ lɔ ji. Exolɔtɔ Eusebius ŋwlɛ le yiyimɛ mɔ: “Mawu dasɛ emɔ nɔ ŋsu egbejinɔtɔ ciwo yí le Ʒerusalɛmu hamɛ lɔ mɛ mɔ: Wo le shi ayi Pere jugan mɛ ci woyɔnɔ mɔ Pella gbɔxwe yí ahwa lɔ atɔ ji.” Ewa shigbe mɔ Pella vanyi texwe ci yí nyɔ nɔ wo hannɛ, dejinjin le Ʒerusalɛmu gbɔ o. Amɛmanyiʒuifuwo ju yí enyi sa. Eyi taɖo Ʒuifu egufɔntɔ ɖe dele ejuɔ mɛ ci yí aje agbla mɔ yeawa ahwa koɖo Rɔma sɔjawo o.—Kpɔ nyigbantata lɔ.

¹¹ Kristotɔ ciwo yí shi yi etowo ji, wa do Pɔlu nukplamu ji ci yí mɔ “Mí se etonu nɔ míwo kplɔtɔwo” le hamɛ lɔ mɛ ji. (Hlɛn Ebretɔwo 13:​7, 17.) Ecɛ dɔ yí Mawu mɛwo ci agbe. Exolɔlɔwo ɖo kpe yi ji mɔ Mawu detashi mɛ ciwo yí le ete kpɔ “ejugan ci yí ɖo anyiɖogu ci yí like nyɔnɔnwitɔ” ci yí nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ o.—Ebre. 11:10.

12-13. Lé Yehowa dasɛ emɔ nɔ yi jukɔn le hwenu sɛnŋ ciwo yí vayi mɛɔ?

¹² Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì: Yehowa zannɔ mɛ ciwo yí kplɔkɔ yi mɛwo yí nanɔ emɔdasɛnamɛ veviwo wo. Kpɔwɛ sugbɔ le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ciwo yí dasɛ lé Yehowa zan lɛngbɔkplɔtɔwo yí wodasɛ emɔ nɔ yi mɛwo le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ. (2 Ese. 31:23; Eha. 77:20) Yí le egbɛ mɛ can ɔ, mìkpɔ kpeɖoji sugbɔ ciwo yí dasɛ mɔ Yehowa kpɔtɔ zanzan mɛ ciwo yí kplɔkplɔ mì.

¹³ Le kpɔwɛ mɛ, hwenu yí COVID-19 dɔ́bamɛ lɔ tɔ jiɔ, “mɛ ciwo yí. . . kplɔkɔ mì” na emɔdasɛnamɛ hamɛwo. Hamɛmɛshinshinwo xɔ emɔdasɛnamɛwo so lé woawa bɔbɔwo do keŋ akpɔ gbɔngbɔnmɛ ʒan wowo nɔviŋsu koɖo wowo nɔvinyɔnuwo tɔ gbɔ nɔ wo. Ci dɔ̀bamɛ lɔ tɔ ji yí dejinjin ɔ, mìwa takpekpegan vevi ɖeka ci mìdaŋlɔbe kpɔ o, toto ɛntɛnɛti, radio, koɖo Televiʒiɔn ji do egbe ciwo yí wu 500 mɛ. Dɔ̀bamɛ lɔ dena yí nɔviwo mi gbɔngbɔn mɛ ŋɖuɖu xɔxɔ o. Ecɛ dɔ yí egbe kpɔtɔ le ju nɔ mì. Mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔ mìvadokɔ go cukaɖa ɖekpokpui le esɔ mɛ can ɔ, Yehowa akpɔtɔ akpekpeɛdo mɛ ciwo yí kplɔplɔ mì nu nɔ woasɔ gbeta nywiwo. To akpo nɔ kankando Yehowa ji koɖo wawa do yi sewo ji ɖe, nɔnɔmɛ nywi buwo ciwo yí akpedo mì nu mìadrado ɖɛ nɔ efunkpekpe gangan lɔ yí awa nu le nunya mɛ le hwenu sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́ mɛɔ?

DASƐ NƆVILƆNLƆN KOÐO MƐDRUXƆXƆ

14. Sɔ koɖo Ebretɔwo 13:​1-3 ɖe, nɔnɔmɛ nywi ci ʒan mɔ Kristotɔwo ɖo adasɛ hwenu ekpɔtɔ hwɛɖeka woagu Ʒuifuwo ju lɔɔ?

¹⁴ Hwenu yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ jiɔ, avaʒan mɔ mìadasɛ lɔnlɔn nɔ mìwonɔnɔwo sɔwu sa. Le akpa cɛ xweɔ, avaʒan mɔ mìawa Kristotɔ ciwo yí nɔ Ʒerusalɛmu koɖo Ʒude tɔ han. Wodanasɛ lɔnlɔn nɔ wowonɔnɔwo gashiagamɛ. (Ebre. 10:​32-34) Vɔ ci wovale exwe kpɛtɛkpɛtɛtɔ lɔ mɛ nɔ hwenu yí woagu Ʒuifuwo ju lɔɔ, Kristotɔ cɛwo ɖo ‘alɔn wowonɔnɔwo shigbe nɔvinɔwo nɛ’ yí agbexɔnɔ amɛ “mɛdru” yí ewugan wu lé wowɛni do sa.c (Hlɛn Ebretɔwo 13:​1-3.) Ci xexe cɛ gbevayikɔ vɔvɔnu dojiɔ, avaʒan mɔ mìwo can mìalɔn mìwo nɔviwo sɔwu sa.

15. Ci Kristotɔ Ebretɔwo shi ɖegbɔ ɖe, nyi yí taɖo ele mɔ woadasɛ nɔvilɔnlɔn koɖo mɛdruxɔxɔɔ?

¹⁵ Hwenu yí Rɔma sɔjawo vatrɔdo Ʒerusalɛmu ju lɔ yí gbetrɔ so zeɖekaɔ, Kristotɔwo sɔ wowo nu kankin ɖewo yí shi. (Mt. 24:​17, 18) Woɖo akpedo wowonɔnɔwo nu hwenu yí wozɔnkɔ emɔ lɔ yí atoto etowo ji yí nɔ wovaɖo nɔɔ, woɖo agbekpedo wowonɔnɔwo nu le wowo xwe yoyu lɔwo mɛ. Kankandoji li mɔ le hwenɔnuɔ, amɛ sugbɔ aɖo ‘eʒan veviɖewo,’ yí emɔ hun nɔ Kristotɔ cɛwo mɔ woadasɛ nɔvi lɔnlɔn nyɔnɔnwitɔ yí agbeto mɛdruxɔxɔ ji yí asɔ enu ciwo woɖo keŋ asɔ kpedo wowonɔnɔwo nu.—Titu 3:14.

16. Lé mìatɛnŋ adasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo kpena xɔsetɔ ciwo yí ʒan mìwo kpekpedonuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mì: Lɔnlɔn adɔ yí mìado alɔ mìwo kpena xɔsetɔwo hwenu yí woʒan mìwo kpekpedonu. Ci ahwa koɖo jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ van cɛyɛɔ, Mawu mɛ sugbɔtɔ le gbesɔsɔ yí lebu nɔ wowo nɔviŋsu koɖo wowo nɔvinyɔnuwo le gbɔngbɔn mɛ koɖo le ŋcilan mɛ hwenu wovanyi bexujitɔwo. Ci ahwa dɔ yí nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Ukraine so le yi xwe mɛɔ, énu mɔ: “Mìtashi mìwoɖekiwo do alɔ mɛ nɔ Yehowa yí eto mìwo nɔviwo ji yí kpekpeɛdo mì nu. Wowa xomɛvu nɔ mì yí kpedo mì nu nywiɖe le Ukraine, le Hongrie, koɖo ci mìva le allemagne yɛ.” Mɛ ciwo yí xɔnɔ wowo nɔvinyɔnu koɖo wowo nɔviŋsuwo yí kpɔnɔ wowo ʒanwo gbɔ nyi dɔwanuwo le alɔ mɛ nɔ Yehowa.—Elo. 19:17; 2 Kor. 1:​3, 4.

17. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìakpɔtɔ aɖoɖoɔ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviwo yí axɔnɔ wo mɛdru le kakacɛ mɛɔ?

¹⁷ Kankandoji li mɔ mìavaʒan kpekpedonu gangan le esɔ mɛ sɔwu egbɛ. (Xab. 3:​16-18) Yehowa nana kpla mì nɔ mìakpɔtɔ aɖo nɔnɔmɛ nywi ciwo yí nyi nɔvilɔnlɔn koɖo mɛdruxɔxɔ yí nɔnɔmɛ cɛwo avale veviɖe hwenɔnu.

ŊCI YÍ JIKƆ AJƆ LE ESƆ MƐ

18. Lé mìatɛnŋ asran Kristotɔ Ebretɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔwo doɔ?

¹⁸ Exolɔlɔwo dasɛ mɔ, Kristotɔ ciwo yí shi yi etowo ji tɛnŋ ci agbe hwenu wovagu Ʒerusalɛmu. Woso gbeɖe wowo jugan lɔ ɖɛ, vɔ Yehowa degbe wo ɖɛ gbeɖe o. Nyi mìatɛnŋ akpla so wo gbɔɔ? Mìdenya enu ciwo pleŋ yí ajɔ teŋ le esɔ mɛ o. Mìnya mɔ Yesu kanxle mì mɔ mìwo lé le gbesɔsɔ yí ase tonu. (Luiki 12:40) Mìgbenya amɛkanxlenyɔ ciwo yí Pɔlu ŋwlɛ do yi wema mɛ nɔ Ebretɔwo, yí nukplamu ciwo yí le mɛ yikɔ nɔ mìwo can gbɛ shigbe lé eyi nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nɛ. Yí Yehowa ŋtɔ na kankandoji mì mɔ yedatashi mì ɖɛ alo agbe mì ɖɛ kpɔ gbeɖe o. (Ebre. 13:​5, 6) Mì le kpɔtɔ ajijiɛ jugan ci yí ali tɛgbɛɛ ci yí nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ veviɖe, eyi mìaxɔ shicu sugbɔ keke asɔyi mavɔmavɔ.—Mt. 25:34.