Yesu Nyi Avɔnsatɔ Gangantɔ Vevisedoamɛnutɔ Mìwotɔ

1-2. (a) Nyi yí taɖo Mawu sɔ Eviɛ ɖaɖa nyigban lɔ jiɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ? (Ebretɔwo 5:​7-9)

ÉWA exwe 2000 han yɛ yí Yehowa Mawu sɔ Eviɛ vevi ɖaɖa nyigban lɔ ji. Nyi yí taɖoɔ? Ðeka le susu lɔwo mɛ yí nyi mɔ ahwlɛn agbetɔwo so nuvɔn koɖo eku shi yí atrɔ adra enu ci yí Satana dahɛn do. (Ʒan 3:16; 1 Ʒan 3:8) Yehowa gbenya mɔ Yesu ato enu ɖewo mɛ ciwo yí adrɛ do daɖɛ nɔ atɛnŋ avanyi Avɔnsatɔ Gangantɔ ci yí ase vevi do mì nu. Yesu tɔ edɔ ŋtɔ́ wawa le ʒinʒindoshimɛ yitɔ godu le exwe 29 K.H.a

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so lé enu ciwo mɛ yí Yesu to le nyigban ji kpedo nu yí eje yí anyi Avɔnsatɔ Gangantɔ vevisesedoamɛnutɔ do. Éle veviɖe mɔ mìanya enyɔ cɛ ɖo ana yí ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí ate gogui, vevitɔ nɔ nuvɔn ciwo mìwa dɔ yí mìcinɔ ŋshishi mɛ.—Hlɛn Ebretɔwo 5:​7-9.

MAWU VI VEVI LƆ VA NYIGBAN LƆ JI

3-4. Nyi yí Yesu tashi keŋ gbɔxwe yí va nyigban lɔ jiɔ, yí lé agbe lɔ nɔ do niɔ?

³ Amɛ sugbɔ le mì mɛ yí wowo nɔnɔmɛwo trɔ. Mɛɖewo so le wowo xomumɛtɔwo, wowo xwe koɖo wowo xlɔ veviwo gbɔ yí vayi ci fibu. Trɔtrɔ cɛ hanwo wawa denɔnɔ fafɛɖe o. Vɔ, agbetɔ ɖekpokpui deto enu ci hanwo mɛ Yesu to kpɔ o. Le jeŋkwi mɛɔ, ényi enuwawa ŋkɔtɔ yí gbenyi mawudɔla vevitɔ le mawudɔla kpɛtɛwo mɛ. Yehowa luin sugbɔ yí ekpɔnɔ jijɔ ci ele “ɖushi kpaxwe” ni yí wanɔ edɔ koɖi alɔlealɔmɛ. (Eha. 16:11; Elo. 8:30) Éle ahan gan, Filipitɔwo 2:7 nu mɔ “étashi enuwo pleŋ ɖɛ” yí le egbesɔsɔ yí so gbeɖe texwe gangan ci ele le jeŋkwi mɛ ɖɛ yí va nɔ koɖo agbetɔ nuvɔnmɛwo.

⁴ Gbesɔ kpe niɔ, bu tamɛ kpɔ so exwe ŋkɔtɔ ciwo Yesu wa le nyigban ji nu. Woji le abɔnɔ xomu ɖeka mɛ. Enu ciwo yi jilawo na yí sɔ sa avɔn le yi jiji godu yí dasɛ mɔ wonyi wamɛnɔwo. (1 Ese. 12:8; Lk. 2:24) Ci Efyɔ vwin Erodi se mɔ woji Yesu ɔ, éje agbla mɔ yeawui. Nɔ toto ci Erodi wakɔ ŋgbeje jiɔ, Yesu xomu vayi be do Eʒipti na nɔ hwenu ɖe. (Mt. 2:​13, 15) Trɔtrɔ sugbɔ va Yesu gbe mɛ hwenu enyi agbetɔ le nyigban ji!

5. Nyi yí Yesu kpɔ hwenu ele nyigban jiɔ, yí lé ŋciwo mɛ eto drɛ do daɖɛ nɔ atɛnŋ awa Avɔnsatɔ Gangantɔ dɔ lɔ doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁵ Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, ékpɔ mɛ ciwo trɔdi wo le efun kpekɔ. Kankandoji li mɔ amɛwo ku nɔ Yesu hɛnnɛ. Éle shigbe mɔ Ʒozɛfu ci yí le eda dumɛ ni nyi ɖeka le wo mɛ hannɛ. Le yi sɛnsɛndɔ lɔ mɛɔ, Yesu nɔ koɖo mɛ ciwo yí lé ekpodɔ̀, mɛ ciwo ŋkuvi tɔnnɔ, mɛ ciwo yí xo kplɛ koɖo jila ciwo yí evi ku nɔ yí se vevi do wo nu. (Mt. 9:​2, 6; 15:30; 20:34; Mk. 1:​40, 41; Lk. 7:13) Nyɔnɔnwi enyi mɔ Yesu kpɔnɔ aya ci amɛwo ɖukɔ so jeŋkwi mɛ ɖii. Vɔ ecɛyɛ ci evanyi agbetɔ yí le nyigban jiɔ, évakpɔkɔ lé amɛwo sekɔ vevi do to emɔ bu ji. (Ezai 53:4) Ŋciwo mɛ Yesu to le nyigban ji kpedo nu yí emɔŋje lé enu wanɔ do nɔ agbetɔwo mɛ, ŋciwo yí cakanɔ wo koɖo vevi ciwo wosenɔ wo. Shigbe agbetɔwo nɛɔ, enu cikɔ nɔ Yesu kpɔ, écaka le yiɖeki mɛ yí gbeci ŋshishi mɛ hɛnnɛ.

YESU SE VEVI DO AMƐWO NU

6. Nyi mìkpla so enyɔ ciwo yí le enyɔnuɖɛtɔ Ezai wema mɛ kuso vevi ci Yesu se do amɛwo nu nuɔ? (Ezai 42:3)

⁶ Le Yesu sɛnsɛndɔ lɔ mɛɔ, ése vevi do mɛ ciwo yí gbɔjɔwo koɖo mɛ ciwo woɖenɔ fun nɔ wo nu. Ci ewɛ ahan ɔ, éna yí enyɔnuɖɛ ɖeka vamɛ. Hweɖewonu le Ebre Nuŋwlɛŋwlɛwo mɛɔ, wosɔnɔ mɛ ciwo yí ɖo xɔse sɛnŋ do Yehowa nu sɔ sɔnɔ koɖo aci ɖe ci yí wowuwuɔ eshi nɔ nywiɖe, yí egangan yí sɛnŋ le ekpa ɖeka mɛ. (Eha. 92:12; Ezai 61:3; Ʒer. 31:12) Vɔ wosɔ wamɛnɔwo koɖo mɛ ciwo nu wowa enumajɔmajɔ do sɔ sɔ koɖo klogbuci ci yí ŋɛŋɛ alo kaɖigbanka ci yí jikɔ aci ciwo yí denyi ŋɖewanu nɔ agbetɔwo o. (Hlɛn Ezai 42:3; Mt. 12:20) Yehowa zan enyɔnuɖɛtɔ Ezai yí enu lɔnlɔn koɖo vevisesedoamɛnu ci Yesu dasɛ nɔ mɛ ciwo amɛwo kpɔnɔ do enugbali ji daɖɛ.

7-8. Lé Yesu wɛ yí enyɔ ci Ezai nu ɖɛ vamɛɔ?

⁷ Matie dasɛ mɔ Yesu wɛ yí Ezai nyɔnuɖɛ lɔ vamɛ ci eŋwlɛ mɔ: “Daŋɛ klogbuci ci yí ŋɛŋɛ swi o yí daci kaɖigbanka ci yí jikɔ aci o.” Yesu wa enujiŋ sugbɔ nɔ mɛ ciwo amɛwo deyɔnɔ mɔ ŋɖe o koɖo mɛ ciwo yí kpɔɛni mɔ yewodeɖo emɔkpɔkpɔ ɖekɛ le agbe mɛ o, yí wole shigbe kaɖigbanka ci yí jikɔ aci nɛ. Mɛ ŋtɔ́wo mɛ yí ŋsu ci yí lé ekpodɔ̀ to fishiafi le. Ŋsu lɔ kpɔkɔ emɔ sa mɔ edɔ̀ lɔ avami nɔ eye yí yeanɔ eju yí akpɔ jijɔ koɖo ye xlɔwoa? (Luiki 5:​12, 13) Yesu gbedo go ŋsu bu ci yí nyi tokunɔ yí detɛnŋ xonɔ nuxu nywiɖe o. Kpɔ lé enu awa do nɔ ŋsu cɛ hwenu yí akpɔkɔ amɛwo yí woakankɔ seŋ gan yí yɛdatɛnŋ axo nuxu ɖekpokpui do mɛ ɖa. (Mk. 7:​32, 33) Vɔ denyi enyɔ lɔwo pleŋ nɛ o.

⁸ Le Yesu hwenuɔ, Ʒuifu sugbɔ xɔɛ ji se mɔ mɛ ciwo yí kpekɔ efun alo sekɔ veviwoɔ, wowoŋtɔwo alo wowo jilawo fɛnwo yí dɔ yí enu wakɔ ahan nɔ wo. (Ʒan 9:2) Susu trofitrofi ŋtɔ́ ci ji woxɔ se dɔ yí mɛ ŋtɔ́wo kpɔɛni mɔ yewodenyi ŋɖewanu o. Yesu wɛ yí enyɔ ci enyɔnuɖɛtɔ Ezai nu vamɛ yí kpedo mɛ ciwo yí sekɔ vevi lɔwo nu yí gbena yí wonya mɔ Mawu ale ebu nɔ yewo. Kankandoji ci enyɔ cɛwo ana mìwoɔ?

9. Lé Ebretɔwo 4:​15, 16 tɛ gbe do ji mɔ Avɔnsatɔ Gangantɔ mìwotɔ ci yí le jeŋkwi mɛ senɔ vevi do agbetɔwo nu nyɔnɔnwitɔ doɔ?

⁹ Hlɛn Ebretɔwo 4:​15, 16. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yesu akpɔtɔ asekɔ vevi do mì nu le egbɛ mɛ. Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Lé enu wakɔ do nɔ mɛ ciwo yí tokɔ cukaɖawo mɛ wanɔ ɖeka nɔ mɛ ci yí senɔ vevi do amɛ nu. Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “vevisesedoamɛnu” gɔnmɛ yí nyi mɔ woatekpɔ anya ŋci mɛ yí mɛbuwo tokɔ koɖo lé enu wawa do nɔ wo. Pɔlu gbezan Grɛki nyɔgbe ŋtɔ́ hanci le Ebretɔwo 10:34 mɛ. Exolɔlɔ ciwo yí kuso enujiŋ Yesu tɔwo nu dasɛ lé vevi ciwo yí mɛbuwo senɔ wanɔ do ni yí egbevenɔ ni sugbɔ. Dedanɔ edɔ̀ nɔ amɛwo ɖo ci eɖo ada edɔ̀ nɔ wo kpoŋ ŋci o. Élenɔ bu nɔ wo nyɔnɔnwitɔ yí gbejinɔ mɔ yeakpedo wo nu. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu ada edɔ̀ nɔ ŋsu ɖeka ci yí lé ekpodɔ̀ɔ, dénɔ azɔge yí da edɔ̀ lɔ ni o. Ewaɖeɔ, éte sɔɛ yí tɔ alɔ̀ yi. Taŋfuin, ŋtɔ́ yí anyi ŋkɔtɔ ci yí mɛɖe tɔ alɔ̀ kponɔ̀ ŋtɔ́ so exwe nɛni ɖewo ke nɛ. Yesu kplɔ ŋsu tokunɔ lɔ so amɛwo mɛ yi azɔge yí da edɔ̀ ni le bebemɛ. Gbesɔ kpe niɔ, bu tamɛ kpɔ so hwecinu nyɔnu ɖeka ci yí trɔ ji mɛ sɔ yi ɖashiwo cucukɔ afɔ nɔ Yesu nu. Farizitɔ ɖeka do ehwɛ nyɔnu lɔ, vɔ Yesu glɔn ta nɔ nyɔnu lɔ keŋ yí gbe enyɔ nɔ Farizitɔ lɔ sɛnŋsɛnŋɖe. (Mt. 8:3; Mk. 7:33; Lk. 7:44) Yesu dezenɔ nɔ mɛ ciwo nu yí eblɔ le alo mɛ ciwo yí leleɛ edɔ̀ sɛnŋsɛnŋɖe o. Ewaɖeɔ, éxɔ mɛ ŋtɔ́wo nywiɖe yí sɔ vevisesedoamɛnu sɔ fa akɔn nɔ wo. Mìhɛn mìakando ji mɔ áse vevi do mìwo can nu hɛnnɛ.

LÉ MÌASRANNƆ AVƆNSATƆ GANGANTƆ MÌWOTƆ LE EGBƐ MƐ DO

10. Nyiwo mìatɛnŋ azan le egbɛ mɛ yí asɔ kpedo tokunɔwo koɖo ŋkuvitɔnnɔwo nuɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹⁰ Shigbe Yesu dokplɔtɔ egbejinɔtɔwo nɛɔ, mìtenɔkpɔ yí srannɔ Yesu yí danasɛ lɔnlɔn yí gbesenɔ vevi do mɛbuwo nu. (1 Piɛ 2:21; 3:8) Ci mìdatɛnŋ ada edɔ̀ nɔ tokunɔwo koɖo ŋkuvitɔnnɔwo can ɔ, mìatɛnŋ akpedo wo nu le gbɔngbɔn mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìwo Bibla nukplawemawo le egbe ciwo yí wu tokunɔ-gbe 100 ɖeka mɛ. Nɔ woakpedo ŋkuvitɔnnɔwo nuɔ, wowa mìwo wemawo do ŋkuvitɔnnɔwo-gbe ciwo yí wu 60 mɛ. Wogbewa mìwo video ciwo gɔnmɛ wodrenɔ zeɖeka hwenu video lɔ yikɔ do egbe 100 mɛ yí agbesɔ kpedo wo nu. Enu cɛwo kpenɔdo tokunɔwo koɖo ŋkuvitɔnnɔwo nu yí wotenɔ gogo Yehowa koɖo Eviɛ.

11. Lé Yehowa habɔbɔ lɔ wanɔ Yesu tɔ han yí sɔnɔ eɖe le ji nɔ amɛ ciwo pleŋ yí le fiɖekpokpui le xexe lɔ mɛ doɔ? (Edɔ. 2:​5-7, 33) (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹¹ Yehowa habɔbɔ lɔ tekpɔ yí kpenɔdo mɛ ciwo yí le fiɖekpokpui nu. Ðo ŋwi mɔ le Yesu fɔnfɔnsoku goduɔ, ékɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ do mɛ ciwo pleŋ yí bɔ le Pantekoti xweɖuɖu lɔ ji yí mɛɖekamɛɖeka se eŋɛnywi lɔ do “yiŋtɔ gbe mɛ.” (Hlɛn Edɔwawawo 2:​5-7, 33.) Nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ awa Yesu tɔ han ɔ, éwa wema ciwo wocu do Bibla ji do egbe ciwo yí wu 1000 mɛ. Ðewo le egbe ŋtɔ́wo mɛ yí enyi jukɔn ɖewo kpoŋ yí donɔ wo. Le kpɔwɛ mɛ, le etagbe koɖo fɔde nɔ Amerika ɔ, Amérindien-gbe ɖewo li yí mɛ ciwo yí duini wo desugbɔ o. Éle ahan gan, wowa mìwo wemawo do egbe ciwo yí wu 160 mɛ, nɔ amɛ sugbɔ atɛnŋ ase eŋɛnywi lɔ do egbe ŋtɔ́wo mɛ. Mìwo wemawo gbele egbe ciwo yí wu 20 mɛ le Romani-gbe mɛ. Amɛ kotokun nɛniɖe ciwo yí donɔ egbe ŋtɔ́wo lɔn yí xɔkɔ nyɔnɔnwi lɔ.

12. Kpekpedonu ŋtɔŋtɔ bu ɖewo ciwo Yehowa habɔbɔ lɔ gbenanɔ amɛwo le egbɛ mɛɔ?

¹² Sɔ kpenɔ agbla ciwo Yehowa habɔbɔ lɔ jekɔ yí asɔ kaka eŋɛnywi lɔɔ, égbekpenɔdo mɛ ciwo ji jɔjɔmɛfɔkuwo jɔnɔ do nu. Nɔ woatɛnŋ awa nu cɛɔ, lɔnlɔn faa dɔwatɔ kotokun sanŋdi nɛniɖewo sɔnɔ wowoɖekiwo jo yí akpedo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le eʒan mɛ nu. Yehowa habɔbɔ lɔ gbewanɔ texwe kleŋ ɖewo ciwo mɛ yí amɛwo abɔnɔ doju le yí woakpla nu so lɔnlɔn ci Mawu ɖo nɔ wo nu.

AVƆNSATƆ GANGANTƆ MÌWOTƆ ATƐNŊ AKPEDO EO NU

13. Emɔ ɖewo ciwo ji Yesu tonɔ yí kpenɔdo mì nuɔ?

¹³ Yesu ci yí nyi lɛngbɔkplɔtɔ nywi mìwotɔ lénɔ ŋkuvi do ŋciwo yí ʒan mɛɖekamɛɖeka nu le gbɔngbɔn mɛ. (Ʒan 10:14; Efe. 4:7) Gaɖewomɛɔ, agbe lɔ cunɔ enu kpɔ koɖo mì keke mìvakpɔɛni shigbe mɔ mìdegbele bo ɖe nu o alo mìwotɔ vɔ hannɛ. Nɔ mìblé sɛnŋsɛnŋɖe, mìwoŋtɔwo wa afɛn ɖe alo ekacaca ci yí le mìwo koɖo mìwo kpena xɔsetɔ ɖe gblamɛ dahɛn ɔ, étɛnŋ dɔ yí mìagbɔjɔ sugbɔ. Étɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìaɖe susu so vevi ci mìsekɔ yɛɛ alo gbɔjɔgbɔjɔ lɔ ji yí asɔ susu ɖo esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ mìwotɔ ji. Ðo ŋwi mɔ Yesu kpɔkɔ ŋciwo pleŋ mɛ ètokɔ yí gbemɔnɔŋje lé enu lɔwo wanɔ do nɔ eo le susu mɛ mɛ. Vevisesedoamɛnu Yesu tɔ cucuini yí ejinɔ mɔ yeakpedo eo nu. Le kpɔwɛ mɛ, átɛnŋ azan gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí ana ŋsɛn eo hwecinu ègbɔjɔ. (Ʒan 16:7; Titu 3:6) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu atɛnŋ azan “ŋsu [ciwo yí nyi] enunanawo” koɖo ao kpena xɔsetɔwo yí asɔ do ŋsɛn eo, ánɔ godu nɔ eo yí agbekpedo eo nu.—Efe. 4:8.

14. Nyi mìatɛnŋ awa hwenu mìgbɔjɔɔ?

¹⁴ Nɔ ègbɔjɔɔ, ɖo ŋwi mɔ Yesu yí nyi Avɔnsatɔ Gangantɔ mìwotɔ yí bukɔ tamɛ kpɔ so eo nu sugbɔ. Ðo ŋwi mɔ Yehowa desɔ Eviɛ ɖaɖa nyigban lɔ ji nɔ acu tafɛn vɔnsa lɔ ɖekɛ kpoŋ o, vɔ agbekpedo nu nɔ amɔŋje cukaɖa ciwo mɛ yí agbetɔ nuvɔnmɛwo tonɔ mɛ doji. Hwenu mìwo nuvɔnwo koɖo gbɔjɔgbɔjɔwo dɔ yí lanmɛ gble nɔ mìɔ, Yesu le gbesɔsɔ yí akpedo mì nu le “gamɛ nywitɔ ji.”—Ebre. 4:​15, 16.

15. Nyi yí kpedo nɔvi ɖeka nu yí etrɔgbɔ va hamɛ lɔ mɛɔ?

¹⁵ Yesu gbedanasɛ emɔ nɔ yi jukɔn le agbla ciwo ejekɔ yí ayi jinɔ mɛ ciwo yí so gbeɖe Yehowa lɛngbɔkpu lɔ ɖɛ kpɔ yí akpedo wo nu keŋ nɔ woatrɔ gbɔ. (Mt. 18:​12, 13) Kpɔ ŋci yí jɔ do Stefano ji ɖa.b Ci woɖi ti yí ewa exwe 12 goduɔ, éɖui mɔ yeatɔ bɔbɔwo vava. Énu mɔ: “Enyɔ lɔwo dele fafɛɖe nɔŋ o, vɔ ŋji mɔ nagbesɛn Yehowa koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Hamɛmɛshinshin ciwo yí do go koɖoŋ wɛ yí ŋwa ɖaŋ voŋ le nyɛɖeki mɛ nywiɖe. Hweɖewonuɔ, ŋcinɔ ŋshishi mɛ yí jinɔ mɔ nana eta. Vɔ hamɛmɛshinshin lɔwo ɖonɔ ŋwi nɔŋ mɔ Yehowa koɖo Yesu ji mɔ nyɛŋgbena ta o. Hwenu wovaxɔŋ do hamɛ lɔ mɛɔ, hamɛ lɔ pleŋ sɔ jijɔ yí xɔ nyɛ koɖo anyi xomu nywiɖe. Le yiyimɛɔ, ashinyɛ lɔn yí tɔ Bibla kplakpla yí egbɛɔ, mìsɛnkɔ Yehowa shigbe xomu nɛ. Kpɔ lé mìwo Vɔnsatɔ Gangantɔ amɛlɔntɔ lɔ akpɔ jijɔ do hwenu yí ekpɔ mɛ ciwo trɔ ji mɛwo xɔ kpekpedonu ci woʒan yí trɔgbɔ va hamɛ lɔ mɛ ɖa!

16. Nyi yí taɖo àdo akpe mɔ yeɖo Avɔnsatɔ Gangantɔ vevisedoamɛnutɔ ɖekaɔ?

¹⁶ Hwenu yí Yesu le nyigban lɔ jiɔ, éna kpekpedonu amɛ sugbɔ le gamɛ nywitɔ ji. Egbɛɔ, mìatɛnŋ akando ji keŋkeŋ mɔ akpedo mì nu hweɖekpokpui nu ci mìʒiin. Eyi le xexe yoyu lɔ ci yí gbɔgbɔ yɛ mɛɔ, ákpedo agbetɔ tonusetɔwo nu yí woavoŋ keŋkeŋ so alɔ̀zu ciwo yí tonɔ so nuvɔn koɖo makpemakpe nyinyi mɛ. Mìdo akpe sugbɔ nɔ mìwo Mawu Yehowa mɔ élɔn mì sugbɔ yí na mì Eviɛ ci yí nyi mìwo Vɔnsatɔ Gangantɔ vevisedoamɛnutɔ!