Yehowa Lɔ Dehwedo Gbeɖe O

1. Lé Moizi dasɛ mɔ yekando Yehowa ji hwenu ekplɔkplɔ Izraɛliviwo ti le Eʒiptiɔ?

MOIZI nyi amɛvevi ɖeka le mɛ ciwo yí ɖo xɔse ciwo nu Ebretɔwɔ wema lɔ xo nuxu so. (Ebre. 3:​2-5; 11:​23-25) Édasɛ xɔse hwenu ekplɔ Izraɛliviwo ti le Eʒipti. Delɔn yí Faraɔn koɖo yi hwakɔn ɖyi vɔnvɔn ni o. Ci ekando Yehowa jiɔ, ékplɔ jukɔn lɔ yí woto axu jin lɔ mɛ yí le yiyimɛɔ, wovayi to zogbeji. (Ebre. 11:​27-29) Izraɛlivi sugbɔtɔ degbeɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛasun ji ale bu nɔ yewo o. Vɔ Moizi yɛ kpɔtɔ yí kankando yi Mawu ji ɖo ewa enujiŋ yí na ŋɖuɖu koɖo eshi yí sɔ kpedo jukɔn lɔ nu hwenu wole zogbeji fini ŋɖe deminɔ do o.a—Hun. 15:​22-25; Eha. 78:​23-25

2. Nyi yí taɖo Mawu biɔ Moizi se mɔ: “Yehowa lɔ hwedo” maɔ? (Amɛhlɛnhlɛn 11:​21-23)

² Le exwe ɖeka han godu nɔ hwenu yí Yehowa hwlɛn Izraɛliviwo enujiŋtɔɔ, Moizi xo nu kpɔ so enujikpekpe ci Yehowa ɖo mɔ yeana elan ye jukɔn lɔ, ci eɖo xɔse sɛnŋ can. Moizi detɛnŋ kpɔɛ le susumɛ lé hanci Yehowa atɛnŋ ana elan amɛ miliɔn nɛniɖe keke asun wo le zogbe lɔ mɛ o. Yehowa ɖoŋci nɔ Moizi koɖo nyɔbiɔse cɛ yí mɔ: “Yehowa lɔ hwedoa?” (Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 11:​21-23.) Le lɛɔ, enyɔgbe “Yehowa lɔ” yikɔ nɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ Mawu tɔ alo edɔwaŋsɛn yitɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, biɔ Yehowa biɔbiɔ Moizi se mɔ, ‘Èbui mɔ ŋdatɛnŋ wa enu ci yí ŋnu mɔ nawaa?’

3. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ do Moizi koɖo Izraɛliviwo ji nuɔ?

³ Èbiɔ eoɖekise kpɔ mɔ Yehowa akpɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ ye alo ye xomumɛtɔwo tɔ gbɔ kpɔ ma? Nɔ èbiɔ eoɖeki se ahan kpɔ alo ooɔ, mìakpɔ enu ci yí jɔ do Moizi koɖo Izraɛlivi ciwo yí mi kankando Yehowa ji mɔ yɛasun ji ale bu nɔ yewo. Eyi mìakpɔ Bibla gɔnmɛɖose ɖewo ciwo yí akpedo mì nu mìado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛakpenɔdo mì nu tɛgbɛɛ.

KPLA ENU SO ENU CI YÍ JƆ DO MOIZI KOÐO IZRAƐLIVIWO JI MƐ

4. Nyi yí tɛnŋ dɔ yí amɛ sugbɔ vaxokɔ nu kpɔ mɔ Yehowa atɛnŋ ale bu nɔ yewo le ŋcilanmɛ maɔ?

⁴ Bu enu ci yí jɔ lɔ kpɔ. Izraɛli jukɔn lɔ koɖo “akɔta buwo mɛ tɔwo can sugbɔ” le zogbe gangan lɔ mɛ na nɔ hwenu ɖe ci wo so le Eʒipti yí yikɔ Gbeɖu Nyigban lɔ ji. (Hun. 12:38; 2 Ese. 8:15) Mana ɖuɖu ci kɔ nɔ jukɔn bu mɛ tɔ sugbɔsugbɔ lɔwo yí Izraɛlivi sugbɔtɔ can vabɔ do wo nu yí wotɔ enyɔ toto. (Amh. 11:​4-6) Ŋɖuɖu ciwo yí le Eʒipti sa vatɔ jukɔn lɔ drodro. Ci jukɔn lɔ ʒinʒin ɛ Moizi jiɔ, ébui mɔ eye yí aji elan nɔ wo pleŋ, vɔ denya lé awɛ do o.—Amh. 11:​13, 14.

5-6. Akɔta sugbɔ buwo mɛ tɔwo nuwanawo wa dɔ do Izraɛliviwo ji. Nyi mìatɛnŋ akpla so mɛɔ?

⁵ Enumajeŋnɔamɛ akɔta buwo mɛ tɔwo tɔ lɔ yí dɔ yí Izraɛliviwo can kplɔ wo do. Le egbɛ mɛ can ɔ, enumajeŋnamɛ mɛ ciwo yí trɔdo mì tɔ, atɛnŋ awa dɔ do mìwo can ji hɛnnɛ yí ŋciwo Yehowa nakɔ mì dagbevajekɔŋ nɔ mì o. Ecɛ atɛnŋ ajɔ nɔ mìvatrɔ yí bukɔ ŋciwo yí le mì shi sa kpɔ alo tɔ ŋhwanhwan mɛbuwo yí ŋciwo yí le wo shi vaciciɛ ŋmɛ nɔ mì. Vɔ mìakpɔ jijɔ nɔ ŋciwo yí le mì shi jeŋ nɔ mì nɔ mìwo nɔnɔmɛ lɔwo gbele do ɖekpokpuiɖe can.

⁶ Izraɛliviwo ɖo aɖo ŋwi mɔ Mawu na kankandoji yewo mɔ nɔ yewoyi yewo xwe yoyu lɔ mɛɔ, ŋcilanmɛ nuwo asugbɔ le yewo shi. Egbe cɛ ci woɖo, ɖo avamɛ nɔ wo le Gbeɖu Nyigban lɔ ji yí denyi hwenu wole zogbeji yɔ o. Ahanke anyɔ sɔwu mɔ mìabunɔ tamɛ kpɔ so egbe ci Yehowa ɖo nɔ mì kuso xexe yoyu lɔ nu, yí mìdasɔnɔ ŋkuvi do ŋciwo mìdatɛnŋ awa le xexe cɛ mɛ ji o. Mìatɛnŋ agbebu tamɛ kpɔ so kpukpui ciwo yí akpedo mì nu yí kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu asɛnŋ do ji.

7. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa lɔ de hwedoɔ?

⁷ Vɔ, míatɛnŋ abiɔse mɔ nyi yí taɖo Mawu biɔ nyɔ Moizi se mɔ: “Yehowa lɔ hwedo” maɔ? Taŋfuin Yehowa kpekpeɛdo Moizi nu nɔ akpɔɛ mɔ denyi ŋsɛn ɖekɛ yí eye Yehowa ɖo o, vɔ yeazan ye ŋsɛn lɔ keŋ asɔ kpedo wo nu le fiɖekpokpui. Ci Izraɛliviwo le zogbeji fini yí mɛɖekpokpui dele can ɔ, Mawu atɛnŋ ana elan sugbɔ wo yí woaɖu. Mawu dasɛ “yi hɔnhlɔn koɖo yi ŋsɛn gangan” hwenɔnu. (Eha. 136:​11, 12) Eyi taɖo nɔ mìle nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖe mɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa atɛnŋ akpedo mìwo ɖekaɖeka nu nɔ mìle fiɖekpokpui can.—Eha. 138:​6, 7.

8. Lé mìawɛ yí mìdawa afɛn ci han amɛ sugbɔ lɔwo wa le zogbejiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Yehowa wɛ yí elan ciwo yí ɖyi takpɛ vaɖɔ jukɔn lɔ shi zan. Vɔ Izraɛliviwo dedo akpe nɔ Yehowa nɔ enujiŋ cɛ ci ewa o. Amɛ sugbɔ vanyi sukanuɖutɔwo yí jijiɛ yí ewukɔgan ci woɖo aji. Wowakɔ edɔ ezan koɖo kede yí sɔ leleɛ elan lɔwo sugbɔ sugbɔ. Yehowa do dɔmɛzi do amɛ “ciwo yí nyi hlɔnkwitɔnɔ lɔwo” yí dɔn eto nɔ wo. (Amh. 11:​31-34, nwt) Mìatɛnŋ akpla nu so kpɔwɛ ŋtɔ́ mɛ. Mìakpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbevatɔ sukanuɖuɖu o. Nɔ eho le mì shi alo mìnyi wamɛnɔ can ɔ, enuvevitɔ ci mìawa yí nyi mɔ mìabɔ dɔkunuwo do jeŋkwi mɛ keŋ awɛ nɔ ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa koɖo Yesu gblamɛ asɛnsɛnŋ doji. (Mt. 6:​19, 20; Luiki 16:9) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa akpɔ mìwo ʒanwo gbɔ.

9. Nyi ji mìatɛnŋ akando keŋkeŋ mɔ Mawu awa nɔ mìɔ?

⁹ Yehowa le gbesɔsɔ yí ado alɔ yi mɛwo gbɛ. Vɔ, ecɛ dedasɛ mɔ ŋcilanmɛnuwo dahwedo mì abi shive daci mì kpɔ gbeɖe yɔ o.b Nɔ éle ɖekpokpuiɖe can ɔ, Yehowa dagbe mì ɖɛ kpɔ gbeɖe o. Ákpedo mì nu le mìwo cukaɖa vovovowo mɛ. Mìatɛnŋ aɖe nyɔnɔnwi vevi cɛ mɛ nɔ mìbu tamɛ kpɔ so nɔnɔmɛ amɛve ciwo mɛ mìatɛnŋ adasɛ le mɔ mìkando Yehowa ji mɔ yɛakpɔ mìwo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ mì: (1) Nɔ mìdokɔ go eho cukaɖawo (2) Nɔ mìwakɔ toto so lé mìakpɔ mìwo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ do le esɔ mɛ.

NƆ MÌDOKƆ GO EHO CUKAÐAWO

10. Eho cukaɖa ci hanciwo mìatɛnŋ ado goɔ?

¹⁰ Ci xexe cɛ yikɔ vɔvɔnu dojiɔ, mìatɛnŋ akpɔkpɔ emɔ mɔ eho cukaɖawo agbesɛnkɔŋ doji. Hwinnyahwinnya ciwo yí politikinyɔwo hɛnnɔ va, ahwa, jɔjɔmɛfɔku alo edɔ̀bamɛ yoyu ɖewo tɛnŋ na yí amɛwo azan eho ciwo nu wodeɖoŋ do o, alo edɔ adahɛn nɔ mì, mìabu mìwo nuwo alo mìwo xwe. Mìtɛnŋ ji dɔ yoyu ɖe le fini mìvale alo tɛnŋ kplɔ mìwo xomu yi texwe bu keŋ akpe ŋkuvi do wo nu. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta ciwo yí dasɛ mɔ mìkando Yehowa ŋsɛn jiɔ?

11. Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu nakpɔ eho cukaɖawo gbɔɔ? (Luiki 12:​29-31)

¹¹ Enu ŋkɔtɔ koɖo afɔ vevitɔ ci àɖe yí nyi mɔ ànu ao jimɛnyɔwo nɔ Yehowa. (Elo. 16:3) Biɔɛ nɔ ana eo nunya ci eʒan keŋ asɔ gbeta nywiwo, eyi àkpɔ fafa ji mɛ tɔ yí ami “tamɛ gbangban” so ao nɔnɔmɛ lɔ nu. (Hlɛn Luiki 12:​29-31.) Fankwi ni nɔ akpedo eo nu nɔ agbe mɛ nuvevi ciwo yí le eo shi akpɔtɔ ajejeɛŋ nɔ eo. (1 Tim. 6:​7, 8) Ji nugɔnmɛ kpɔ le mìwo Bibla nukplawemawo mɛ keŋ akpɔ lé àwɛ akpɔ eho cukaɖawo gbɔ nywiɖe. Amɛ sugbɔ kpɔ nyɔna so nyɔta ciwo yí xo nuxu so lé woawɛ akpɔ eho nyɔwo gbɔ do ciwo yí le jw.org ji.

12. Nyɔbiɔse ciwo yí atɛnŋ akpedo Kristotɔ ɖe nu yí asɔ gbeta ciwo yí anyɔ nɔ yi xomuɔ?

¹² Édronɔ mɛɖewo mɔ woalɔn axɔ edɔ ɖe ci yí ʒan mɔ woaso gbeɖe wowo xomu ɖɛ, vɔ amɛ sugbɔ vakpɔɛni le yiyimɛ mɔ, enyi gbeta ci mɛ nunya dele o. Gbɔxwe àxɔ edɔ ɖeɔ, denyi eho ci àkpɔ le mɛ ɖekɛ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so o, vɔ èɖo abu tamɛ kpɔ so lé àle do le gbɔngbɔn mɛ nu. (Luiki 14:28) Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Cukaɖa ciwo anyi lɔ̀lele ado go nɔ ŋvayi le azɔge nɔ mɛ ci ŋɖeɔ? Nàtɛnŋ asun ji ayikɔ bɔbɔwo, aɖekɔ kunu yí azanzan gamɛ doju koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoa?’ Nɔ eviwo le eo shiɔ, èɖo agbebiɔ enyɔ vevi cɛ eoɖeki se: ‘Lé nàwɛ ahɛn vinyɛwo le “nukplamu koɖo esejinɔnɔ nɔ Axwetɔ” nɔ ŋdele koɖo woɔ?’ (Efe. 6:4) Yehowa susuwo le dasɛ mɔ nɔ eo, denyi xomu alo exlɔ ciwo yí dedonɔ bubu Bibla gɔnmɛɖosewo nu yɔ o.c Woyɔ Tony ci yí le weɖoxɔxu nɔ Asie nɔ edɔ sugbɔ le jugodu ciwo mɛ yí woacu eho gangan ni le. Vɔ ci edo gbe ɖaɖa so enyɔ lɔ nu yí kan seŋ so nu koɖo ashiɛ ɖegbɔɔ, ésɔ gbeta mɔ yedaxɔ edɔ ŋtɔ́wo o yí bu tamɛ so lé woawɛ aɖe xomu lɔ hozanzan kpɔtɔ keŋ anɔ agbe kleŋ. Ci Tony kpɔ lé enu lɔwo yi doɔ, énu mɔ: “Emɔ hun nɔŋ yí ŋkpedo amɛ sugbɔ nu yí wovajeshi Yehowa ɖɛ yí mìwo viwo sɔ ezolelanmɛ wakɔ nyɔnɔnwi lɔ. Mìwo xomu lɔ vakplɛ mɔ nɔ yewo vlɛ yí kpɔtɔ wakɔ do Matie 6:33 mɛ nyɔwo jiɔ, Yehowa alekɔ bu nɔ yewo.”

NƆ ÈBUKƆ TAMƐ KPƆ SO LÉ WƐ AKPƆ AO ŊCILANMƐ ƷANWO GBƆ LE ESƆ MƐ

13. Nyiwo mìatɛnŋ awakɔ kakayɛ keŋ avakpɔ mìwo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ hwenu mìavashin ɔ?

¹³ Kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu atɛnŋ aɖo tetekpɔ mɛ nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lé mìwo nɔnɔmɛ lɔ avale do hwenu yí mìavashin. Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo le wa dɔ sɛnsinɖe keŋ atɛnŋ avakpɔ mìwo ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ le esɔ mɛ. (Elo. 6:​6-11) Esɔgbe mɔ nɔ mìwo nɔnɔmɛ lɔ ɖe emɔ nɔ mìɔ, mìasɔnɔ eho ɖe daɖɛ nɔ esɔ mɛ. Le emɔ ɖewo nuɔ, eho glɔnnɔ ta nɔ amɛ hwɛɖeka. (Ŋun. 7:12) Vɔ mìdeɖo aji gbeɖe mɔ, ehojiji anyi enuvevitɔ nɔ mì le agbe mɛ o.

14. Nyi yí taɖo mìɖo abu tamɛ kpɔ so Ebretɔwo 13:5 nu nɔ mìwakɔ toto so eho ʒan ciwo mìavaɖo le esɔ mɛ nuɔ?

¹⁴ Yesu wa kpɔwɛ yí sɔ dre mɛ mɔ ŋɖɛmanya anyi mɔ, woabɔ eho ɖɛ nɔ amɛɖeki yí wodanyi “dɔkunɔ le Mawu gbɔ” o. (Luiki 12:​16-21, nwt) Mɛɖe denya eŋ ci yí ake sɔ o. (Elo. 23:​4, 5; Ʒaki 4:​13-15) Cukaɖa ɖeka li yí mìdonɔ go ci mìnyi Kristo dokplɔtɔwo. Yesu nu mɔ mìɖo ale gbesɔsɔ a “tashi” ŋciwo yí le mì shi wo pleŋ keŋ avanyi ye nukplaviwo. (Luiki 14:33.) Kristotɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ tɔ ciwo yí le Ʒude lɔn yí tashi wowo nuwo koɖo jijɔ. (Ebre. 10:34) Egbɛ ŋkekewo mɛ can ɔ, nɔvi sugbɔ bu ŋcilanmɛnu wowotɔwo ɖo wodeji mɔ yewoanɔ godu nɔ politiki kpaxwe ɖe o. (Enyɔ. 13:​16, 17) Nyi yí kpedo wo nu yí wowa cɛɔ? Wokando Yehowa gbeɖu cɛ ji keŋkeŋ ci yí nu mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o, Ŋ da gbe mí ɖɛ gbeɖe o.” (Hlɛn Ebretɔwo 13:5.) Mìwanɔ ci ji mìkpe keŋ yí wanɔ toto so sɔgodu mìwotɔ nu, eyi nɔ enumaɖoŋdonu ɖewo vajɔ do miji can ɔ, mìkannɔdo Yehowa ji mɔ yɛakpedo mì nu.

15. Susu sɔgbe ci yí jilawo ɖo aɖo do wowo viwo nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Le akɔta ɖewo mɛɔ, susu ŋkɔtɔ ciwo yí dɔ yí amɛwo jinɔ vi yí nyi mɔ nɔ ɖevi lɔwo ashin yí aɖo eho keŋ avale bu nɔ jila lɔwo le esɔ mɛ nɔ wovashin. Bibla nu mɔ jilawo ɖo akpɔ wowo viwo ʒanwo gbɔ. (2 Kor. 12:14) Nyɔnɔnwi enyi mɔ jilawo tɛnŋ ʒan kpekpedonu ɖewo nɔ woshishin ɛ, eyi ɖevi sugbɔ sɔ jijɔ yí sɔ kpenɔdo wowo jilawo nu. (1 Tim. 5:4) Vɔ jila Kristotɔwo do jeshi mɔ denyi nɔ yewohɛn yewo viwo koɖo susu mɔ woavahɛn yewo nɔ yewoshin yí donɔ jijɔ nɔ yewo o, vɔ nɔ yewokpedo wo nu yí wovanyi Yehowa sɛntɔwo yí dɔ yí yewokpɔnɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ.—3 Ʒan 4.

16. Lé jilawo atɛnŋ adra wowo viwo do ɖɛ nɔ woavakpɔ eho ʒan wowoŋtɔwo tɔwo gbɔ doɔ? (Efezitɔwo 4:28)

¹⁶ To ao kpɔwɛ jiɔ, kpla eviowo nɔ woakannɔdo Yehowa ji nɔ èkpekpeɛdo wo nu nɔ woava lenɔ bu nɔ wowoɖekiwo. So hwenu wole ɖevihwɛ mɛɔ, kpla wo nɔ woanya mɔ yí le veviɖe mɔ yewoawanɔ edɔ sɛnsinɖe. (Elo. 29:21; hlɛn Efezitɔwo 4:28.) Nɔ woshinshin ɛɔ, kpedo wo nu nɔ woawanɔ dɔ le suklu. Jila Kristotɔwo wɛni nywiɖe nɔ woji Bibla gɔnmɛɖosewo yí zanwo yí sɔ kpedo wowo viwo nu nɔ woazan ekpla ci woxɔ le suklu le nunya mɛ. Ecɛ akpedo wowo viwo nu woasun ji akpɔkɔ wowoŋtɔwo ʒanwo gbɔ yí awa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.

17. Nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

¹⁷ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo atɛnŋ akando Yehowa ji mɔ yɛɖo enujikpekpe koɖo edro mɔ yeakpɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ yewo. Ci mìgogokɔ vɔvɔnu nɔ xexe cɛɔ, mìatɛnŋ akpɔkpɔ emɔ mɔ kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu atɛnŋ aɖo tetekpɔ mɛ. Nɔ ŋɖekpokpui gbejɔkɔ can ɔ, mì le ɖui yí akando ji mɔ Yehowa azan yi ŋsɛn asɔ kpɔ ŋcilanmɛ ʒanwo gbɔ nɔ mì. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ɖo ŋsɛn yí yi lɔ dehwedo keke akpedo mì nu yí aglo o.