Yehova a mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ timbise̱ wase paradisi

1. Njika mwe̱ndi muto̱ped’a mudī Yesaya a langwedino̱ Bonaisrael e?

MUTO̱PED’A mudī Yesaya a kwali ná Yehova e nde “Loba la mbale̱.” Eyala e tukwabe̱ ná “mbale̱” e mapula nde kwala ná “ame̱n.” (Yes. 65:16) “Ame̱n” nik’e mapula nde kwala ná “e be̱ nika” to̱ “na mbaki.” Bibe̱l e yo̱ki bolane̱ eyala ná “ame̱n” o lee̱ ná nje e kwalabe̱ jombwea Yehova to̱ Yesu ye mbale̱. Mwe̱ndi ma Yesaya ońola Bonaisrael mu ta so̱ nde ná: Ponda te̱ Yehova a makakane̱no̱ lambo, di malonda. Yehova a lee̱ nika ebanja a londise̱ makaki mao me̱se̱.

2. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ makaki ma Yehova jombwea kie̱le̱ ni maye̱ e, njika myuedi pe̱ di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

² Mo̱ biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ mulemlem ma mbaki ońola makaki ma Yehova jombwea kie̱le̱ ni maye̱ e? Be̱be̱ na 800 ba mbu ombusa Yesaya tila ben byala, ńamuloloma Paulo a tele̱ye̱ ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná makaki ma Loba me̱se̱ ma me̱nde̱ londa. Paulo a kwali ná: ‘Loba a titi ná a to̱po̱ lobango.’ (Bon. 6:18) Ka nje te̱ tongo e titino̱ ná e busise̱ madiba ma kango na ma wanga o mulemlem ma ponda, nika pe̱ nde Yehova, ńena ńe Tongo a mbale̱, a titino̱ ná a to̱po̱ lobango. Je so̱ ná di lakisane̱ byala ba Yehova be̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na makaki mena a bolino̱ biso̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi: Njika dikaki Yehova a bolino̱ biso̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ e? Njika mbaki pe̱ Yehova a bolino̱ ná a me̱nde̱ londise̱ dikaki lao e?

NJIKA DIKAKI YEHOVA A BOLINO̱ E?

3. (a) Njika dikaki le tiki ońola baboledi ba Loba be̱se̱ e? (Bebīsedi 21:3, 4) (b) Nje bō̱ ba makwalano̱ ke̱ di lee̱ babo̱ di dikaki e?

³ Dikaki lena di malano̱ jombwea le tiki ońola baboledi ba Loba be̱se̱. (Langa Bebīsedi 21:3, 4.) Yehova a kakane̱ ná “kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱, male̱bo to̱ musea to̱ sese ba si me̱nde̱ pe̱ be̱.” Jita lasu di yo̱ki bolane̱ yen epas’a Bibe̱l yena e malo̱ke̱ o dikalo, ke̱ di malangwea bato bape̱pe̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o paradisi. Ne̱ni bato bō̱ ba makasano̱ di dikaki e? Be ná ba kwala ná: “Nika ńe̱se̱ ńe bwam, nde na si dube̱ ná nik’e me̱nde̱ bolane̱.”

4. (a) Nje Yehova a tano̱ a bia ponda a bolino̱ di dikaki e? (b) O sumo te̱ dikaki lao, nje epe̱pe̱ Yehova a bolino̱ e?

⁴ Ponda a tute̱le̱no̱ ńamuloloma Yohane o tila din dikaki di malee̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o paradisi, Yehova a ta a bia ná di me̱nde̱ langwea bape̱pe̱ di dikaki ke̱ je o langwa mwe̱ndi ma Janea. Yehova a ta pe̱ a bia ná e me̱nde̱ be̱ bato jita ndutu o dube̱ ná ma mawengisan ma me̱nde̱ po̱ o kie̱le̱ ni maye̱. (Yes. 42:9; 60:2; 2 Kor. 4:3, 4) Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bape̱pe̱ o be̱ mbaki ná minam me o Bebīsedi 21:3, 4 mi me̱nde̱ po̱ na mbale̱ e? Ne̱ni biso̱ pe̱ jeno̱ ná di bata lakisane̱ Yehova na makaki mao e? Yehova a si boli biso̱ dikaki di malo̱ke̱ buka te̱, nde a boli pe̱ biso̱ njo̱m i bam i matute̱le̱ biso̱ o be̱ mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ di dikaki. Njika njo̱m a bolino̱ e?

YEHOVA A MABAMSE̱ NÁ A ME̱NDE̱ LONDISE̱ DIKAKI LAO

5. Njika njo̱m di be̱nno̱ o lakisane̱ dikaki la paradisi e, owe̱ni pe̱ di maso̱no̱ mo̱ e?

⁵ Di maso̱ njo̱m i matute̱le̱ biso̱ o dube̱ dikaki la paradisi lena Yehova a bolino̱ o myemba mi bupe̱. Di malanga oten ná: “Na nu nu jai omo̱ń a bejedi a kwala na: Ombwa, na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa. Mo̱ na: Tila; ebanja ben byala be nde ba jemea na ba mbale̱. Na mo̱ a kwalane̱ mba na: Ma mábolane̱. Mba nde ne A na O, bebotedi na su.”—Bbī. 21:5, 6a.

6. Ońola nje byala ba Bebīsedi 21:5, 6 be mongwane̱no̱ biso̱ o bata lakisane̱ dikaki la Loba e?

⁶ Ońola nje ben byala be matute̱le̱no̱ biso̱ o lakisane̱ dikaki la Loba e? O min myemba, je ná di langisane̱ nje Yehova a mabolano̱ na dipapa eno̱ sain, lena di mabole̱ biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ dikaki lao. Dikaki la Loba di tilabe̱ nde o Bebīsedi 21:3, 4. Nde o myemba 5 na 6, di maso̱ bebamsedi Yehova a mabolano̱ ná dikaki lao di me̱nde̱ londa. Jombweye so̱ byala bena Yehova a bolane̱no̱.

7. Nja nu mato̱pe̱ o bebotedi ba myemba 5 e, ońola nje pe̱ yeno̱ mweńa o bia nika e?

⁷ Myemba 5 mi mabotea nde na ben byala ná: “Na nu nu jai omo̱ń a bejedi a kwala na.” (Bbī. 21:5a) Ben byala be tobotobo ońolana be o muso̱ngi ma ngedi ilalo Yehova mo̱me̱ne̱ a to̱pino̱ o kalat’a Bebīsedi. Be byala be malee̱ so̱ ná seto̱ ange̱l to̱ Yesu nde ba boli ni mbaki, nde Yehova mo̱me̱ne̱. Nik’e mabola biso̱ mbaki ná je ná di lakisane̱ nje e kwalabe̱ ombusa nika. Ońola nje e? Ońolana Yehova e nde nu “nu si mato̱pe̱ lobango.” (Tito 1:2) Byala bena di malangano̱ o Bebīsedi 21:5, 6 be me̱nde̱ so̱ londa ye̱ke̱i te̱.

“OMBWA, NA MATIMBISE̱ MAMBO ME̱SE̱ PEŃA”

8. Nje Yehova a kwalino̱ o bamse̱ ná dikaki lao di me̱nde̱ londa e? (Yesaya 46:10)

⁸ Yehova a kwali pe̱ ombusa nika ná: “Ombwa.” (Bbī. 21:5) Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “ombwa” e matimba ngedi jita o kalat’a Bebīsedi. Kalati po̱ e matele̱ye̱ ná ba mabolane̱ nde y’eyala o “baise̱ mulangedi ná a lambe̱ toi o nje e male̱ bupe̱.” Nje so̱ Loba a kwalino̱ ombusa nika e? A kwali ná: “Na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa.” Ye mbale̱ ná Yehova e nde o kwalea wan ońola mawengisan ma me̱nde̱ po̱, nde kana eno̱ mbaki ná a me̱nde̱ wana ma mawengisan, a makwalea ońol’ao ka mambo mena a málondise̱no̱.—Langa Yesaya 46:10.

9. (a) Byala ná “na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa” be malee̱ mambo maba Yehova a mapulano̱ bola. Njika mo̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ “mo̱ń” na “wase” ba tatan e?

⁹ Jombweye mulo̱ṅ ma byala mu mabupe̱ o Bebīsedi 21:5: “Na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa.” Y’epasi e makwalea ońola mambo maba Yehova a me̱nde̱no̱ bola, nika ńe nde sumwa lambo diwo̱ na timbise̱le̱ dipe̱pe̱ o epol’ao. Nje so̱ Yehova a me̱nde̱no̱ sumwa e? Di malanga o Bebīsedi 21:1 ná: “Mo̱ń a boso na was’a boso ba ta ba mátomba.” “Mo̱ń a boso” nika ńe nde manea ma politik mena me owas’a ngiń’a Satan na midī mao ma bobe. (Mat. 4:8, 9; 1 Yohane 5:19) Bibe̱l e yo̱ki bolane̱ eyala ná “wase” o kwalea ońola baje̱ oten. (Bbot. 11:1; Mye. 96:1) “Was’a boso” nika ńe so̱ nde babobe bena be o wase o nin we̱nge̱. Yehova a si me̱nde̱ buka te̱ po̱ngulane̱ “mo̱ń” na “wase” ba tatan, a me̱nde̱ nde ńamse̱ mo̱ ná bambam. O epol’abu, a me̱nde̱ bokise̱ “mo̱ń a peńa na was’a peńa,” bena be nde janea la peńa lena di me̱nde̱ die̱le̱ bate̱m ná sim.

10. Nje Yehova a me̱nde̱no̱ timbise̱ peńa e?

¹⁰ O njika mbadi nipe̱pe̱ Yehova a me̱nde̱no̱ timbise̱ mambo me̱se̱ peńa e? (Bbī. 21:5) Yehova a me̱nde̱ po̱ngulane̱ wase, na bola pe̱ ná bato ba benama ba timbe ná ke̱nge̱nge̱. Ka nje te̱ Yesaya a bīse̱no̱, Yehova a me̱nde̱ bola ná wase ńe̱se̱ e timbe mudo̱led’a wum’a boja ka mōnda ma Ede̱n. A me̱nde̱ pe̱ timbise̱ biso̱ peńa, na ninka ná a me̱nde̱ bo̱lise̱ mō̱ ńasu te̱ ná bambam. Bam’boko, bandima na bando̱ki ba me̱nde̱ ja bwam, bawedi pe̱ ba me̱nde̱ timba o longe̱.—Yes. 25:8; 35:1-7.

“BEN BYALA BE NDE BA JEMEA NA BA MBALE̱. . . . MA MÁBOLANE̱”

11. Nje Yehova a langwedino̱ Yohane ná a bole e, ońola nje pe̱ e?

¹¹ Nje epe̱pe̱ Loba a kwalino̱ e mabole̱ ná di lakisane̱ mo̱ e? Yehova a langwedi Yohane ná: “Tila; ebanja ben byala be nde ba jemea na ba mbale̱.” (Bbī. 21:5) Yehova a si langwedi Yohane buka te̱ ná a ‘tile.’ A langwedi pe̱ mo̱ ońola nje. Mo̱ ná: “Ebanja ben byala be nde ba jemea na ba mbale̱.” Nik’e mapula nde kwala ná byala ba Loba be mbale̱, je pe̱ ná di lakisane̱ mo̱. Je muńe̱nge̱ ná Yohane a bupe̱ byanedi be bolabe̱ mo̱ ná a ‘tile.’ Na nika, je ná di langa dikaki la paradisi lena Loba a bolino̱, di dutea pe̱ ońola minam ma betańsedi mi menge̱le̱ biso̱.

12. Ońola nje Yehova a dongame̱nno̱ o kwala ná “Ma mábolane̱” e?

¹² Nje Loba a kwalino̱ ombusa nika e? Mo̱ ná: “Ma mábolane̱.” (Bbī. 21:6) Yehova e nde kwala owan biana mambo me̱se̱ a kakane̱no̱ jombwea paradisi ma málonda. Yehova a dongame̱n o kwala nika, ebanja to̱ lambo di titi ná jeka mo̱ ná a londise̱ mwano mao. Yehova a kwali pe̱ lambo dipe̱pe̱ lena di mabole̱ biso̱ mbaki ná dikaki lao di me̱nde̱ londa. Nje a kwalino̱ e?

“MBA NDE NE A NA O”

13. Ońola nje Yehova a kwalino̱ ná: “Mba nde ne A na O” e?

¹³ Ka nje te̱ di kwalino̱ omo̱ń, Yehova mo̱me̱ne̱ a to̱pi ngedi ilalo o me̱ne̱ mena Yohane a kusino̱. (Bbī. 1:8; 21:5, 6; 22:13) Ngedi te̱, Yehova a kwali ná: “Mba nde ne A na O.” Litera A ńe nde litera ńaboso o eyem’a Grikia, O pe̱ litera nisukan. Yehova a kwali te̱ ná e nde “A na O,” ye nde o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná a botedi te̱ lambo, a malane̱ pe̱ mo̱ nate̱n’o su.

14. (a) Bola eyembilan a ponda e tano̱ biana Yehova a kwali nde ná “A,” na ya ponda e me̱nde̱no̱ be̱ biana e nde kwala ná “O.” (b) Njika mbaki byala be maso̱be̱ o Bebotedi 2:1-3 be mabolano̱ biso̱ e?

¹⁴ Yehova a bo̱le̱no̱ weka Adam na Eva, a bīse̱ babo̱ mwano mao ońola bato ba benama na wase. Bibe̱l e makwala ná: “Na Loba a namse̱ babo̱, mo̱ na babo̱ na: Bińo̱ be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu.” (Bbot. 1:28) Ni ponda, e ta nde biana Yehova e nde kwala ná “A.” Ponda e ta ńangame̱n po̱, ńena bana ba Adam na Eva bena be ke̱nge̱nge̱ na sengane̱ ba tano̱ bangame̱n londise̱ wase na timbise̱ pe̱ mo̱ paradisi. Ponda mu mwano mu me̱nde̱no̱ londa, e me̱nde̱ nde be̱ biana Yehova e nde kwala ná “O.” Ponda “mo̱ń na wase ba bo̱le̱no̱ wekabe̱ na mamuti mao me̱se̱,” Yehova a boli lambo di mabole̱ biso̱ mbaki ná mwano mao mu me̱nde̱ londa. Di lambo di maso̱be̱ o Bebotedi 2:1-3. (Langa.) Yehova a sangise̱ buńa bo londe̱ samba ońola mo̱me̱ne̱. Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Yehova a ta nde a bola mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ mwano mao ońola bato ba benama na wase, esibe̱ suba. Mu mwano mu me̱nde̱ londa o mususu o su la buńa bo londe̱ samba.

15. Nje e wusa bole̱ ná Satan o̱nge̱le̱ ná eki ná Loba a londise̱ mwano mao ońola bato ba benama e?

¹⁵ Ponda Adam na Eva ba kwe̱mno̱ Loba, ba timbi nde bato ba bobe, ba tombe̱le̱ pe̱ bana babu bobe na kwedi. (Rom. 5:12) Nik’e boli ná ye̱ne̱ne̱ biana mwano ma Loba ma londise̱ wase na bato ba benama be ke̱nge̱nge̱ na sengane̱, mu titi pe̱ ná mu londa. Mo̱ Satan a wusa jeka ná Yehova a londise̱ mwano mao e? Yen ebe nika nde o̱nge̱le̱no̱. Pondapo̱ Satan o̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ bwa Adam na Eva, na mo̱ a weka mome na muto nupe̱pe̱ bena be ke̱nge̱nge̱, o bwam ba londise̱ mwano mao ońola mbel’a moto. Nde Loba a bola te̱ nika, Diabolo a wusa nde kwala ná Yehova e nde mot’a mpoṅ. Ońola nje e? Ońolana ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o Bebotedi 1:28, Yehova a ta a málangwea Adam na Eva ná bana babu nde ba me̱nde̱ londise̱ wase.

16. Nje e wusa bole̱ ná Satan o̱nge̱le̱ ná e ná a numa Yehova njo̱m ná a si tongwe̱le̱ o londise̱ mwano mao e?

¹⁶ Nje epe̱pe̱ Satan o̱nge̱le̱no̱ ná Loba a wusa bola yen ebe e? Pondapo̱ Satan o̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ jese̱le̱ ná Adam na Eva ba ye bana, nde ná ban ba si me̱nde̱ be̱ ke̱nge̱nge̱ to̱ buńa. (Mul. 7:20; Rom. 3:23) Owan pe̱, Satan a wusa nde kwala ná Yehova a si tongwe̱le̱. Ońola nje e? Ońolana nik’e si wusa londise̱ mwano ma Loba mwena mu ta nde ná wase ńe̱se̱ e timbe paradisi, ni londi na bana ba Adam na Eva bena be ke̱nge̱nge̱ na sengane̱.

17. Nje Yehova a bolino̱ ombusa pamo a Satan na bato ba benama baboso e, nje pe̱ nik’e me̱nde̱no̱ wana o su e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Ye̱ke̱i te̱ nje yena Yehova a bolino̱ ombusa pamo a Satan na bato ba benama baboso, e ńakisane̱ Satan jita. (Mye. 92:6) Yehova ese̱le̱ ná Adam na Eva ba ye bana; na nika e londise̱ byala bao, e lee̱ pe̱ ná a titi mot’a mpoṅ. Yehova a lee̱ pe̱ ná a kwali te̱ ná a mabola lambo, to̱ lambo di titi ná leka mo̱. O bwam ba londise̱ mwano mao, a kakane̱ o busise̱ “mbota” ńena ni me̱nde̱ sunge̱ bana ba Adam na Eva bena be sengane̱. (Bbot. 3:15; 22:18) Ni mbota e ta ńangame̱n bola longe̱ lao ka diko̱ti o sunga mbel’a moto. Satan a s’o̱nge̱le̱ ná nika ńe ná e bolane̱. Ońola nje e? Ońolana diko̱ti di malee̱ ndolo ninde̱ne̱ Yehova na Yesu ba be̱nno̱ ońola mbel’a moto. (Mat. 20:28; Yohane 3:16) Satan mo̱ a si be̱n y’ede̱mo, ebanja a mombwea nde bwam ba mo̱me̱ne̱. Nje jabea la diko̱ti di me̱nde̱no̱ wana e? O su la Janea la ikol’a mbu la Kristo, wase e me̱nde̱ londa na bana ba Adam bena be ke̱nge̱nge̱ na sengane̱, kaponda mwano ma Yehova ma bebaedi. Ponda nik’e me̱nde̱no̱ bolane̱, e me̱nde̱ nde be̱ biana Yehova e nde kwala ná “O.”

NJE BOLA NÁ DI BATE LAKISANE̱ DIKAKI LA YEHOVA LA PARADISI

18. Njika mambo malalo ma mabole̱ biso̱ mbaki ná dikaki la Loba di me̱nde̱ londa e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “Njo̱m ilalo di be̱nno̱ o lakisane̱ dikaki la Yehova.”)

¹⁸ Ombusa nje ye̱se̱ je̱nno̱, nje jeno̱ ná di langwea ba bena ba si dube̱ dikaki la paradisi, o jongwane̱ babo̱ o be̱ mbaki ná di me̱nde̱ londa e? Laboso, Yehova mo̱me̱ne̱ nde a boli di dikaki. Kalat’a Bebīsedi e makwala ná: “Na nu nu jai omo̱ń a bejedi a kwala na: Ombwa, na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa.” Yehova e dibie̱, e ngińa, a be̱n pe̱ ńo̱ngi o londise̱ dikaki lao. Di londe̱ maba, belondisedi ba dikaki la Yehova be mbaki kańena o miso̱ mao, di málonda. Ońola nika nde a kwalino̱ ná: “Ben byala be nde ba jemea na ba mbale̱. . . . Ma mábolane̱.” Di londe̱ malalo, Yehova a botedi te̱ lambo, a malane̱ nde mo̱ nate̱n’o su, ka nje te̱ ben byala bao be malee̱no̱: “Mba nde ne A na O.” Yehova a me̱nde̱ lee̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ, na ná a titi ná eka ná a londise̱ mwano mao.

19. Nje weno̱ ná o bola yete̱na bato ba si madube̱ dikaki la Loba la paradisi e?

¹⁹ O si dimbea ná ponda te̱ o malangweano̱ bape̱pe̱ ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná makaki ma Yehova ma me̱nde̱ londa, nik’e mongwane̱ nde wame̱ne̱ o bata lakisane̱ mo̱. Ngedi nipe̱pe̱ o me̱nde̱no̱ so̱ langea moto dikaki la paradisi di malo̱ke̱ le o Bebīsedi 21:4 na mo̱ a kwala ná “Nika ńe̱se̱ ńe bwam, nde na si dube̱ ná nik’e me̱nde̱ bolane̱,” nje weno̱ ná o bola e? We ná o langea mo̱ myemba 5 na 6, nde o tele̱ye̱ pe̱ mo̱ mo̱. Lee̱ ne̱ni Yehova a bamse̱no̱ ná dikaki lao di me̱nde̱ londa, ka nje te̱ yeno̱ na moto ńena ńe o sain dipapa.—Yes. 65:16.