Ese̱le̱ ná ndolo e tute̱le̱ wa o benga te̱ dikalo!

1. Nje jokono̱ o ndongame̱n a mbu ńa 2023 e?

O NDONGAME̱N a mbu ńa bebokedi ńa 2023,a ba bati sangise̱ so̱ṅtane̱ lasu jombwea mambo mō̱ di dube̱no̱, di sengi pe̱ mibia mi mabwesane̱ muńe̱nge̱ jombwea ebol’asu ya dikalo. Joko k’eyembilan ná bato bō̱ be ná ba be̱ne̱ epolo o lata na tumba la Yehova, to̱ ombusa ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱. Joko pe̱ ná botea o mo̱di ma Tinini 2023, bate̱ dikalo ba si mabola pe̱ bolangi ba nje ye̱se̱ ba mabolano̱ o dikalo. Mo̱ ma mawengisan ma mapula nde kwala ná ebol’asu ya dikalo e titi pe̱ mweńa to̱ musunga ka kwaṅ e? Ke̱m!

2. Ońola nje ebol’asu ya dikalo e mabatano̱ nde be̱ musunga buńa te̱ bo matombe̱ e? (Marko 13:10)

² Buńa te̱ bo matombe̱, ebol’asu ya dikalo e mabata nde be̱ musunga. Ońola nje e? Ońolana ponda ńena ni dia obiana su di mapo̱ ńe isungu jita. Jombweye nje Yesu a kwalino̱ jombwea ebol’a dikalo o mińa misukan. (Langa Marko 13:10.) Bupisane̱ nje e tilabe̱ o kalat’a Marko, Yesu a kwali ná myango ma bwam mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ denge̱ “su” di mapo̱. (Mat. 24:14) Di su le nde ńamsabe̱ la nin was’a Satan. Yehova a máte̱se̱ ‘buńa na ponda’ ma mambo ma me̱nde̱no̱ bolane̱; nik’e si po̱ti pe̱ to̱. (Mat. 24:36; 25:13; Bbol. 1:7) Buńa te̱ bo matombe̱, di mabata nde sisea be̱be̱ na ni ponda. (Rom. 13:11) Nde obiana su di mapo̱, jangame̱n benga te̱ dikalo.

3. Nje e matute̱le̱ biso̱ o te̱ dikalo e?

³ Myuedi ma mweńa min jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱: Ońola nje di mate̱no̱ dikalo la myango ma bwam e? O pe̱m n’esungu, ndolo nde e matute̱le̱ biso̱ o te̱ dikalo. Di mate̱ te̱ dikalo di malee̱ ná di to̱ndi myango ma bwam, di to̱ndi bato, nde buka me̱se̱, di malee̱ ná di to̱ndi Yehova na dina lao. Jombweye te̱ ne̱ni di mabolano̱ nika.

DI MATE̱ DIKALO OŃOLANA DI TO̱NDI MYANGO MA BWAM

4. Ne̱ni di maboleano̱ ke̱ di sengi myango ma bwam e?

⁴ Mo̱ we ná wo̱nge̱le̱ ne̱ni o sengino̱ ponda o sengino̱ myango ma bwam mō̱ te̱nge̱, k’eyembilan yabe̱ la muna o mbia mo̱ngo̱ to̱ ponda o kusino̱ ebol’a bwam e? Ye̱ke̱i te̱ o ta muńe̱nge̱ kańena o ta musunga o langwea mbia mo̱ngo̱ na mako̱m mo̱ngo̱ mi myango ma bwam. Mo̱ nika pe̱ nde o sengino̱ ponda ba wanedino̱ wa myango ma bwam mi buki mye̱se̱, nika ńe nde myango ma bwam ma Janea la Loba e?

5. Ne̱ni o sengino̱ nged’a boso wokono̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba e? (Ombwa pe̱ maduta.)

⁵ Keka te̱ dutea ne̱ni o sengino̱ nged’a boso wokono̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’a Loba. Woko ná Sango ango̱ ńe o mo̱ń a to̱ndi wa, a mapula pe̱ ná o be̱ o muso̱ngi ma baboledi bao, a kakane̱ ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ndutu na take ye̱se̱, na ná we ná o be̱ne̱ dipita ná bandolo bo̱ngo̱ ba wedi ba me̱nde̱ pe̱te̱ timba o longe̱ o was’a peńa; woko pe̱ mambo mape̱pe̱. (Marko 10:29, 30; Yohane 5:28, 29; Rom. 8:38, 39; Bbī. 21:3, 4) Yi mbale̱ i bwese̱ wa muńe̱nge̱ jita. (Lukas 24:32) O ta o to̱ndo̱ nje o tano̱ wokwa, o ta pe̱ o be̱ne̱ ńo̱ng’a langwea bato be̱se̱ yi mbal’a mweńa!—Ombwa Yeremia 20:9.

6. Njika belēdi o busane̱no̱ o myango ma Ernest na Rose e?

⁶ Jombweye te̱ eyembilan a munasango mō̱ nu mabelabe̱ ná Ernestb ńena nu ta nde nu be̱ne̱ dom la mbu ponda sango ao a wedino̱. Mo̱ ná: “Na ta na baise̱ mbame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ alo nde o mo̱ń e? Nga longe̱ lao di bo̱i nde ngedi po̱ ońola ye̱se̱ e?’ Na ta na ko̱no̱ne̱ bane̱ bana bena ba ta ba diane̱ basango babu.” Ernest a ta a be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o wala o so̱ngo̱, o numa mabo̱ngo̱ oboso ba so̱ngo̱ a sango ao na o kane̱ ná: “Son a Loba, na mapula bia owe̱ni papa eno̱.” Lambo ka 17 la mbu ombusa kwed’a sango ao, Ernest emedi o jokwa Bibe̱l. A ta muńe̱nge̱ jita o jokwa ná bawedi ba si bi to̱ lambo, ye nde biana ba po̱ti nde o iyo̱, Bibe̱l e makakane̱ pe̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱. (Mul. 9:5, 10; Bbol. 24:15) Ernest a timbi so̱ kusa malabe̱ ma myuedi mi takise̱ mo̱ mi mimbu me̱se̱! Mbale̱ okono̱ o Bibe̱l i ta i bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ jita. Munj’ao Rose pe̱ a botedi jokwa Bibe̱l; mo̱ pe̱ a ta a to̱ndo̱ nje a tano̱ okwa. Babo̱ babane̱ ba dubisabe̱ o mbu 1978. Na ko̱di ńe̱se̱ ba langwedi mbia mabu, mako̱m mabu na bato bape̱pe̱ mbal’a tiki ba tano̱ bokwa. Nik’e boli ná Ernest na Rose bongwane̱ buka 70 ma bato o bia mbale̱ na o dubisabe̱.

7. Ne̱ni di masengano̱ ponda di mato̱ndo̱no̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l e? (Lukas 6:45)

⁷ O mbale̱ ńe̱se̱, di to̱ndi te̱ nje jokono̱ o Bibe̱l, di titi ná di ja ná pī. (Langa Lukas 6:45.) Di be̱n nde mulemlem ma besengedi ka bokwedi ba Yesu ba ebwe’a mbu yaboso ba kwali ná: “Di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.” (Bbol. 4:20) Di to̱ndi mbale̱ jita, di mapula pe̱ langwea bato mo̱ etum te̱ epolo e me̱ne̱ne̱no̱.

DI MATE̱ DIKALO OŃOLANA DI TO̱NDI BATO

8. Nje e matute̱le̱ biso̱ o langwea bane̱ myango ma bwam e? (Ombwa edinge̱le̱ “To̱ndo̱ bato—Timbise̱ babo̱ bokwedi.”) (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ Kapo̱ ka Yehova na Mun’ao, biso̱ pe̱ di to̱ndi bato. (Min. 8:31; Yohane 3:16) Di mabwa ndedi jita ke̱ je̱n bato be o wase “esibe̱ Loba” to̱ “dipita.” (Efe. 2:12) Ba be̱n ndutu jita, nde biso̱ di be̱n nje e mapule̱ babo̱, nika ńe nde myango ma bwam ma Janea la Loba. Ndolo na ndedi di be̱nno̱ ońol’abu ba matute̱le̱ biso̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o langwea babo̱ myango ma bwam. Mu mwe̱ndi ma tiki mwe ná mu bola ná ba be̱ne̱ dipita, mongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ longe̱ la bwam botea tatan, mu bola pe̱ babo̱ dipita la kusa “longe̱ la mbale̱” lena le nde longe̱ la bwindea o was’a peńa Loba a kakanno̱.—1 Tim. 6:19.

9. Nje di mabīse̱no̱ bato jombwea kie̱le̱ ni maye̱ e, ońola nje pe̱ e? (Hesekiel 33:7, 8)

⁹ Ndol’asu ońola bato e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o langwea babo̱ ná su la nin was’a bobe le be̱be̱. (Langa Hesekiel 33:7, 8.) Di mabwea bato be̱se̱ ndedi, name̱ne̱ pe̱ na belongi basu ba mbia bena be si maboleye̱ Yehova. Jita ba madie̱le̱ nde longe̱ labu esibe̱ babo̱ bia nje e me̱nde̱ bolane̱ son a ponda: “ndenge̱ e me̱nde̱ be̱ bonde̱ne̱, kańena e si ta e máje̱ne̱ne̱ botea o bebotedi ba wase nate̱na tatan, e si me̱nde̱ pe̱ to̱ je̱ne̱ne̱ tom.” (Mat. 24:21) Di mapula ná ba bie nje e me̱nde̱ bolane̱ o ni pond’a bekaisedi. Ka laboso bebasi be kwedi be me̱nde̱ ńamsabe̱, ombusa nika pe̱ nin was’a bobe ńe̱se̱ o Armagedon. (Bbī. 16:14, 16; 17:16, 17; 19:11, 19, 20) Di makane̱ ná bato jita ba kase mwe̱ndi masu, ba no̱nge pe̱ bedomsedi o bolea Yehova tatan mwemba na biso̱. Nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ belongi basu ba mbia na bane̱ ba si masengane̱ biso̱ tatan e?

10. Ońola nje yeno̱ musunga ná di benge bīse bato nje e me̱nde̱ bolane̱ son a ponda e?

¹⁰ Jokwa di se̱le̱ di tele̱ye̱ ná yen ebe Yehova a me̱nde̱ pula sunga ba bena ba me̱nde̱ boteye̱ dube̱ mo̱, ponda ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ńamsabe̱ la Babilon ninde̱ne̱. Ye so̱ mweńa jita ná di benge langwea bato nje e me̱nde̱ bolane̱ son a ponda. Di bie ná: Nje di malangweano̱ babo̱ we̱nge̱ ye ná e timba babo̱ o mo̱nge̱le̱ ombusa ponda. (Ombwa Hesekiel 33:33.) Yen ebe ba me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ nje di tano̱ di langwea babo̱, nde ba po̱ lata na biso̱ o jowe̱ la bosangi obiana su di mapo̱. Kapo̱ ka nu mutated’a ndabo a beboa ńa Filipi ńena nu tuko nde mo̱nge̱le̱ ombusa “soa la mińangadu dinde̱ne̱,” bō̱ ba si makase̱ mwe̱ndi masu we̱nge̱ pe̱ be ná ba tukwa ombusa beńamsedi ba Babilon ninde̱ne̱, bena be me̱nde̱ souse̱ wase ńe̱se̱.—Bbol. 16:25-34.

DI MATE̱ DIKALO OŃOLANA DI TO̱NDI YEHOVA NA DINA LAO

11. Ne̱ni di mabolano̱ Yehova sesa, edube na ngińa e? (Bebīsedi 4:11) (Ombwa pe̱ maduta.)

¹¹ Njo̱m ni buki ye̱se̱ ni matute̱le̱ biso̱ o te̱ dikalo la myango ma bwam ńe nde ná di to̱ndi Yehova Loba na dina lao la bosangi. Ebol’asu ya dikalo ye nde mbadi po̱ ńa sesa Loba lasu di to̱ndino̱. (Langa Bebīsedi 4:11.) Di makasa na mulema mwe̱se̱ ben byala ná: Yehova Loba a dongame̱n o kusane̱ baboledi bao ba jemea sesa n’edube na ngińa. Di masesa mo̱ di bola pe̱ mo̱ edube ke̱ di malangwea bato mboṅ i malee̱ ná mo̱ nde a “weki mambo me̱se̱,” na ná mo̱ nde a boli biso̱ longe̱. Di mabola Yehova ngiń’asu ke̱ di mabolane̱ pond’asu, ngud’asu na mabe̱ne̱ masu o te̱ dikalo, etum te̱ jeno̱ ná di we̱le̱ bola nika. (Mat. 6:33; Lukas 13:24; Kol. 3:23) Na mbale̱, di to̱ndi kwalea ońola Loba lasu di to̱ndino̱. Di be̱n pe̱ ńo̱ng’a langwea bane̱ dina lao na pat’a Loba eno̱. Ońola nje e?

12. Ne̱ni di masangise̱no̱ dina la Yehova ke̱ di mate̱ dikalo e?

¹² Ndol’asu ońola Yehova e matute̱le̱ biso̱ o sangise̱ dina lao. (Mat. 6:9) Di mapula langwea bato ná mambo ma bobe Satan a kwalino̱ jombwea Yehova ma titi mbale̱. (Bbot. 3:1-5; Hiob 2:4; Yohane 8:44) Niponda jeno̱ o te̱ dikalo, ńo̱ng’asu ninde̱ne̱ ńe nde ná di lingeye Loba lasu, di langweye ba be̱se̱ ba me̱nde̱ sengane̱ biso̱ ne̱ni eno̱ na mbale̱. Di mapula ná moto te̱ a bie ná ede̱mo ao yaboso ye nde ndolo, ná mbad’ao ńa die̱le̱ ńe bwam e te̱m pe̱ ná sim, na ná son a ponda Janea lao di me̱nde̱ bo̱le̱ take ńe̱se̱ na mo̱ di wanea bato ba benama be̱se̱ musango na bonam. (Mye. 37:10, 11, 29; 1 Yohane 4:8) Ponda di malangweano̱ bato mbale̱ jombwea Yehova, je nde o sangise̱ dina lao. Di mabwa pe̱ muńe̱nge̱ jita ebanja je nde o londise̱ nje dina lasu di mapulano̱ kwala. Ne̱ni e?

13. Ońola nje yeno̱ biso̱ edube ende̱ne̱ o belabe̱ ná Mboṅ a Yehova e? (Yesaya 43:10-12)

¹³ Yehova a po̱si biso̱ o be̱ “mbo̱ṅ” ao. (Langa Yesaya 43:10-12.) Mimbu to̱ mininga we̱nge̱, leta diwo̱ la Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di ta di kwala ná: “Edube e buki be̱se̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ye nde ná di belabe̱ ná Mboṅ a Yehova.”c Ońola nje di makwalano̱ nika e? Di no̱nge yen eyembilan: Ba num wa njo̱m ná o boli lambo la bobe, wangame̱n so̱ tomba oboso ba bekaisedi. O me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a moto nu malingeye̱ wa; nde nu moto angame̱n nde be̱ moto o bino̱ o lakisanno̱ pe̱, na ńena nu biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱. Kana Yehova a po̱sino̱ biso̱ o be̱ mboṅ ao, a lee̱ nde ná a bi biso̱ bwam, a lakisane̱ pe̱ ná di me̱nde̱ langwea bane̱ ná mo̱ nde e mpo̱m ma Loba la mbale̱. Nika ńe nde biso̱ edube ende̱ne̱ o be̱ mboṅ ao; di mabola so̱ me̱se̱ o bīse̱ bato dina lao na o lee̱ babo̱ ná mambo ma bobe ma kwalabe̱ jombwea mo̱ me nde mpoṅ. Na nika, di malondise̱ nde nje dina lasu di mapulano̱ kwala: di malee̱ ná je nde Mboṅ a Yehova!—Mye. 83:19; Rom. 10:13-15.

DI ME̱NDE̱ BENGA TE̱ DIKALO NATE̱N’O SU

14. Njika mambo ma mabwesane̱ muńe̱nge̱ me ná ma bolane̱ son a ponda e?

¹⁴ Di menge̱le̱ na ńo̱ngi ninde̱ne̱ mambo ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda! Na jongwane̱ la Yehova, di be̱n dipita ná bato jita ba me̱nde̱ kasa mbale̱ obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea. Je pe̱ muńe̱nge̱ o bia ná to̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, ńena ni me̱nde̱ be̱ pond’a ndutu ni si ta ni máje̱ne̱ne̱, bato jita be ná basumwe̱ o mudi ma Satan o po̱ sesa Yehova na biso̱!—Bbol. 13:48.

15-16. Nje di me̱nde̱no̱ benga bola e, nate̱na njika ponda pe̱ e?

¹⁵ Nde oteten a ponda, di be̱n ebol’a mweńa jangame̱nno̱ bola, ebolo yena di si me̱nde̱no̱ pe̱ bola to̱ buńa. Di be̱n edube ya te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea la Loba o wase ńe̱se̱. O mulemlem ma ponda, jangame̱n benga langwea bato nje e me̱nde̱ bolane̱ son a ponda. Bato bangame̱n bia ná su la nin was’a bobe le be̱be̱. Na nika pond’a bekaisedi e mápo̱ te̱, ba me̱nde̱ bia ná mwe̱ndi mwena di tano̱ di langwa mu ta nde mu wa na Yehova Loba.—Hes. 38:23.

¹⁶ Nje so̱ jangame̱nno̱ bola e? Ndol’asu ońola myango ma bwam, ońola bato, na omo̱ń a me̱se̱ ndolo ońola Yehova Loba na dina lao, e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o benga te̱ dikalo na ko̱di na ngińa ńe̱se̱, natē̱ Yehova a kwala ná “Nik’e dongame̱n!”