Kasa mambo o si maso̱ṅtane̱no̱ na sibise̱ la ńolo

1. Yehova a weki biso̱ o be̱ ńai jeno̱ ná di bola nje e, ońola nje pe̱ e?

YEHOVA a weki biso̱ ńai jeno̱ ná di dutea, jokwa mambo, di so̱ṅtane̱ mo̱ di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Ońola nje a wekino̱ biso̱ o ni mbadi e? Ońolana a mapula ná di “so̱ . . . nje ye bia la Loba” di boleye pe̱ mo̱ na so̱ṅtane̱ lasu la Loba di te̱nge̱n.—Min. 2:1-5; Rom. 12:1.

2. (a) Njika myoyo di be̱nno̱ jombwea bia la mambo e? (Roma 11:33, 34) (Ombwa pe̱ duta.) (b) Nje di matombwane̱no̱ ke̱ jembi myoyo masu na sibise̱ la ńolo e?

² To̱ná jeno̱ ná di we̱le̱ jokwa mambo jita, di titi ná di bo̱le̱ bia mambo me̱se̱. (Langa Roma 11:33, 34.) Jombweye eyembilan a Hiob. Yehova a baise̱ mo̱ myuedi mena mi lee̱ ná mambo me jita mena a si bino̱. Nika ńongwane̱ mo̱ o sibise̱ ńolo, a tukwa pe̱ jo̱nge̱le̱ lao. (Hiob 42:3-6) Biso̱ pe̱ di matombwane̱ ke̱ jembi na sibise̱ la ńolo ná di si bi mambo me̱se̱. Di sibise̱ te̱ ńolo o ni mbadi di mabe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bīse̱ biso̱ nje jangame̱nno̱ bia na mbale̱ ná di we̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.—Min. 2:6.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mambo mō̱ di si bino̱ na ońola nje si bia la ma mambo leno̱ ná di takise̱ biso̱. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea ońola nje yeno̱ bwam ná di si bia mambo mō̱. Kwalea ońola man mato̱ti di me̱nde̱ jouse̱ mbaki di be̱nno̱ ná Yehova, “nu nu peti dibie̱,” a malangwea biso̱ mambo me̱se̱ jangame̱nno̱ bia.—Hiob 37:16.

DI SI BI NJIKA PONDA SU DI ME̱NDE̱NO̱ PO̱

4. Bupisane̱ Mateo 24:36, njika lambo diwo̱ di si bino̱ e?

⁴ Langa Mateo 24:36. Di si bi njika ponda su la yen ebe̱yed’a mambo di me̱nde̱no̱ po̱. To̱ Yesu, ke̱ e o wase, a si ta a bia bo “buńa na ni ponda.”a A langwedi bamuloloma ombusa ponda ná Yehova, ńe nu nu mombweye̱ ponda, nde a madomse̱ to̱ te̱se̱ “o doi lao mo̱me̱ne̱” njika ponda mambo mō̱ ma mabolane̱no̱. (Bebolo 1:6, 7) Yehova a máte̱se̱ ponda ońola su la yen ebe̱yed’a mambo, nde di titina di we̱le̱ bia na te̱ite̱i njika ponda nik’e me̱nde̱no̱ bolane̱.

5. Nje si bia la ponda su di me̱nde̱no̱ po̱ leno̱ ná di wanea biso̱ e?

⁵ Bupisane̱ nje Yesu a kwalino̱, di si bi ponda ininga jangame̱nno̱ jenge̱le̱ obiana su di mapo̱. Je so̱ ná di be̱ wadiwadi to̱ bo̱bo̱, yete̱na yā eyek’a ponda jeno̱ jenge̱le̱ buńa ba Yehova. Ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lembe̱ make̱ko ma belongi ba mbia masu to̱ ma bape̱pe̱. (2 Pe. 3:3, 4) Je ná jo̱nge̱le̱ ná di bia te̱ ná te̱ite̱i njika ponda su di me̱nde̱no̱ po̱, e wusa be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o jenge̱le̱ na be̱ pe̱ ńai ni malembe̱ make̱ko.

6. Ońola nje nika ńeno̱ bwam ná di si bi njika ponda su di me̱nde̱no̱ po̱ e?

⁶ Kana Yehova a si langwedino̱ biso̱ njika buńa su di me̱nde̱no̱ po̱, nik’e mabola biso̱ epolo o lee̱ ná di mabolea nde mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱, di lakisane̱ pe̱ mo̱. Di si mabolea Yehova na jo̱nge̱le̱ ná nik’e be̱n su, e be̱ nde biana dube̱ lasu di be̱n buńa di mabo̱no̱ ngińa. O molopo ma dutea jita ońola su ininga “buńa ba Loba [Yehova]” bo me̱nde̱no̱ po̱, ye bwam ná di duteye nde ońola mambo ma bwam ma me̱nde̱ bolane̱ ombusa bo buńa. Di boli te̱ nika, di mabenga sisea Loba be̱be̱, di lakisane̱ mo̱ di bola pe̱ nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ ná di do̱lisane̱ mo̱.—2 Pe. 3:11, 12.

7. Nje di bino̱ e?

⁷ Ye mweńa ná di duteye nde ońola mambo di bino̱, k’eyembilan ná mińa misukan mi botedi nde o 1914. Yehova a boli bedinge̱ o Bibe̱l bena be lee̱ ná mińa misukan mi botedi nde mu mbu, be lango pe̱ mambo masadisadi ma me̱nde̱ bolane̱ o wase botea mu mbu. Ońola nika, je mbaki ná “buńa bonde̱ne̱ ba Yehova bwe be̱be̱.” (Sef. 1:14) Di bi pe̱ ebolo yena Yehova a mapulano̱ ná di bole, nika ńe nde langwea bato jita “myango ma bwam ma Janea.” (Mat. 24:14) Mu mwe̱ndi mwe o langwabe̱ o lambo ka 240 ba bekombo na buka 1000 a leme̱. Di si be̱n ńo̱ngi o bia bo “buńa na ni ponda” ná di no̱nge dongo na ko̱di o y’ebol’a mweńa.

DI SI BI NJE YEHOVA ENO̱ NÁ A BOLA

8. Ben byala ná “ebol’a Loba” be makwalea nde ońola njika mambo e? (Mulangwedi 11:5)

⁸ Di si bi “ebol’a Loba” ponda ye̱se̱. (Langa Mulangwedi 11:5.) Be byala be makwalea nde ońola mambo Yehova a mabolano̱ ná mabe̱, to̱ mena a mese̱le̱no̱ ná ma bolane̱ o bwam ba londise̱ jemea lao. Di titi ná di bia na te̱ite̱i ońola nje Yehova eno̱ ná ese̱le̱ ná lambo di bolane̱, to̱ bia nje a me̱nde̱no̱ bola na te̱ite̱i ońol’asu. (Mye. 37:5) Di titi ná di bia mambo ka ma, ka nje te̱ di titino̱ ná di bia ne̱ni muna a mańakano̱ o dibum la mut’a deme̱, lambo lena to̱ ba mabie̱ ba si bedino̱ so̱ṅtane̱ bwam.

9. Kana di si bino̱ nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola, njika mutaka jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

⁹ Si bia la ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ le ná di bola ná di be̱ ńai di si bino̱ njika bedomsedi no̱ngo̱. Je ná di kiṅakiṅane̱ o jese̱le̱ mambo mō̱, o wamse̱ longe̱ lasu na di lańse̱ ebol’asu ya dikalo to̱ jasumwe̱ o wala owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo la Janea ńeno̱ bonde̱ne̱. Je pe̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga Yehova a mado̱lisane̱ biso̱ yete̱na di titi po̱le̱ mambo di te̱se̱no̱ o bola ońol’ao, to̱ di titi je̱ne̱ muse̱ṅ m’ebol’a ngińa di mabolano̱ o dikalo, to̱ yete̱na di makusa mitakisan o ebol’a bebokedi ewo̱.

10. Si bia la nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola di mongwane̱ biso̱ o wasa be̱ne̱ njik’ede̱mo a mweńa e?

¹⁰ Si bia la nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola di mongwane̱ nde biso̱ o wasa be̱ne̱ bede̱mo ba mweńa ka sibise̱ la ńolo. Di so̱ṅtane̱ ná mo̱nge̱le̱ na mangea ma Yehova masam buka masu. (Yes. 55:8, 9) Joko pe̱ o lakisane̱ Yehova o mbadi ni londi na mbaki ná a mombwea mambo me̱se̱. Di tongwe̱le̱ te̱ o ebol’a dikalo to̱ o ebol’a bebokedi ewo̱ epe̱pe̱, di masesa nde Yehova. (Mye. 127:1; 1 Ko. 3:7) Mambo ma si tombi te̱ ka nje di tano̱ jenge̱le̱, di s’angame̱n dimbea ná Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱. (Yes. 26:12) Di mabola lasu dongo nde di benga pe̱ be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola lao dongo. Je mbaki ná a me̱nde̱ bola biso̱ bediedi be mapule̱, to̱ e be̱ nde ná a si mabola nika o mbad’a betańsedi, ka nje te̱ a bolino̱ o ponda kwaṅ.—Bebolo 16:6-10.

11. Nje di bino̱ yena ye ná yongwane̱ biso̱ e?

¹¹ Di bi ná Yehova e ndolo, a te̱m na sim e pe̱ dibie̱. Di bi ná a to̱ndi biso̱ jita ońola mambo di mabolano̱ ońol’ao na ońola bonasango asu na bonańango asu. Di bi pe̱ ná ponda ye̱se̱ Yehova a mabola ba bena be mo̱ jemea bowe̱n.—Bon. 11:6.

DI SI BI NJE E ME̱NDE̱ BE̱ KIE̱LE̱

12. Bupisane̱ Yakobo 4:13, 14, nje di si bino̱ e?

¹² Langa Yakobo 4:13, 14. Mbale̱ ńe nde ná di si bi ne̱ni longe̱ lasu di me̱nde̱no̱ be̱ kie̱le̱. O yen ebe̱yed’a mambo, “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo” ba mapo̱ye̱ biso̱. (Mul. 9:11) Nik’e mabola ná di si bi nga mambo di te̱se̱no̱ o bola ma me̱nde̱ tongwa to̱ mo̱me̱ne̱ nga di me̱nde̱ be̱ longe̱ o je̱ne̱ ne̱ni ma madomano̱.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di senga ońolana di si bi nje kie̱le̱ e mawanano̱ e?

¹³ Si bia la nje kie̱le̱ e mawanano̱ le ná di bola ná e be̱ biso̱ ndutu o lembe̱. Ońola nje e? Ońolana je ná di no̱ngo̱ mutaka ońola nje ye ná e bolane̱, nik’e bola ná di bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu. Mambo ma ndutu ma mako̱ o mbad’epańpań, to̱ ma mena di si menge̱le̱no̱, me ná ma wanea biso̱ ndut’a mulema di pungwea pe̱. Mpuli masu pe̱ mu si londi te̱ je ná di bwa ndutu, di bo̱bo̱.—Min. 13:12.

14. Nje jangame̱nno̱ bola na bia ná di be̱ bonam na mbale̱ e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁴ Di lembe̱ te̱ mitakisan, je ná di lee̱ ná e be̱ to̱ nje e po̱yedi biso̱, di mabolea nde Sango asu ńe omo̱ń ońolana di to̱ndi mo̱ seto̱ ońola bwam ba biso̱me̱ne̱. Bibe̱l e malee̱ ná di s’angame̱n jenge̱le̱ ná Yehova a tate biso̱ na mambo ma ndutu me̱se̱, a si mate̱se̱ pe̱ to̱ mambo ma mapo̱ye̱ biso̱ o longe̱ oboso ba ponda. A bi ná bonam basu bo si mawa o bia la mambo me̱se̱ ma me̱nde̱ po̱ye̱ biso̱ kie̱le̱ ni maye̱. Nde, di mabe̱ nde bonam ke̱ di mapulise̱ bediedi bao di sengane̱ pe̱ mo̱. (Yer. 10:23) Jombwedi te̱ nje a mo̱nge̱le̱no̱ ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi, ke̱ je nde kwala ná: “Sango [Yehova] emedi te̱, di me̱nde̱ be̱ longe̱, di bola pe̱ din na dine̱.”—Yak. 4:15.

15. Nje di bino̱ jombwea kie̱le ni maye̱ e?

¹⁵ Di si bi nje buńa ba ńambe te̱ bo mawanano̱, nde di bi ná Yehova a kakane̱ biso̱ longe̱ la bwindea, e be̱ omo̱ń to̱ o wase. Di bi ná a titi ná a to̱po̱ lobango, to̱ lambo di titi pe̱ to̱ ná leka mo̱ o londe̱ makaki mao. (Tito 1:2) Mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a ‘se̱le̱ bīse̱ nate̱na o bebaedi nje e me̱nde̱ be̱, na oboso ba ponda pe̱ nje e si bedi bolane̱.’ Mambo a bīse̱no̱ ońola ponda kwaṅ ma londi, ma pe̱ a bīse̱no̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ ma me̱nde̱ londa. (Yes. 46:10) Di bi na mbaki ná to̱ lambo di titi ná leka Yehova ná a to̱nde biso̱. (Rom. 8:35-39) A me̱nde̱ bola biso̱ dibie̱, lo̱ko̱mea na ngińa ba mapule̱ o lembe̱ mambo me̱se̱ ma mapo̱ye̱ biso̱. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ a namse̱ pe̱ biso̱.—Yer. 17:7, 8.

DI TITI NÁ DI BO̱LE̱ SO̱ṄTANE̱ O NJIKA DIME̱NE̱ YEHOVA A BINO̱ BISO̱ BWAM

16. Bupisane̱ Myenge 139:1-6 njika dibie̱ Yehova a be̱nno̱ di titino̱ ná di bo̱le̱ so̱ṅtane̱ e?

¹⁶ Langa Myenge 139:1-6. Muweked’asu a bi ne̱ni di wekabe̱no̱ a bi pe̱ ne̱ni ńol’asu, mo̱nge̱le̱ masu, na besengedi basu ba longabe̱no̱. A mombwea biso̱ ponda ye̱se̱. A bi nje di makwalano̱ na nje nik’e mapulano̱ kwala, nje di mabolano̱ na ońola nje di mabolano̱ mo̱. Ka nje te̱ Kiṅe̱ David a kwalino̱, Yehova a mombwea biso̱ wuma ye̱se̱ e pe̱ ná ongwane̱ biso̱. E se̱ mańaka yeno̱ o bia ná Sango Ńasam o misipo, Loba la ngum nu weki mo̱ń na wase a mombwea biso̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ nika e! David a kwali ná: “Ninka dibie̱ ńe mba mańaka, ńasam kańena e buki mba so̱ṅtane̱.”—Mye. 139:6.

17. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o kasa ná Yehova a bi biso̱ bwam e?

¹⁷ Yen ebe ońola njo̱m a mambo mena ma tombi o mbia masu, bose̱di basu to̱ mambo di tano̱ di dube̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Sango ńe ndolo nu mombweye̱ pe̱ biso̱. Je pe̱ to̱ ná je̱ne̱ biana mawuse̱ masu ma tombi me bobe kańena Yehova a si me̱nde̱ pula bia biso̱ tom, a po̱ti pe̱ etum na biso̱. David pe̱ a ta a be̱ne̱ mulemlem ma besengedi ponda iwo̱. (Mye. 38:19, 22) To̱ moto ńena nu makeke̱ na iwiye̱ o tukwa mbad’ao ńa longe̱, na die̱le̱ mo̱ kaponda bete̱sedi be te̱m na sim ba Loba, e ná a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Yete̱na Loba a maso̱ṅtane̱ mba, ońola nje a mengane̱no̱ mba ná na bange mbad’a longe̱ ńe mba ndutu o jese̱le̱ e?’

18. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ jemedi ná Yehova a bi biso̱ bwam buka biso̱me̱ne̱ e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁸ Je ná jokwa o kasa ná Yehova a bi biso̱ bwam buka biso̱me̱ne̱ ná a me̱ne̱ pe̱ nje ye bwam omboa asu yena biso̱ di titino̱ ná je̱ne̱. Nde, to̱ná a me̱ne̱no̱ mawuse̱ masu, a bi njika pat’a moto di mapulano̱ be̱ a to̱ndi pe̱ biso̱. (Rom. 7:15) Di so̱ṅtane̱ te̱ ná Yehova a me̱ne̱ njika pat’a moto jeno̱ ná di be̱, je ná di bata be̱ne̱ mbaki ni mapule̱ biso̱ ná di boleye mo̱ na jemea na muńe̱nge̱.

19. Nje di bino̱ na mbaki jombwea Yehova e?

¹⁹ Di bi ná Yehova e nde ndolo. Penda to̱ po̱ e titi jombwea nika. (1 Yohane 4:8) Di bi ná bete̱sedi bao be te̱m na sim be malee̱le̱ nde ndolo a be̱nedino̱ biso̱, nje ye bwam ońol’asu pe̱ nde ye mo̱ o mulema ponda ye̱se̱. Di bi ná Yehova a mapula ná di kuse longe̱ la bwindea. A boli nde diko̱ti ná nik’e we̱le̱ be̱. Jabea la diko̱ti di mabola biso̱ mbaki ná je ná di tongwe̱le̱ to̱ na mawuse̱ masu. (Rom. 7:24, 25) Di bi pe̱ ná “Loba a kolo buka mulema masu a bi pe̱ mambo me̱se̱.” (1 Yohane 3:19, 20) Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱ jombwea biso̱, e pe̱ mbaki ná je ná di tongwe̱le̱ o bola jemea lao.

20. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si no̱ngo̱ mutaka jita jombwea mambo di si bino̱ e?

²⁰ Yehova a malangwea biso̱ mambo me̱se̱ jangame̱nno̱ bia na mbale̱. Di kasi te̱ di jo̱nge̱le̱ na sibise̱ la ńolo, di si mano̱ngo̱ mutaka ońola mambo di titino̱ ná di bia, je pe̱ ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o mambo me mweńa. Di boli te̱ nika, di malee̱le̱ nde ná lakisane̱ lasu le̱se̱ le nde na Yehova, nu “nu be̱n so̱ṅtane̱ di londi mbom.” (Hiob 36:4) To̱ná di si maso̱ṅtane̱no̱ mambo mō̱ tatan, di menge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ná Loba lasu la betańsedi a lee̱ biso̱ mambo ma peńa o bwindea, jokwe pe̱ bia mambo jombwea mo̱.—Mul. 3:11.