Embilane̱ Yehova na Yesu o mbad’ango̱ ńa dutea

1-2. Njika mambo ndolo di be̱nedino̱ Yehova e bambe̱no̱ e, ne̱ni pe̱ Yesu a lee̱no̱ ná a ta a to̱ndo̱ Yehova na mulema mao mwe̱se̱ e?

“TO̱NDO̱ Yehova Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱.” (Lukas 10:27) Yesu a ta nde a teleye̱ ná nin mbenda nde ńe mweńa buka ye̱se̱ oteten a mbenda Mose. Maka so̱ ná di to̱ndi nde Yehova na mambo me̱se̱ di benno̱ name̱ne̱ pe̱ na nje ye̱se̱ jeno̱. Nik’e bambe̱ ńo̱ng’asu, besengedi basu na ngiń’asu to̱ ngud’asu. Ni ndolo e bambe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ lasu, lena le nde mbadi di maduteano̱ jombwea mambo. Ye mbale̱ ná, di titi ná di bo̱le̱ so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova le̱se̱ to̱ buńa. Nde je ná di bata so̱ṅtane̱ mo̱ bwam ke̱ joko o bia “jo̱nge̱le̱ la Kristo” ebanja Yesu a bi ne̱ni sango ao a maduteano, a membilane̱ pe̱ mo̱ o mbadi ne ke̱nge̱nge̱.—1 Kor. 2:16.

² Yesu a ta a to̱ndo̱ Yehova na jo̱nge̱le̱ lao le̱se̱. A ta a bia jemea la Loba ońol’ao a ta pe̱ a le̱le̱me o bola mambo kaponda di jemea, to̱ná bola nika di tano̱ jangame̱n wanea mo̱ mitakisan. Kana Yesu a tano̱ a walame̱ne̱ o bola jemea la sango ao, a s’ese̱le̱ ná to̱ lambo to̱ diwo̱ dipe̱pe̱ di be̱ mweńa buka di o longe̱ lao.

3. Nje ńamuloloma Petro okono̱ na Yesu e, nje pe̱ ome̱le̱no̱ yine̱ kriste̱n o bola e? (1 Petro 4:1)

³ Petro na bamuloloma bape̱pe̱ ba ta ba be̱ne̱ epol’a tobotobo o be̱ na Yesu ponda ye̱se̱ na be̱ bato ba se̱le̱ jokwe̱ bia ne̱ni a maduteano̱. Ponda Petro a tilino̱ leta lao laboso ome̱le̱ kriste̱n ná i bomeye mulemlem ma jo̱nge̱le̱ kana di la Kristo.a (Langa 1 Petro 4:1.) Petro a bolane̱ nde eyal’a bila ke̱ a matila ná: “Bińo̱… bomea.” Kriste̱n yembilane̱ so̱ te̱ jo̱nge̱le̱ la Yesu to̱ mbad’a dutea, i me̱nde̱ be̱ne̱ ewesan a ngińa e me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o janane̱ ńo̱ng’a bola bobe na te̱nge̱ne̱ pe̱ was’a Satan.—2 Kor. 10:3-5; Efe. 6:12.

4. Nje din jokwa di mokwe̱le̱ biso̱ e?

⁴ Di me̱nde̱ jombwea mbad’a dutea ńa Yesu je̱ne̱ pe̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ni mbadi. Di me̱nde̱ jokwa ne̱ni jeno̱ ná (1) jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yehova, ńena ni me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ be̱se̱ o be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱, (2) di be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, (3) di be̱ pe jangwa ke̱ di mase̱me̱ye̱ na Yehova o muka.

EMBILANE̱ MBAD’A DUTEA ŃA YEHOVA

5. Mudio mō̱ ne̱ni Petro s’embilane̱no̱ mbad’a dutea ńa Yehova e?

⁵ Jombweye mudio mō̱ Petro a s’embilane̱no̱ mbad’a dutea ńa Yehova. Yesu a ta a langwea bokwedi bao ná a ta angame̱n wala o Yerusalem, a damabe̱le̱ na badie̱di b’ebasi be owo, a kusa ndenge̱, o sukan a bwabe̱. (Mat. 16:21) E wusa be̱ Petro ndutu o jemea ná Yehova a me̱nde̱ jese̱le̱ ná Yesu ńe musunged’a Israel na Mesia ńa dikaki a bwabe̱. (Mat. 16:16) Petro a no̱ngi so̱ Yesu o mbasan a kwalane̱ mo̱ ná: “Loba a bwe ndedi, a sango; nika e si po̱ye̱ wa tomtom!” (Mat. 16:22) Kana Petro a s’embilane̱no̱ mbad’a dutea ńa Yehova o di to̱ti, a si ta so̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Yesu.

6. Nje Yesu a bolino̱ o lee̱ ná jo̱nge̱le̱ lao le nde kapo̱ ka la Yehova e?

⁶ Mbad’a dutea ńa Yesu e ta nde na te̱ite̱i kapo̱ ka ńa sango ao ńe o mo̱ń. Yesu a kwalane̱ nde Petro ná: “Timba mba ombusa, a Satan! We nde mba lambi, ebanja mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ma titi ma Loba, nde ma bato.” (Mat. 16:23) Petro a ta a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ bwam yen ebe, nde Yesu a si kasi malea mao. Belēdi ońol’asu be nde ná: Mwano ma Yehova ońola Yesu mu si ta ná a kote̱le̱ lo̱nge̱ lao. O mu mudio, Petro oko ná angame̱n dutea o mbadi Loba a maduteano.

7. Ne̱ni Petro a lee̱no̱ ná a ta a pula jokwa mbad’a dutea ńa e? (Ombwa duta la dipapa.)

⁷ Na ponda, Petro a lee̱ ná a mapula jokwa be̱ne̱ mbad’a dutea ńa Yehova. Ponda Yehova a pulino̱ ná basibi bena ba s’endabe̱ pe̱ ba timbe belongi ba tumba lao, a die̱le̱ mambo ná Petro a te̱ye̱ nusibi Kornelio dikalo, ńena nu ta mō̱ ńa basibi baboso ba timbi kriste̱n. Jalatane̱ di si ta oteten a baju na basibi e ta so̱ e pula ná Petro a te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao obiana a mate̱ye̱ basibi dikalo. Ponda Petro a timbino̱ so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea basibi, a te̱se̱ jonge̱le̱ lao. O sukan ponda Kornelio a lomno̱ bato o be̱le̱ mo̱, alo “esibe̱ banga”. (Bebolo 10:28, 29) A te̱ye̱ Kornelio na mbia mao dikalo na babo̱ ba dubisabe̱.—Bebolo 10:21-23, 34, 35, 44-48.

8. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di membilane̱ mbad’a dutea ńa Yehova e? (1 Petro 3:8)

⁸ Mbu to̱ mininga ombusa ponda, Petro a boli kriste̱n man malea: “Bińo̱ be̱se̱ be̱ nde jo̱nge̱le̱ diwo̱.” (Langa 1 Petro 3:8.) Biso̱ baboledi ba Yehova ba we̱nge̱ pe̱, je ná di be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ yete̱na jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yehova di mokwano̱ o Eyala ao. K’eyembilan, Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba we̱le̱ Janea o epol’a boso o longe̱ labu. (Mat. 6:33) Na nika o mo̱nge̱le̱, mute̱ dikalo mō̱ e ná a no̱ngo̱ bedomsedi ba botea ebol’a ponda mususu. O mulopo ma langwea mo̱ ná a se̱le̱ nde wasa be̱ne̱ longe̱ la bwam, jangame̱n nde sesa mo̱ ońola bedomsedi bao ba bwam na wanea mo̱ jongwane̱.

BE̱ SIBISE̱ LA ŃOLO

9-10. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ sibise̱ la ńolo dinde̱ne̱ e?

⁹ O bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu okwe̱le̱ Petro na bane̱ bamuloloma bao belēdi ba mweńa jombwea sibise̱ la ńolo. Yesu a lom Petro na Yohane o boṅsane̱ da disukan a tano̱ angame̱n da mwemba na babo̱ obiana a mawo̱. O m’boṅsan mabu ba ta bangame̱n be̱ mbaki ná ba be̱n pan a joe̱ na tawedi ńena ba me̱nde̱no̱ bolane̱ o joa myende mabu obiana ba mada. Nde nja so̱ nu wusa sibise̱ mo̱me̱ne̱ o bola y’ebolo ke̱ ponda e po̱i e?

¹⁰ Esibe̱ kiṅakiṅane̱ Yesu a boli y’ebolo, a lee̱ ná a ta sibise̱ la ńolo na mbale̱. Bamuloloma ba ta so̱ ba ńaka o je̱ne̱ Yesu a mabola ebolo yena muboledi angame̱no̱ bola. Yesu a songo mbo̱t’ao po̱ a kaka tawedi o mukuku a koma madiba o pan a joe̱ nde a botea joa myende mabu. (Yohane 13:4, 5) Ye̱ke̱i te̱ nike’no̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda o joa myende ma bamuloloma bao, name̱ne̱ pe̱ na ma Yuda nu ta ńangame̱n jandise̱ mo̱. Yesu a boli so̱ y’ebolo na sibise̱ la ńolo. Nde a baise̱ babo̱ na pī ńe̱se̱ ná: “Lo so̱ṅtane̱ nje na boledino̱ bińo̱ e? Bińo̱ lo mabele̱ mba ná mulēdi na sango; lo te̱nge̱n ebanja nika nde neno̱. Ye so̱ te̱ ná mba mulēdi na sango nou bińo̱ myende, bińo̱ pe̱ lagame̱n joane̱ mō̱ na nune̱ myende.”—Yohane 13:12-14.

11. Ne̱ni Petro a lee̱le̱no̱ ná a ta okwa be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e? (1 Petro 5:5) (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Petro oko n’eyembilan a sibise̱ la ńolo la Yesu. Ombus’a Yesu timba o mo̱ń, Petro a bo̱lise̱ moto nu yabe̱ m’boko. (Bebolo 1:8, 9; 3:2, 6-8) Na dimuti le̱se̱ lena le̱n be betańsedi di dinge̱le̱. (Bebolo 3:11) Nde a si ta a pula ná bato ba sese mo̱ ońola nje e tombi, to̱ná a wuno̱ o wuma bato ba to̱ndino̱ busa la dina na bepolo b’edube. Nde na sibise̱ la ńolo Petro a boli nde ná ba sese Yehova na Yesu ponda a kwalino̱ ná: “Ońola dube̱ la dina lao [Yesu] nde jembe̱no̱ nu ńena lo me̱ne̱no̱ lo bino̱ pe̱.” (Bebolo 3:12-16) Byala a bolane̱no̱ o leta a tiledino̱ kriste̱n jombwea be̱ne̱ la sibise̱ la ńolo, be mo̱nge̱le̱ biso̱ yen ebe mudio mwena Yesu a kakino̱ tawedi o mukuku mao nde oa pe̱ myende ma bamuloloma—Langa 1 Petro 5:5.

12. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ sibise̱ la ńolo kapo̱ ka Petro e?

¹² Je ná di bupe̱ eyembilan a Petro yete̱na je sibise̱ la ńolo. Di si dimbea ná seto̱ byala ba moto buka te̱ nde be malee̱ ná a sibise̱ ńolo na mbale̱. Eyala Petro a bolane̱no̱ o kwalea ońola sibise̱ la ńolo e mapula pe̱ kwalea ońola nje ye oteten mulema, nika ńe nde “mulema mu sibi.” Di mabolea nde bato bape̱pe̱ bwam ońolana di to̱ndi babo̱ nde seto̱ ońolana di mapula ná ba sese biso̱. Di mabola te̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o bolea Yehova na bonasango asu na muńe̱nge̱ esibe̱ wasa ná bato be̱ne̱ nje jeno̱ bola, di malee̱ nde ná je sibise̱ la ńolo na mbale̱.—Mat. 6:1-4.

“BE̱ SO̱ JANGWA”

13. Teleye̱ nje “be̱ la jangwa” di mapulano̱ kwala.

¹³ “Be̱. . . jangwa” nje nik’e mapulano̱ kwala e? (1 Pet. 4:7) Kriste̱n ńena ńe jangwa e mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’ao o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam be bowan na jo̱nge̱le̱ la Yehova. Ni Kriste̱n e memba ná to̱ lambo o longe̱ lao di titi mweńa buka mulako mao na Yehova. E si mano̱ngo̱ mo̱me̱ne̱ mweńa buka dime̱ne̱ ebanja e memba ná a si bi mambo me̱se̱. E malee̱ pe̱ ná e lakisane̱ Yehova tongwea na kane̱ mo̱ ponda te̱ na sibise̱ la ńolo o kusane̱ mo̱ bediedi.b

14. Nje e malee̱ ná Petro a si ta a lakisane̱ Yehova mudio mō̱ e?

¹⁴ O bulu bo se̱le̱ na kwed’ao Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “ Bińo̱ be̱se̱ lo me̱nde̱ so̱njo̱ ońol’am bon bulu.” Petro alabe̱ na mbaki ńe̱se̱ ná: “Yete̱na be̱se̱ ba me̱nde̱ so̱njo̱ ońol’ango̱ ke̱ mba na si me̱nde̱ so̱njo̱ tom!” Nde bo bulu Yesu a boli bokwedi bao bō̱ man malea ná “Bińo̱ já peńa lo [benge] kane̱.” (Mat. 26:31, 33, 41, nwt-F) Petro a sengane̱ te̱ ma malea oboso ba ponda a wusa be̱ne̱ ngiń’a mulama o kwala ná e nde mokwed’a Yesu. A timbi jombwe̱ jita ná a to̱bi sango ao.—Mat. 26:69-75.

15. Ne̱ni Yesu bengino̱ be̱ jangwa o bulu bao bosukan e?

¹⁵ Yesu a lakisane̱ Yehova ponda ye̱se̱. To̱ná a tano̱ ke̱nge̱nge̱, a ta titimbe̱ o muka. Nik’e boli mo̱ ngiń’a mulema o bola nje Yehova a tano̱ a pula ná a bole. (Mat. 26:39, 42, 44; Yohane 18:4, 5) Ye̱ke̱i te̱ Petro a si dimbedi ná Yesu a kane̱ ngedi jita o bulu bao bosukan.

16. Nje e malee̱ ná Petro a timbi be̱ jangwa e? (1 Petro 4:7)

¹⁶ Na ponda, Petro oko o bata lakisane̱ Yehova o muka. Ombusa pumbwabe̱ lao, Yesu a boli Petro na bane̱ bamuloloma mbaki ná ba me̱nde̱ kusa mudī musangi ná mongwane̱ babo̱ o langwa myango ma bwam. Nde, Yesu a langwedi babo̱ ná ba s’asumwe̱ o Yerusalem nate̱ nik’ebolane̱. (Lukas 24:49; Bebolo 1:4, 5) Nje Petro a bolino̱ niponda ba tano̱ benge̱le̱ e? Petro na yine̱ Kriste̱n ba ta ba “tingame̱ o beso̱so̱medi”. (Bebolo 1:13, 14) Ombusa ponda, o leta lao laboso, Petro ome̱le̱ bonsango be kriste̱n ná ba be̱ jangwa ba lakisane̱ pe̱ Yehova o muka. (Langa 1 Petro 4:7,8.) Petro oko o lakisane̱ Yehova a timba pe̱ etembu o mwemba.—Gal. 2:9.

17. To̱ e be̱ nde ná di bi bola mambo nje jangame̱nno̱ benga bola e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Ná di be̱ jangwa, jangame̱n sisea be̱be̱ na Yehova o muka. Di memba ná, ponda te̱ jangame̱n benga kane̱ Yehova to̱ e be̱ nde ná di mo̱nge̱le̱ ná di dongame̱n o bola mambo mō̱ na biso̱me̱ne̱. Jangame̱n so̱ te̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa di kane̱ Yehova ná di kusane̱ mo̱ bediedi na mbaki ná a bi nje ye bwam ońol’asu.

18. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yehova e?

¹⁸ Je muńe̱nge̱ jita ná Yehova a weki biso̱ o mbadi jeno̱ ná jembilane̱ bede̱mo bao. (Bbot. 1:26) Mbale̱ ńe ná di titina jembilane̱ Yehova o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. (Yes. 55:9) Nde kapo̱ ka Petro, di mapula benga jokwa jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yehova, benga be̱ sibise̱ la ńolo na be̱ pe̱ jangwa.