Dia la Yehova di si wuto

1. Ne̱ni Mose a lee̱no̱ ná a lakisane̱ Yehova o ponda a tano̱ a busane̱ Bonaisrael o Egipto e?

OTETEN a bato ba ta ba be̱ne̱ dube̱ kalat’a Bonahebe̱r e makwaleano̱, Mose e tobotobo. (Bon. 3:2-5; 11:23-25) A lee̱le̱ dube̱ ke̱ a mabusane̱ Bonaisrael o Egipto. A si bo Farao bo̱ngo̱ to̱ milo̱ṅ mao ma bila. Ońola lakisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova, a tombane̱ tumba oteten a Munja-mu-mole̱ o sukan pe̱ ingane̱ mo̱ o eyaṅ. (Bon. 11:27-29) Dongo dinde̱ne̱ la Bonaisrael di si ta pe̱ di lakisane̱ ná Yehova e ná ombwea babo̱, nde Mose a bengi lakisane̱ Loba lao. A ta pe̱ a te̱nge̱ne̱ o bola nika, ebanja Loba a boli da na madiba o mbad’a betańsedi ná tumba di we̱le̱ jonga o eyaṅ a ngońa.a—Bbu. 15:22-25; Mye. 78:23-25.

2. Ońola nje Loba a baise̱no̱ Mose ná: “Dia la Yehova di wuto e”? (Miso̱ngi 11:21-23)

² Nde to̱ na dube̱ dinde̱ne̱ Mose a tano̱ be̱ne̱, lambo ka mbu mō̱ ombusa busisabe̱ la Bonaisrael o Egipto o mbad’a betańsedi, Mose a baise̱ mo̱me̱ne̱ nga Yehova a me̱nde̱ bola tumba lao ńama. Mose a si wusa bia nate̱na njika dime̱ne̱ Yehova eno̱ ná a bola eyek’a ńama e dongame̱n o dese̱ lodun la bato lena lo ta o y’eyaṅ a ngońa. Yehova alabe̱ nde Mose na min myuedi ná: “Dia la Yehova di wuto e?” (Langa Miso̱ngi 11:21-23.) Owan, ben byala ná “dia la Yehova” be makwalea nde ońola mudī musangi ma Loba, to̱ ngińa a mabolane̱no̱. Yehova a ta so̱ nde a baise̱ Mose ná, ‘O mo̱nge̱le̱ na mbale̱ ná na titina na bola nje na kakane̱no̱ o bola e?’

3. Ońola nje eyembilan a Mose na Bonaisrael e mombweano̱ biso̱ e?

³ Mo̱ o mábaise̱ wame̱ne̱ nga Yehova a me̱nde̱ bola wa to̱ mbia mo̱ngo̱ mambo ma longe̱ la buńa te̱ e? E be̱ e to̱ ke̱m, jombweye̱ eyembilan a Mose na Bonaisrael, bena ba si lee̱le̱ lakisane̱ ná Loba e ná a bola babo̱ nje e mapule̱ babo̱. Bete̱sedi ba Bibe̱l di malano̱ jombwea be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mbaki ná dia la Yehova di si wuto.

OKWA N’EYEMBILAN A MOSE NA YA BONAISRAEL

4. Yen ebe nje e tute̱le̱ bato jita o dinga penda ná Yehova e ná a bola babo̱ ńama na mada mape̱pe̱ e?

⁴ Jombweye nje e tombi. Tumba la Israel na “beje̱je̱ ba bato” be titi bana ba Israel ba jai o eyaṅ ende̱ne̱ ońola pambo a ponda po̱ te̱nge̱ ke̱ be o lo̱ndo̱ jasumwe̱ o Egipto wala o Mundi ma dikaki. (Bbu. 12:38; Ndim. 8:15) Di dimuti la beje̱je̱ ba bato di wo̱li da mana, name̱ne̱ pe̱ na jita la bato ba Israel bena ba ta ba lata na babo̱ o to̱kisane̱. (Mis. 11:4-6) Tumba di botedi be̱ne̱ ńo̱ng’a mada mena ba tano̱ ba be̱ne̱ o Egipto. Mito̱kisan tumba di tano̱ di wanea Mose mi boli ná o̱nge̱le̱ ná mo̱ nde angame̱n bole̱ babo̱ ńama.—Mis. 11:13, 14.

5-6. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o mbadi dimuti la beje̱je̱ ba bato di bolino̱ ná jita la Bonaisrael di to̱kisane̱ e?

⁵ Ye nde biana Bonaisrael bembilane̱ nde si bia la timbise̱le̱ masoma la beje̱je̱ ba bato. Biso̱ pe̱ je ná di botea jembilane̱ edī a si bia la timbise̱le̱ masoma la bato bape̱pe̱ di si bwane̱ pe̱ nje Yehova a mabolano̱ biso̱ muńe̱nge̱. Nika ńe ná e poye̱ biso̱ yete̱na di botedi jo̱nge̱le̱ mambo di tano̱ di be̱ne̱ to̱ ke̱ di botedi ko̱no̱ne̱ nje bane̱ ba be̱nno̱. Nde di me̱nde̱ bata be̱ bonam yete̱na di bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱ e be̱ to̱ njika bete̱medi jeno̱.

⁶ Bonaisrael ba ta bangame̱n o jo̱nge̱le̱ mbaki Loba a bolino̱ babo̱ ná ba po̱i te̱ o mundi ma dikaki, ba me̱nde̱ be̱ne̱ mambo ma bwam njoasoa. Nje a tano̱ a kakane̱ babo̱ e ta nde yangame̱n londa o mundi ma dikaki, seto̱ ke̱ be o lo̱ndo̱ o eyaṅ. Mulemlem pe̱, o mulopo ma jombwea nje di si be̱nno̱ o yen ebe̱yed’a mambo, ye bwam ná di duteye ońola mambo Yehova a kakane̱no̱ o bola biso̱ o wasa peńa. Je pe̱ ná di dutea ońola bepasi ba Bibe̱l bena be ná bongwane̱ biso̱ o bata lakisane̱ Yehova.

7. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná dia la Yehova di si wuto e?

⁷ Ońola nika, ponda Yehova a baise̱no̱ Mose min myuedi ná: “Dia la Yehova di wuto e?” A ta nde a pula jongwane̱ Mose o dutea jombwea mam mambo maba (1) a be̱n ngińa ni pakapakan (2) e ná a bolane̱ ngiń’ao to̱ owe̱ni a mapulano̱. Loba a wusa bola Bonaisrael ńama tute̱ to̱ná ba tano̱ nde o eyaṅ. Na “dia la ngińa n’enama e sambam,” Loba a lee̱ ngiń’ao. (Mye. 136:11, 12) Ońola nika je so̱ te̱ owas’a mitakisan, di be̱ mbaki ná dia la Yehova le ná longwane̱ mō̱ ńasu te̱.—Mye. 138:6, 7.

8. Ne̱ni jeno̱ ná di samba po̱ngo̱ mulemlem ma diwuse̱ kana jita la ba bena ba ta o eyaṅ ba po̱ngino̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ Yehova a s’indedi o londise̱ kakane̱ lao; a boli babo̱ jita la lokwale. Nde Bonaisrael, ba si timbise̱le̱ Loba masoma ońola ben betańsedi. O diwengisan, jita labu di timbi nde be̱ mukubo. Ba ko̱te̱le̱ lokwale buka dime̱ne̱ buńa bwe̱se̱ na bulu bwe̱se̱ na bone̱ buńa pe̱. Na malinga ma Yehova mońa te̱nge̱ne̱ ba bena “ba ta ba lee̱le̱ edī a mukubo,” a ko̱kise̱ babo̱. (Mis. 11:31-34) Je ná di busane̱ belēdi o yen eyembilan. Jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na edī a mukubo. E be̱ ná je m’bwaṅ to̱ tue, jangame̱n bola me̱se̱ ná di ko̱te̱le̱ “bema o mo̱ń” na be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova na Yesu pe̱. (Mat. 6:19, 20; Lukas 16:9) Di boli te̱ nika, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱.

9. Njika mbaki jeno̱ ná be̱ne̱ jombwea jongwane̱ Loba a maweano̱ biso̱ e?

⁹ Yehova a masambise̱ dia lao o jongwane̱ baboledi bao we̱nge̱. Nde, nik’e si mapula kwala ná di si me̱nde̱ kusa mbo̱lo̱n a bema to̱ ná di si me̱nde̱ be̱ njai to̱ buńa.b Nde Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa. A me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ o nái na ńai a makekisan di makusano̱. Je ná di tele̱ye̱ ni mbale̱ ke̱ jombwedi ben bete̱medi beba, owe̱ni jeno̱ ná di lee̱ lakisane̱ di be̱nno̱ ná Yehova a me̱nde̱ sambise̱ dia lao o bola biso̱ mambo ma mapule̱ ońola longe̱ la buńa te̱: (1) o ponda yeno̱ biso̱ ndutu o kusa mo̱ni na (2) o ponda dutea ne̱ni kusa mambo ma longe̱ ke̱ di máduna.

O PONDA YENO̱ NDUTU O KUSA MO̱NI

10. Nje ye ná e bola ná e be̱ biso̱ ndutu o kusa mo̱ni e?

¹⁰ Kana yen ebe̱yed’a mambo yeno̱ be̱be̱ ná su lao, je ná jengane̱ ná mambo ma ńunga ma bate be̱ ndutu. Ebanja mpungu ma politik, bila, mbeu a ńolo ni mawe̱ na mo̱me̱ne̱, to̱ maboa ma peńa ma malańe̱ be ná ba bola ná di busise̱ mo̱ni di si tano̱ di boṅsane̱ o busise̱, be pe̱ ná ba bola ná di bo̱lo̱ne̱ ebolo lasu, mabe̱ne̱ masu to̱ bolongi basu. Ye ná e pula ná di wase ebol’a peńa owe̱ni di majano̱ to̱ dutea nga jangame̱n jasumwe̱ na mbia masu wala o wuma ipe̱pe̱ o bwam ba sombwea mo̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi bena be malee̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova e?

11. Nje ye ná yongwane̱ wa o lembe̱ ndut’a pas’a bekusedi e? (Lukas 12:29-31)

¹¹ Tanga laboso di matombwane̱ pe̱ le nde ná o langweye Yehova mutaka mo̱ngo̱. (Min. 16:3) Di baise̱ mo̱ dibie̱ di mapule̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam name̱ne̱ pe̱ na musango ma teten ná di “si pane̱ milema” jombwea bete̱medi basu. (Langa Lukas 12:29-31.) Di so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ o bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱. (1 Tim. 6:7, 8) Di po̱nge muwaso o kalat’asu ná di so̱ malea ma nje bola o buka mitakisan ma mo̱ni. Jita la bato di tombwane̱ o buka mitakisan ma mo̱ni tongwea na nje ba langino̱ o jw.org.

12. Njika myuedi me ná mongwane̱ Kriste̱n o no̱ngo̱ bedomsedi be peti bwam ońola mbia mao e?

¹² Bō̱ bemedi ebolo e mabole̱ ná ba be̱ etum na mbia mabu, nde be̱n ombusa ponda ná nik’e si ta bedomsedi ba dibie̱. Obiana ná o memea ebol’a peńa, o s’ombwea buka te̱ bekusedi o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ nde ombwea pe̱ mbo̱lo̱ṅ a mambo ma mudī e me̱nde̱no̱ wanea wa. (Lukas 14:28) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje ye ná e po̱ye̱ diba lam yete̱na nalo etum na mwenj’am ńa diba e? Mo̱ na me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ne̱ epolo o jukea o ndongame̱n, o te̱ dikalo, to̱ tombise̱ ponda na bonasango na bonańango am e?’ Yete̱na o be̱n bana wangame̱n pe̱ o baise̱ wame̱ne̱ min myuedi ma mweńa: ‘Ne̱ni na me̱nde̱no̱ bongwa bana bam “o bo̱ngo̱ na o malea ma [Yehova]” yete̱na na titi na babo̱ e?’ (Efe. 6:4) Bupe̱ mo̱nge̱le̱ ma Loba se̱to̱ ma ma mbia to̱ mako̱m mena ma si mabole̱ bete̱sedi ba Bibe̱l edube.c Ngendi jita,Tony ńe o mbe̱ng’a Asia, a belabe̱ ońola bebolo ba musawedi ma bwam bena be ta bangame̱n loma mo̱ o bekombo bepe̱pe̱. Nde, ombusa mo̱ kane̱ jombwea di to̱ti na kwala pe̱ na munj’ao, a no̱ngi bedomsedi ba banga be bebolo o diwengisan a po̱ngi nde miwe̱n o wutise̱ mabusise̱ ma mbia mabu. We̱nge̱, Tony a makwala ná: “Na kusi bonam o jongwane̱ bato jita o bia Yehova, bana basu pe̱ ba ta muńe̱nge̱ o bia mbale̱. Mbia masu moko ná etum te̱ di mabupe̱no̱ byala ba Mateo 6:33, Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱.”

O PONDA DUTEA NE̱NI KUSA MAMBO MA LONGE̱ KE̱ DI MÁDUNA

13. Nje jeno̱ ná di bola tatan yena e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bema be me̱nde̱ pule̱ biso̱ ke̱ di máduna e?

¹³ Lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova le pe̱ ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ ke̱ di dutedi o njika bete̱medi di me̱nde̱no̱ be̱ ke̱ di máduna. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di bole ebolo na ngińa o bwam ba jombwea biso̱me̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱. (Min. 6:6-11) Yete̱na bekusedi basu be mabola biso̱ epolo, ye bwam ná di ne̱nge̱ son a mo̱ni ombasan ońola kie̱le̱ ni maye̱. Mo̱ni mu mata moto o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. (Mul. 7:12) Nde, di s’angame̱n jese̱le̱ ná muwaso ma mo̱ni nde mu be̱ lambo le mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lasu.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea Bonahebe̱r 13:5 o ponda di maduteano̱ ne̱ni kusa mambo ma longe̱ ke̱ di máduna?

¹⁴ Yesu a boli eyembilan o lee̱ ná nu nu mako̱te̱le̱ mo̱ni nde a si be̱ “m’bwaṅ ońola Loba” e nde elem’ā moto. (Lukas 12:16-21) To̱ moto a si bi nje kie̱le̱ e mawanano̱. (Min. 23:4, 5; Yak. 4:13-15) Biso̱ bokwedi ba Kristo di be̱n ndut’a tobotobo. Yesu a kwali ná jangame̱n be̱ be̱be̱ o ‘jese̱le̱’ me̱se̱ di be̱nno̱ ná di we̱le̱ be̱ bokwedi bao. (Lukas 14:33.) Kriste̱n y’ebwea mbu yaboso o Yudea yemedi ni ńai a mbo̱lo̱ṅ na muńe̱nge̱. (Bon. 10:34) O nin pond’asu, jita la bonasango ba bo̱lo̱ne̱ ebolo ońolana ba bangi sue̱le̱ mańaṅ ma politik. (Bbī. 13:16, 17) Nje yongwane̱ babo̱ o bola nika e? Ba be̱n lakisane̱ di bo̱le̱ ońola din kakane̱ la Yehovah ná: “Na si me̱nde̱ kele̱ wa, to̱ sombe̱ wa tom.” (Langa Bonahebe̱r 13:5.) Di mabola so̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o be̱ne̱ ekotedi ońola kie̱le̱ ni maye̱, nde mbeu a ńolo ńe pańpań e kweledi te̱ biso̱, di lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ o sue̱le̱ biso̱.

15. Njika je̱ne̱ la mambo le skwe̱ bayedi bangame̱nno̱ be̱ne̱ jombwea bana babu e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ O bepolo bō̱ njo̱m a boso bato ba mapulano̱ be̱ne̱ bana ńe nde ná bana ba we̱le̱ kusa eyek’a mo̱ni ombusa ponda o bongwa babo̱ ke ba máduna. Nde Bibe̱l e makwala ná bayedi nde bangame̱n jombweye̱ ńo̱ng’a bana babu. (2 Kor. 12:14) Ye mbale̱ ná, bayedi be ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ ke̱ ba máduna, bana jita be pe̱ muńe̱nge̱ o wanea bayedi babu di jongwane̱. (1 Tim. 5:4) Nde bayedi be Kriste̱n ba so̱ṅtane̱ ná muńe̱nge̱ mu buki me̱se̱ mwe nde ná bongwane̱ bana babu o timba baboledi ba Yehova, seto̱ o kokise̱ bana na janda ná ban ba tate wanea babo̱ mo̱ni.—3 Yohane 4.

16. Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba boṅsane̱ bana babu ná ba we̱le̱ sombwea babo̱me̱ne̱ e? (Efeso 4:28)

¹⁶ Tongwea n’eyembilan ango̱, lee̱ bana bo̱ngo̱ ná o lakisane̱ Yehova ke̱ we o jongwane̱ babo̱ o bia ne̱ni ba me̱nde̱no̱ jombwea ńo̱ng’a babo̱me̱ne̱. O ponda ba diano̱ eso̱mbe̱, lee̱ babo mweńa ma be̱ ngiń’ebolo. (Min. 29:21; langa Efeso 4:28.) O bokoka babu, ongwane̱ babo̱ o jokwa na ngud’abu ńe̱se̱ o esukulu. Ye bwam ná kriste̱n yena ye bayedi i po̱nge muwaso, i bupe̱ pe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o jongwane̱ bana babu o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea nje ba me̱nde̱no̱ jokwa bola. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ bana babu o sombwea babo̱me̱ne̱ nde ba be̱ne̱ pe̱ ponda o te̱ dikalo jita to̱ mo̱me̱ne̱ be̱ paonia.

17. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

¹⁷ Baboledi ba Yehova ba jemea be ná ba be̱ mbaki ná a be̱n ngudi na ńo̱ngi o jombwea ńo̱ng’abu. Nika jeno̱ sisea na su la yen ebe̱yed’a mambo, di bi ná lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova di me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱. To̱ e be̱ so̱ nde nje e me̱nde̱ bolane̱, di benge nde lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ bolane̱ ngiń’ao o bola biso̱ mambo ma mapule̱ ońola longe̱ la buńa te̱. Je ná di be̱ mbaki ná dia lao la ngum n’enam’ao e sambam ba si me̱nde̱ be̱ isungu o jongwane̱ biso̱ to̱ di be̱ nde owe̱ni.