Ye biso̱ bwam o be̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱!

1-2. Njika lambo diwo̱ le Yehova mweńa e, nje pe a mapulano̱ ná di bole e?

Mambo mena me mweńa ońola Yehova buka mbadi di mombweano̱ bato bape̱pe̱ me ngusu. Yesu a lee̱ ná jangame̱n to̱ndo̱ munasango asu ka biso̱me̱ne̱. (Mat. 22:37-39) Be̱ muyao to̱ na ba bena ba si dube̱ milemlem ma mambo di dube̱no̱ pe̱ le oten. Je te̱ muyao na babo̱, di membilane̱ nde Yehova Loba ńena “a mabola wei ao i pańa omo̱ń a babobe na babwam a mayo̱lise̱ pe̱ mbua omo̱ń a bate̱m na sim na basite̱m na sim.”—Mat. 5:45.

² Toná, Yehova a to̱ndino̱ mbel’a moto ńe̱se̱ a to̱ndi ba bena ba masengane̱ mo̱ tobotobo. (Yohane 14:21) A mapula ná jembilane̱ mo̱. A mome̱le̱ so̱ biso̱ ná di be̱ne̱ “ndolo ninde̱ne̱” ońola bonasango asu na bonańango asu di lee̱le̱ pe̱ babo̱ “ndol’a bonasango.” (1 Pet. 4:8; Rom. 12:10) Di dutedi te̱ ońola ni ńai a ndolo na muyao di malee̱le̱no̱ moto, je ná jo̱nge̱le̱ ndolo di be̱nedino̱ elong’asu ya mbia di to̱ndino̱ to̱ diko̱m la tiki.

3. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea ndolo e?

³ Kapo̱ ka mbonji ni de̱be̱, ndolo e be̱n ńo̱ng’a dibongo ná e ńake. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ kriste̱n ná: “Tingame̱ na ndol’a bonasango.” (Bon. 13:1) Yehova a mapula ná di benge wasa be̱ne̱ ndolo ońola bape̱pe̱. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ońola nje jangame̱nno̱ benga be̱ bonasango asu ba jemea be̱be̱ na ne̱ni jeno̱ ná di benga bola nika.

OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ BENGA BE̱ MŌ̱ NA NUNE̱ BE̱BE̱

4. Bupisane̱ Myenge 133:1, ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná di mabenga no̱ngo̱ jalatane̱ di be̱nno̱ na bonasango asu mweńa e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ Langa Myenge 133:1. Je jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mutiled’a myenge nu tili ná be̱ diko̱m na ba bena ba to̱ndi Yehova le “bwam” na “muńe̱nge̱.” Nde ka nje te̱ moto eno̱ ná a s’e̱ne̱ mweńa ma bwele bonde̱ne̱ a me̱ne̱no̱ buńa te̱, biso̱ pe̱ je ná di s’e̱ne̱ mweńa ma jalatane̱ la bwam di be̱nno̱ na bonasango. Di yo̱ki je̱ne̱ bonasango asu na bonańango asu, yen ebe ngedi jita woki te̱. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná di mabenga no̱ngo̱ babo̱ mweńa e? Ndolo di be̱nedino̱ bonasango asu na bonańango asu e me̱nde̱ ńaka yete̱na di no̱ngi ponda o dutea o njika dime̱ne̱ mō̱ ńabu te̱ eno̱ mweńa ońola mwemba na ońol’asu.

5. Ne̱ni ndolo di be̱nedino̱ bonasango asu na bonańango asu ńeno̱ ná e tapa bape̱pe̱ e?

⁵ Ndolo di be̱nedino̱ mō̱ na nune̱ e mańakisane̱ ba bena ba mukeye̱ o ndongame̱n ońola ngend’a boso jita. Ońola ni njo̱m buka te̱, be ná ba bukea o mo̱nge̱le̱ ná ba so̱i mbale̱. Yesu a kwali ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.” (Yohane 13:35) Jombweye myango ma Chaithra, mūt’esukulu o universite ńena nu ta ńokwa na Mboṅ a Yehova. Emedi o jukea o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱. O su la buńa baboso ukedino̱, a langwedi moto nu mokwe̱ Bibe̱l na mo̱ ná: “Sango am to̱ ńango am ba si sokane̱ mba to̱ buńa. Nde o din jako̱to̱ne̱ lańu, 52 ma bato ba sokane̱ mba o buńa bō̱ buka te̱! Na sengi ndol’a Yehova tongwea na mun mbia ma Loba. Na mapula be̱ elongi ewo̱ ya mu mbia.” Chaithra a bengi so̱ ńaka o so̱ṅtane̱ na mo̱ a dubisabe̱ o 2024. E, ba ba po̱i peńa be̱n te̱ bebolo basu ba bwam, tobotobo ndolo di be̱nno̱ mō̱ na nune̱, nik’e yo̱ki tute̱le̱ babo̱ o bolea Yehova.—Mat. 5:16.

6. Ne̱ni be̱ bonasango asu na bonańango asu be̱be̱ di matatano̱ biso̱ e?

⁶ Benga be̱ bonasango asu na bonańango asu be̱be̱ le ná di tata biso̱. Paulo a langwedi Kriste̱n ná: “Omane̱le̱ nde buńa te̱, . . . ná to̱ mō̱ ńańu a s’eńsabe̱ na malemsan ma bobe.” (Bon. 3:13) Yete̱na mulema mu bo̱bi biso̱ o dime̱ne̱ lena myende masu mi maboteano̱ panda na ngea te̱me̱ la sim, Yehova e ná a tute̱le̱ munasango asu mō̱ o wanea biso̱ jongwane̱ di mapule̱. (Mye. 73:2, 17, 23) Ni ńai a jongwane̱ ńe bwam ońol’asu na mbale̱.

7. Njika mulatako mwe oteten a ndolo na jalatane̱ e? (Kolose 3:13, 14)

⁷ Je nde belongi ba dibo̱to̱ la bato lena di mapo̱nge̱ miwe̱n jita o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, di makusa so̱ minam jita. (1 Yohane 4:11) K’eyembilan, ndolo e matute̱le̱ biso̱ o benga “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱,” nik’e mabola ná jalatane̱ di be̱ oteten asu. (Langa Kolose 3:13, 14; Efe. 4:2-6) Ońola nika, di ko̱to̱me̱ te̱ o jowe̱, di be̱n muńe̱nge̱ mwena mu si be̱n elangisan na dibo̱to̱ la bato to̱ diwo̱ dipe̱pe̱ o wase.

LEANE̱LE̱ MŌ̱ NA NUNE̱ EDUBE

8. Nje Yehova a mabolano̱ o jongwane̱ biso̱ ná di be̱ne̱ jalatane̱ e?

⁸ Jalatane̱ di be̱nno̱ o wase ńe̱se̱ le betańsedi. Yehova nde a mabole̱ ná nika e we̱le̱ be̱ to̱ na si be̱ lasu la ke̱nge̱nge̱. (1 Kor. 12:25) Bibe̱l e makwala ná di “leabe̱ na Loba o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (1Tes. 4:9) O kwala ná, tongwea na Betiledi Yehova a malangwea biso̱ na te̱ite̱i nje jangame̱nno̱ bola ná di bate be̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱. Je ná di “leabe̱ na Loba” ke̱ di mombwea belēdi bao na lo̱pe̱lo̱pe̱ di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (Bon. 4:12; Yak1:25) Nika nde Mboṅ a Yehova i mawe̱no̱ o bola na te̱ite̱i.

9. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o Roma 12:9-13 jombwea lee̱le̱ mō̱ na nune̱ edube e?

⁹ Ne̱ni Eyal’a Loba e malee̱no̱ biso̱ o bata be̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱ e? Jombweye nje Paulo a kwalino̱ jombwea nika o Roma 12:9-13. (Langa.) Maka ná a kwali ná “mō̱ te̱ a se̱le̱ bola nupe̱pe̱ edube.” Nje nika e mapulano̱ kwala e? Jangame̱n be̱ bato baboso o lee̱le̱ bape̱pe̱ muyao o mbadi jita, k’eyembilan be̱ ńai ni malakise̱, ni makase̱ be̱n na ni sangi pe̱ mulema. (Efe. 4:32) O s’angame̱n jenge̱le̱ ná munaso̱ngo̱ to̱ munańo̱ngo̱ nde a siseye wa be̱be̱. We ná o “se̱le̱” bola nika. O me̱nde̱ so̱ kusa nje Yesu a kakane̱no̱ ke̱ a makwala ná: “Bola le bonam buka kusa.”—Bebolo 20:35.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ ngiń’ebolo o “leele mō̱ na nune̱ edube” e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Nje e do̱li o bia ye nde ná, dibokime̱ne̱ ombusa mo̱ langwea biso̱ ná di se̱le̱ lee̱le̱ mō̱ na nune̱ edube, Paulo ome̱le̱ biso̱ ná “di si be̱ muńo̱ngo̱ o ngiń’ebolo.” Moto ńena ńe ngiń’ebolo e ko̱di a mabola pe̱ ebolo jita. Ba boli te̱ mo̱ ebolo, a mapomane̱ bola mo̱. Minia 3:27, 28 e mome̱le̱ biso̱ ná : “O si banga bolea mutakedi bwam yete̱na o be̱n ngudi o bola nika”. Ońola nika, Je̱n so̱ te̱ ná moto a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ di mapomane̱ bola nje jeno̱ ná di we̱le̱ ná di waneye mo̱ jongwane̱. Di si makiṅakiṅane̱; di si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ ná moto nupe̱pe̱ a me̱nde̱ jombwea nika.—1 Yohane 3:17, 18.

11. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ mo̱ na nune̱ be̱be̱ e?

¹¹ Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ bape̱pe̱ edube ńe nde ke̱ di mapomane̱ lakise̱ babo̱ ke̱ ba lingise̱ biso̱. Efeso 4:26 mo̱ ná: “Lo si jane̱ malinga nate̱na o besibedi ba wei.” Ońola nje? Mwemba 27 mu makwala ná di boli te̱ nika di me̱nde̱ “tindea Satan epolo.” O eyal’ao, Yehova a malangwea biso̱ ngedi na ngedi ná di lakisane̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱. Kolose 3:13 e mo̱me̱le̱ biso̱ ná di benge pe̱ ‘lakisane̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱.’ Lakise̱ mawuse̱ ma bane̱ le nde mbadi po̱ oteten a yi i buki ye̱se̱ o sisea babo̱ be̱be̱. Di mabola te̱ nika, di mongwane̱ nde “o be̱ moto mō̱ o mudī ońola jatingane̱ la musango.” (Efe. 4:3) O pe̱m n’esungu, di malakise̱ te̱ bane̱ di mongwane̱ nde ná jalatane̱ na musango ba be̱ oteten a baboledi ba Yehova.

12. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ ńai ni malakise̱ e?

¹² Mbale̱ ńe nde ná, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o lakise̱ ba bena ba sengise̱ biso̱ sese. Nde na jongwane̱ la mudī musangi ma Loba je ná di bola nika. Ombusa din jome̱le̱ ná: “Bińo̱ bolane̱ muyao mō̱ na nune̱” na ná: be̱ “ngiń’ebolo,” Bibe̱l e malangwea pe̱ biso̱ ná: “Ońa o mudī.” Moto ńena nu ‘mońe̱’ a londi na ko̱di na bokenju bena mudī musangi mu mabolano̱ ná a be̱ne̱. Mudī musangi ma Loba mwe so̱ ná mongwane̱ biso̱ o bolane̱ muyao mō̱ na nune̱ na o lakisane̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱. Ońola nika so̱, di maso̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱.—Lukas 11:13.

“LO S’ESE̱LE̱ JABANE̱ DI BE̱ OTETEN AŃU”

13. Nje ye ná e wana jabane̱ oteten asu e?

¹³ Mwemba mu be̱n pat’a ‘bato ye̱se̱’ bena ba be̱n bede̱mo be diwengisan. (1 Tim. 2:3, 4) Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, ma mawengisan me ná ma wana jabane̱ oteten asu o nje e mombweye̱ mambo moto te̱ eno̱ wonja o po̱so̱, ka bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo, beboledi ba do̱kita na longe̱le̱ la ńolo. (Rom. 14:4; 1 Kor. 1:10) Jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si ńakisane̱ bane̱ o je̱ne̱ ná jo̱nge̱le̱ lasu nde le bwam buka labu, ebanja di “leabe̱ na Loba o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.”—Fil. 2:3.

14. Nje jangame̱nno̱ we̱ o be̱ ponda ye̱se̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Je pe̱ ná di samba ná jabane̱ di be̱ o mwemba ke̱ di malo̱ko̱ na jembe̱ bape̱pe̱ ponda ye̱se̱. (1 Tes. 5:11) O min mińa, jita la bato bena ba ta ba temame̱ to̱ bena ba ta ba sumwabe̱ o mwemba ba timbi. Di makasa babo̱ na ndolo ńe̱se̱! (2 Kor. 2:8) Maka nje e po̱yedi munańango nu po̱i o Ndabo a Janea ke̱ a mátemame̱ dom la mbu. Mo̱ ná: “bato be̱se̱ ba kasi mba na muyao ba soma pe̱ mba na dia.” (Bebolo 3:19) Ne̱ni mu muyao mu tapino̱ nu munańango e? Mo̱ ná: “Nik’e boli ná ne̱ne̱ ná dia la Yehova le o jongwane̱ mba ná na be̱ pe̱te̱ bonam.” Di mapo̱ngo̱ te̱ miwe̱n o jembe̱ bato be̱se̱, Kristo e ná a bolane̱ biso̱ o wanea ba ba “wo̱li na ba bambe̱ myūna mi dili” lo̱ko̱mea.—Mat. 11:28, 29.

15. Nje epe̱pe̱ jeno̱ ná di bola ná jalatane̱ di be̱ o mwemba e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Je pe̱ ńa di bola ná tongwea na nje di makwalano̱, jalatane̱ di be̱. Hiob 12:11 e makwala ná: “Toi di si memba bodilo ba byala, kana mudumbu mu makekano̱ ńe̱nge̱ńe̱ la da e?” Ka nje te̱ kuke̱ ńa bwam e makekise̱no̱ da lao o be̱ mbaki ná di ńe̱nge̱ń obiana a masebea mo̱ bato, biso̱ pe̱ jangame̱n se̱le̱ dutea bwam bwam ońola nje di mapulano̱ kwala obiana di makwala mo̱. (Mye. 141:3) Di mapula be̱ mbaki ponda ye̱se̱ ná nje di malano̱ kwala, e me̱nde̱ jembe̱, e lo̱ko̱ e wanea pe̱ “ba ba masenge̱ muse̱ṅ.”—Efe. 4:29.

16. Banja tobotobo bangame̱n bolane̱ byala be membe̱ e?

¹⁶ Bome ba bai sepo̱n bayedi bangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná ba be̱ne̱ nde byala be membe̱. (Kol. 3:19, 21; Tito 2:4) Batudu pe̱ bangame̱n nde be̱ batatedi bena ba malo̱ke̱ na jembe̱ dibemba la Yehova. (Yes. 32:1, 2; Gal. 6:1) Munia ma Bibe̱l mō̱ mu mo̱nge̱le̱ biso̱ ná: “Eyala e kwalabe̱ o pond’ao—e tombi do̱lo̱!”—Min. 15:23.

TO̱NDO̱ “NA BEBOLO NA MBALE̱”

17. Nje jeno̱ ná di bola o be̱ mbaki ná ndolo di be̱nedino̱ bonasango asu ńe mbale̱ e?

¹⁷ Ńamuloloma Yohane o̱me̱le̱ biso̱ ná “di si to̱ndo̱ na byala to̱ na bepopo, nde na bebolo na mbale̱.” (1 Yohane 3:18) Di mapula ná ndolo di be̱nedino̱ bonasango na bonańango asu e we nde biso̱ o mulema. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Ná di matombise̱no̱ ponda na bonasango na bonańango nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata be̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱, ndolo di be̱nedino̱ mō̱ na nune̱ pe̱ e bata be̱ ngińa. Ońola nika wasa ná o tombise̱ ponda na bane̱—o ndongame̱n na o dikalo. No̱ngo̱ ponda o pe̱pe̱le̱ bane̱. Di mabola te̱ nika, di malee̱ nde ná di “leabe̱ na Loba o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (1 Tes. 4:9) Di me̱nde̱ pe̱ benga je̱ne̱ “njika bwam na muńe̱nge̱ yeno̱ ke̱ bonasango ba latane̱ wuma iwo̱!”—Mye. 133:1.