“Ye biso̱ bwam o be̱ Loba be̱be̱!”

1-2. (a) Njika miwe̱n mi mapule̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma batabata na moto e? (b) Nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o di jokwa e?

O BE̱N diko̱m la batabata e? Nje o bolino̱ ná lo be̱ mako̱m e? Ye̱ke̱i te̱ o tombise̱ ponda na mo̱, o sengi mambo a kusino̱ o longe̱, o bia pe̱ mambo a to̱ndino̱ na ma a si to̱ndino̱. O so̱i pe̱ ná a be̱n bede̱mo ba bwam o me̱nde̱no̱ pula jembilane̱. Na wa o timba to̱ndo̱ diko̱m lo̱ngo̱.

² Be̱ne̱ mulatako ma diko̱m ma batabata na moto di mabaise̱ ponda na miwe̱n. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ná e be̱ na be̱ne̱ mulatako ma diko̱m la batabata, na Yehova Loba. O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di be̱ Yehova be̱be̱. Nde di se̱le̱ je̱ne̱ ońola nje yeno̱ bwam ná di be̱ diko̱m lasu di buki me̱se̱, Yehova, be̱be̱.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ dutea ońola tombwane̱ di be̱nno̱ ke̱ je Yehova be̱be̱ e? Bola beteledi.

³ Ye̱ke̱i te̱ o makasa din jo̱nge̱le̱ ná ye bwam o be̱ Yehova be̱be̱. Nde, dutea o njika dime̱ne̱ nika ńeno̱ bwam le ná di tute̱le̱ biso̱ o benga be̱ mo̱ be̱be̱. (Mye. 63:7-9) K’eyembilan, di bi ná be̱ne̱ da di majesane̱ bwam, tuna ńolo, wumse̱ o mbadi ni dongame̱n na ńo̱ madiba eyeka be bwam ońol’asu. Nde, bato jita ba si mano̱ngo̱ ponda o dutea ońola ma mambo, ba si mombwea pe̱ to̱ ja labu la bwam. Nde ná di mabatano̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ ne̱ni di matombwane̱no̱ na bede̱mo be mabole̱ ná di be̱ne̱ ja la bwam, nika pe̱ nde di mabengano̱ be̱ be̱be̱ o kombe̱ be bede̱mo. Mulemlem pe̱, je ná di bia ná ye biso̱ bwam o be̱ Yehova be̱be̱, nde dutea ońola tombwane̱ nik’e mawanano̱ le ná di tute̱le̱ biso̱ o benga sisea diko̱m lasu be̱be̱.—Mye. 119:27-30.

4. Bupisane̱ Myenge 73:28, nje mutiled’a myenge a tano̱ a bia ná ye mo̱ mweńa ná o̱nge̱le̱ e?

⁴ Langa Myenge 73:28. Mutiled’a mwenge 73 a ta nde mot’a Bonalevi ńena nu ta nu te̱se̱be̱ o bolea ka mobe̱ musiki o tempe̱l a Yehova. A ta a mábolea Yehova na jemea mimbu jita. Nde a ta te̱ nde a bia ná ye mweńa ońol’ao na ońola bape̱pe̱ o jo̱nge̱le̱ ná, ye bwam o be̱ Yehova be̱be̱. Njika tombwane̱ di be̱nno̱ o bola nika e?

“BE̱ LOBA BE̱BE̱” DI MAWANA BONAM

5. (a) Ońola nje bata be̱ Yehova be̱be̱ di mawaneano̱ biso̱ bonam e? (b) Bupisane̱ Minia 2:6-16, bola byembilan be malee̱ ne̱ni dibie̱ di mawe̱ na Yehova leno̱ ná longwane̱ wa di tata pe̱ wa.

⁵ Ná di mabatano̱ be̱ Yehova be̱be̱, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata be̱ bonam. (Mye. 65:4) Nika ńe mbale̱ ońola njo̱m jita. K’eyembilan, di we̱le̱ te̱ dibie̱ la mbale̱ le o Eyal’a Loba, Bibe̱l, o ebolo di matombwane̱. Ni ńai a dibie̱ e matata biso̱ na mambo mena me ná masengise̱ biso̱ sese, name̱ne̱ pe̱ na mawuse̱ mande̱ne̱. (Langa Minia 2:6-16.) Ońola nika nde Bibe̱l e makwalano̱ ná: “Bonam na moto nu so̱i dibie̱ na nu pe̱ nu kusi so̱ṅtane̱.”—Min. 3:13.

6. Nje e boli ná mutiled’a myenge a bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao e?

⁶ Ye mbale̱, to̱ mako̱m ma Yehova pe̱ ma yo̱ki bwa ndutu ponda iwo̱. Mutiled’a Myenge 73 a bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao ponda a botedino̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma si te̱nge̱n. A botedi linga a be̱ pe̱ eko̱n ońolana o mo̱nge̱le̱ mao, bato ba bobe bena ba si maboleye̱ Loba to̱ bupe̱ bete̱sedi bao nde ba be̱n longe̱ la bwam. A bolane̱ jo̱nge̱le̱ di si te̱nge̱n ná ponda ye̱se̱, bato be kumba na njo nde be m’bwaṅ ba jai pe̱ bwam buka bane̱, ba si mataka pe̱ to̱. (Mye. 73:3-7, 12) Nu mutiled’a myenge a ta a pungwea kańena a botedi o baise̱ mo̱me̱ne̱ nga ye muse̱ṅ o po̱ngo̱ miwe̱n o bolea Yehova. A bo ndutu na mo̱ a kwala ná: “Nde mba na ne̱nge̱ nde mulema mam bosangi tete, noa pe̱ mā mam ka nusibe̱n njo̱m.”—Mye. 73:13.

7. Nje jeno̱ ná di bola o lembe̱ ndutu mulema e? (Ombwa pe̱ duta la .)

⁷ Nde mutiled’a myenge a s’ese̱le̱ ná ndutu e ńo̱se mo̱. A boli lambo ná a tukwe mo̱nge̱le̱ mao. ‘Ingedi o wuma bosangi ya Loba’ owe̱ni Yehova a te̱se̱no̱ jo̱nge̱le̱ lao. (Mye. 73:17-19) Di mabwa te̱ ndutu, Yehova diko̱m lasu di buki me̱se̱, a bi nika. Di baise̱ te̱ mo̱ bediedi nde di kasa pe̱ jongwane̱ a mawaneano̱ biso̱ tongwea n’Eyal’ao, na mwemba mao pe̱ di me̱nde̱ kusa ngińa ni mapule̱ o lembe̱ ndutu mulema. To̱ ponda mutaka ma jita mu ma be̱no̱ biso̱ oteten, Yehova a me̱nde̱ lo̱ko̱ biso̱ embe̱ pe̱ biso̱—Mye. 94:19.a

“BE̱ LOBA BE̱BE̱” DI MABOLA BISO̱ LONGE̱ DI BE̱N JANDA NA DIPITA

8. O njika mbadi iba ipe̱pe̱ be̱ Loba be̱be̱ leno̱ bwam ońol’asu e?

⁸ Be̱ Loba be̱be̱ le biso̱ bwam o mbadi iba ipe̱pe̱ ya mweńa. Ńaboso di mabola ná di be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda. Ni londe̱ iba di mabola biso̱ dipita di bam ońola kie̱le̱ ni maye̱. (Yer. 29:11) Jombweye yi mbadi ibane̱ o njiba.

9. Ne̱ni be̱ Yehova be̱be̱ di mabolano̱ ná longe̱ lasu di be̱ne̱ janda e?

⁹ Be̱ Yehova be̱be̱ di mabola ná longe̱ lasu di be̱ne̱ janda. We̱nge̱ bato jita bena ba mabange̱ o jemba ná Loba e, ba mo̱nge̱le̱ nde ná longe̱ di si be̱n janda na ná o sukan mbel’a moto e si me̱nde̱ pe̱ be̱. Nde jokwa lasu l’Eyala Loba, di mabola biso̱ mbaki “ná Loba e, na ná mo̱ nde a mabole̱ ba ba mapulise̱ mo̱ bowe̱n.” (Bon. 11:6) To̱ mo̱me̱ne̱ o we̱nge̱, di be̱n nde longe̱ le bonam na mbale ońola ná di wekabe̱ nde na ńo̱ng’a bola nje di mabolano̱. nika ńe nde, bolea Sango asu ńe o mo̱ń, Yehova.—Ndim. 10:12, 13.

10. Nje Myenge 37:29 e mabīse̱no̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱ ńa ba bena ba pite̱ na Yehova e?

¹⁰ Dipita la bato jita di masuea nde o din longe̱, bol’ebolo, ba to̱ babe̱, be̱ne̱ bana na kombe̱ mo̱ni ońola ponda ba si me̱nde̱no̱ pe̱ we̱le̱ bol’ebolo. Ba si bi nje Loba a kakane̱no̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱. Nde, baboledi ba Yehova ba we̱le̱ nde dipita labu le̱se̱ na mo̱. (Mye. 25:3-5; 1 Tim. 6:17) Di lakisane̱ nde Loba ńena di sisedino̱ be̱be̱, di lakisane̱ pe̱ kakane̱ a bolino̱. O kie̱le̱ ni maye̱ di be̱n epolo o jowe̱ mo̱ bebe be̱se̱ o Paradisi.—Langa Myenge 37:29.

11. Ne̱ni be̱ Loba be̱be̱ di mabolano̱ ná di senge e, ne̱ni mo̱ pe̱ a masengano̱ e?

¹¹ Ye biso̱ bwam o be̱ Loba be̱be̱ o jita la mbadi ipe̱pe̱. K’eyembilan, Yehova a kakane̱ o lakise̱ myobe ma ba bena bate̱le̱ be pe̱ mo̱ be̱be̱. (Yes. 1:18) Ońola nika di si be̱n ná di bambe̱ mūna ma doi la mulema di makaise̱ biso̱ ońola myobe mi tombi. (Mye. 32:1-5) Mulema masu pe̱ mwe bwam ke̱ di mabwe̱se̱ Yehova muńe̱nge̱. (Min. 23:15) Ye̱ke̱i te̱ we ná wo̱nge̱le̱ minam mipe̱pe̱ di makusano̱ ońolana je diko̱m la batabata na Loba. Nde, ne̱ni so̱ weno̱ ná o benga be̱ Loba be̱be̱ e?

NE̱NI BENGA “BE̱ LOBA BE̱BE̱”

12. Nje o bolino̱ ná o be̱ Loba be̱be̱ e?

¹² We te̱ kriste̱n ni mádubisabe̱, ke̱ o másisea Yehova be̱be̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Woko mbale̱ jombwea Yehova Loba na Yesu Kristo, wese̱le̱ myobe mo̱ngo̱, o lee̱le̱ ná o dube̱ Loba na mbale̱, o mawe̱ pe̱ o bola mambo kaponda jemea lao. Nde ná di bate be̱ Loba be̱be̱ jangame̱n benga bola man mambo.—Kol. 2:6.

13. Njika mambo malalo me ná mongwane̱ biso̱ o benga be̱ Yehova be̱be̱ e?

¹³ Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ Yehova be̱be̱ e? (1) Jangame̱n benga langa na jokwa Bibe̱l. O ponda di malangano̱ janda lasu di s’angame̱n suea o jokwa la mambo maboso jomwea Loba buka te̱. Nde jangame̱n keka so̱ṅtane̱ nje ye jemea lao ońol’asu na bupe̱ bete̱se̱di bena be maso̱be̱ o eyal’ao. (Efe. 5:15-17) (2) Jangame̱n jouse̱ dube̱ lasu ke̱ di madutea ońola mambo me̱se̱ ma malee̱ ná a to̱ndi biso̱. (3) Jangame̱n benga singe̱ mambo Yehova a si to̱ndino̱ di banga pe̱ mindenge na bato bena ba mabole̱ i ńai a mambo—Mye. 1:1; 101:3.

14. Bupisane̱ nje 1 Korinto 10:31 e makwalano̱, njika mambo mō̱ jeno̱ ná di bola o longe̱ lasu la buńa te̱ o bwe̱se̱ Yehova muńe̱nge̱ e? (Ombwa pe̱ maduta)

¹⁴ Langa 1 Korinto 10:31. Ye mweńa jita ná di bole mambo mena Yehova a dolisane̱no̱. Nik’e si masuea o nje di mabolano̱ o dikalo na o ndongame̱n. Nde nik’e mombwea pe̱ nje ye̱se̱ di mabolano̱ o longe̱ lasu la buńa te̱. K’eyembilan je te̱ mbale̱ o mambo me̱se̱, di lee̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ sanga la mulema nik’e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. (2 Kor. 8:21; 9:7) A mapula pe̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola longe̱ a bolino̱ biso̱. Di mabe̱ mubole̱ longe̱ be̱be̱ ke̱ je skwe̱ o nje e mombweye̱ da, belam na mbadi di mombweano̱ ja lasu la bwam. Miwe̱n me̱se̱ di mapo̱ngo̱no̱ o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ to̱ e be̱ nde o mambo masadi mi me̱nde̱ bola ná a bate to̱ndo̱ biso̱.—Lukas 16:10.

15. Ne̱ni Yehova a mapulano̱ ná di be̱ na bape̱pe̱ e?

¹⁵ Yehova e muyao na bate̱m na sim name̱ne̱ pe̱ na basite̱m na sim. (Mat. 5:45) A mapula ná biso̱ pe̱ di be̱ muyao na bape̱pe̱. K’eyembilan, di si ‘to̱po̱ne̱ to̱ moto minda di si be̱ mitango, . . . di lee̱le̱ pī oboso ba bato be̱se̱.’ (Tito 3:2) Ońola nika, di si mayaṅa bato ońolana ba si mabolea Yehova. (2 Tim. 2:23-25) Di mabe̱ Yehova be̱be̱ ke̱ di malee̱le̱ bato be̱se̱ muyao n’edube ponda ye̱se̱.

JE NÁ DI “BE̱ LOBA BE̱BE̱” TO̱ E BE̱ NDE NÁ DI SO̱NJI

16. Ombusa ponda po̱ ne̱ni mutiled’a mwenge 73 a botedino̱ senga e?

¹⁶ Nde nje bola yete̱na ombusa ponda po̱, o botedi senga biana o titi Yehova be̱be̱ ońola mawuse̱ o po̱ngino̱ e? O̱nge̱le̱ ná mulemlem ma lambo mu po̱yedi mutiled’a myenge 73. A tili ná: “Na wusa pota na myende mam, matanga mam pe̱ ma ta ma máso̱njo̱.” (Mye. 73:2) Embi ná: Mulema mu ta mo̱ “ndutu” a ko̱ “elēma” “k’eyembe” oboso ba Yehova. (Mye. 73:21, 22) Mo̱ e̱n nde ná kana a po̱ngino̱ diwuse̱ Yehova a si to̱ndi pe̱ mo̱ a si me̱nde̱ pe̱ to̱ lakise̱ mo̱ e?

17. (a) To̱ o ponda mulema ma mutiled’a myenge mu tano̱ mo̱ ndutu mbambi nje a bolino̱ e? (b) Njika belēdi di mabusane̱no̱ o myango mao e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁷ Yete̱na mutiled’a myenge a ta nde e̱ne̱ ná Yehova a caki mo̱, nik’e ta nde ońola son a ponda. To̱ o ponda e tano̱ mo̱ bobe jita, embi ná e mapula ná a bate be̱ Loba be̱be̱, kaponda ben byala bao ná: “To̱na nika na matingame̱ nde na wa [Yehova], ebanja waledi mba o dia lam la mom. O madie̱le̱ mba kaponda mwano mo̱ngo̱, o sunkan pe̱ o me̱nde̱ kasa mba n’edube.” (Mye. 73:23, 24) Biso̱ pe̱ jangame̱n baise̱ Yehova ná embe̱ biso̱ o ponda dube̱ lasu di bo̱bino̱ to̱ mulema mu bo̱bino̱ biso̱. (Mye. 73:26; 94:18) To̱ myende masu mi pota nde ońola son a ponda, je ná di timba na Yehova na mbaki ná e “be̱be̱ o lakise̱.” (Mye. 86:5) Jangame̱n bata be̱ Loba lasu be̱be̱ sepo̱n ke̱ ye biso̱ bobe jita.—Mye. 103:13, 14.

“BE̱ LOBA BE̱BE̱” O BWINDEA

18. Ońola nje jeno̱ ná di benga be̱ Yehova be̱be̱ o bwindea e?

¹⁸ Je ná di benga be̱ Yehova be̱be̱ jokwa pe̱ o bia mo̱ o bwindea esibe̱ moyo. Bibe̱l e makwala ná mangea ma Yehova, dibie̱ lao na so̱ṅtane̱ lao ba “si mawe̱le̱ so̱be̱.”—Rom. 11:33.

19. Njika mbaki kalat’a Myenge e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁹ Myenge 79:13 mo̱ ná: “Nde biso̱, tumba lo̱ngo̱ na mido̱ngi ma dibemba lo̱ngo̱, di mabola wa masoma bebe be̱se̱, na langwa pe̱ edub’ango̱ o ńo̱ṅo̱n ye̱se̱.” Ná o mabengano̱ be̱ Loba be̱be̱, wa pe̱ we ná o be̱ mbaki o kusa minam ma bwindea o kwala pe̱ na mbaki ná: “Loba te̱ nde e dale la mulema mam na dongo lam bebe be̱se̱—Mye. 73:26.