ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 1/1 ep. 19-27
  • Paife olo efimbo lokukala oupafi shi dulife nale!

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Paife olo efimbo lokukala oupafi shi dulife nale!
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Exulilo longhalelo yoinima yOshijuda
  • Omalondwelo ovayapostoli e li pefimbo
  • Omamiliyona oku li oupafi
  • Oshilihongomwa osho hatu lihongo kuLot
  • “Kaleni oupafi”!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • “Efiku linene laJehova oli li popepi!”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2007
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 1/1 ep. 19-27

Paife olo efimbo lokukala oupafi shi dulife nale!

“Inatu kofeni . . . ngaashi venya vamwe, ndele tu pashukeni tu kale [oupafi, NW].”—1 OVATESSALONIKI 5:6.

1, 2. (a) Pompeii naHerculaneum oya li oilando yoludi lilipi? (b) Ovakalimo vahapu vomuPompeii naHerculaneum ove lipwililikila elondwelo lilipi, noshidjemo osha li shike?

MEFELEMUDO lotete lOshivalo sheedula detu doPaife, Pompeii naHerculaneum oya li oilando ivali yaRoma iyamba oyo ya li popepi nomhunda yaVesuvius. KOvaroma ovo va li oipuna, oilando oyo oya li ya shiivika nawa i li eenhele dokuya komafudo. Oupale vavo vomaudano ova li tava dulu okukala ovatali ve dulife peyovi, ndele muPompeii omwa li okapale komaudano ka kula oko kwa li taka dulu okukalwa hanga kovanhu aveshe vomoshilando. Ovalafululi vaPompeii ova valula eenduda domalodu di li 118, odo dimwe domudo da li eenhele dokundobolela ile doumbwada. Oluhaelo nosho yo okuhola omaliko okwa li apeshe, ngaashi omafano oo a li komakuma nosho yo oinima imwe oyo ya fiwa po tai shi ulike.

2 Mo 24 Aguste 79 O.P., omhunda yaVesuvius oya tameka okukunga omundilo. Ovanongononi ovo hava konakona omindilo odo hadi kungwa keemhunda ova itavela kutya ekungo lomundilo lotete olo la ndwafulila onhata ipyu nomute moilando oyo ivali, otashi dulika kala li tali dulu okukelela ovakalimo va ye onhapo. Doshili, vahapu osho va ninga. Ndelenee vamwe ovo inava diladila koshiponga ile ve lipwililikila ashike omadidiliko elondwelo ova hoolola okukala mo. Ndelenee lwomokati koufiku, oshikungulu shinene shomhepo ipyu unene, onhata ipyu nosho yo omamanya okwa kungulukila muHerculaneum nokwa fifa oshuunguungu ovakalimo aveshe ovo va li va fyaala moshilando osho. Ongula inene ya landula ko, oshikungulu sha fa shikwao osha dipaa keshe umwe muPompeii. Kasha li tuu oshidjemo shinyikifa oluhodi sha dja mokuhapwilikina komadidiliko elondwelo!

Exulilo longhalelo yoinima yOshijuda

3. Omafaafano elipi e li pokati kehanauno laJerusalem nosho yo olo laPompeii naHerculaneum?

3 Exulilo likumwifa laPompeii naHerculaneum ola li li dulike kehanauno linene laJerusalem omido omuwoi komesho yaasho, nonande ehanauno olo ola li la etwa po kovanhu. Ola hokololwa li li “shimwe shomomakondeko a nyika oshiponga unene mondjokonona aishe,” nokwa hokololwa kutya ola etifa efyo lOvajuda ve dule pemiliyona limwe. Ndelenee, ngaashi oshiponga shomuPompeii naHerculaneum, ehanauno laJerusalem inali ningwa nope he na elondwelo.

4. Edidiliko lopaxunganeko lilipi Jesus a yandja opo a londwele ovashikuli vaye kutya exulilo longhalelo yoinima ola li popepi, nongahelipi la li la wanifwa tete mefelemudo lotete?

4 Jesus Kristus okwa xunganeka ehanauno loshilando nokwa li yo a xunganeka oiningwanima oyo tai ke li tetekelela—oiningwanima inyemateka ngaashi oita, ondjala, omakakamo edu nosho yo oukolokoshi. Ovaprofeti ovanaipupulu otave ke lipyakidila, ndelenee onghundana iwa yOuhamba waKalunga otai ka udifilwa mounyuni aushe. (Mateus 24:4-7, 11-14) Nonande eendjovo daJesus odi na ewanifo linene kunena, oda li di na ewanifo linini pefimbo olo. Ondjokonona otai popi ondjala idjuu ya li muJudea. (Oilonga 11:28) Omunandjokonona Omujuda Josefus ota hokolola ekakamo ledu olo la ningwa momikunda daJerusalem efimbo lixupi komesho yehanauno loshilando. Eshi exulilo laJerusalem la fika, opa li pe na omapiyaano mahapu, oita yopashiwana pokati keengudu dopapolitika dOvajuda nosho yo omadipao moilando ihapu omo mwa li mu na ovakalimo Ovajuda naavo ve he fi Ovajuda. Nande ongaho, onghundana iwa yOuhamba oya li tai udifilwa “ovashitwa aveshe vokoshi yeulu.”—Ovakolossi 1:23.

5, 6. (a) Eendjovo dopaxunganeko daJesus dilipi da li da wanifwa mo 66 O.P.? (b) Omolwashike ovanhu vahapu unene va fya eshi Jerusalem sha teka po xuuninwa mo 70 O.P.?

5 Xuuninwa, mo 66 O.P., Ovajuda ova tukululila Roma oshibofa. Eshi Cestius Gallus a wilika omatanga ovakwaita a kondekele Jerusalem, ovashikuli vaJesus ova dimbuluka eendjovo daJesus tadi ti: “Ngenge tamu mono Jerusalem sha kondekelwa komatanga ovakwaita, opo nee shiiveni ehanauno laJerusalem ola fika popepi; opo nee ava vomuJudea nava fadukile keemhunda naava ve li moshilando nava dje mo, naava tava hangika komikunda va ha ye musho.” (Lukas 21:20, 21) Efimbo okwa li la fika opo va fiye po Jerusalem—ndelenee ongahelipi va li tava dulu oku shi ninga? Inashi teelelwa, Gallus okwa shuna nongudu yaye nosha yeulula ondjila kOvakriste muJerusalem nosho yo muJudea opo va dulike keendjovo daJesus nokuya onhapo keemhunda.—Mateus 24:15, 16.

6 Konima yomido nhee, pefimbo hanga lOpaasa, omatanga aRoma okwa aluka e li koshi yewiliko londjai Titus, oo kwa li a tokola toko okuxulifa po ounashibofa wOvajuda. Omatanga aye ovakwaita okwa li a dingilila Jerusalem nokwa fa “omikangha dokutulwa oiti ya honga,” a ninga okuya onhapo ku kale itaku shiiva. (Lukas 19:43, 44, NW) Nonande opa li oshiponga shoita, Ovajuda vomOuhamba aushe waRoma ova li va mbobolokela kuJerusalem omolwOpaasa. Opo nee ova li va fitikininwa ko. Josefus ota hokolola kutya ovatalelipo ovo ve na omupya ovo va li omuvalu muhapu waavo va ninga oihakanwa omolwekondekelo lOvaroma.a Eshi xuuninwa Jerusalem sha teka po, konyala oshitiheyali shOvajuda aveshe ovo va li mOuhamba waRoma osha xulifwa po. Ehanauno laJerusalem nosho yo lotembeli yasho ola li exulilo longhalelo yOshijuda nosho yo onghalelo yao yomalongelokalunga e likolelela kOmhango yaMoses.b—Markus 13:1, 2.

7. Omolwashike Ovakriste ovadiinini va xupa eshi Jerusalem sha hanaunwa po?

7 Mo 70 O.P., Ovajuda Ovakriste ova li tava dulu okukala va dipawa ile va twalwe moukwatwa pamwe nakeshe umwe oo a li muJerusalem. Ndelenee oumbangi wopandjokonona otau ulike kutya ova li va pwilikina kelondwelo laJesus olo la li la yandjwa omido 37 komesho yaasho. Ova fiya po oshilando noinava alukila ko.

Omalondwelo ovayapostoli e li pefimbo

8. Petrus okwa didilika omhumbwe yashike, neendjovo daJesus dilipi tashi dulika a li e na momadiladilo?

8 Kunena ehanauno olo tali hange apeshe oli li popepi, notali ka eta exulilo longhalelo aishe ei yoinima. Omido hamano komesho yehanauno laJerusalem, omuyapostoli Petrus okwa yandja omayele a endelela nokwa li e li pefimbo, oo a yukifwa unene tuu kOvakriste pefimbo letu, ta ti: Kaleni oupafi! Petrus okwa li a mona kutya Ovakriste ova li va pumbwa okupendula ‘omadiladilo avo a yela’ opo ve he lipwililikile ‘oshipango shOmwene,’ Jesus Kristus. (2 Petrus 3:1, 2) Eshi a ladipika Ovakriste va kale oupafi, Petrus otashi dulika a li e na momadiladilo osho a uda kuJesus ta lombwele ovayapostoli vaYe omafiku manini fimbo ina fya ta ti: “Kaleni mwa lungama, pashukeni nye mu ilikane, osheshi inamu shiiva efimbo olo onaini tali uya.”—Markus 13:33.

9. (a) Oikala ya nyika oshiponga ilipi vamwe tava ka kulika? (b) Omolwashike oikala yokulimbililwa ya nyika unene oshiponga?

9 Kunena, vamwe otava sheke tava ti: “Okukala po kwaye oko kwa udanekwa oku li peni?” (2 Petrus 3:3, 4, NW) Osha yela kutya oohandimwe ovo ove udite kutya oinima inai lunduluka nande shili ndele otai twikile ngaashi ya kala nale okudja keshito lounyuni. Omalimbililo a tya ngaho okwa nyika oshiponga. Omalimbililo otaa dulu okunghundipaleka okukala kwetu tu wete kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela noku tu nwefa mo tu twalwaatwalwe kouhalu wetu. (Lukas 21:34) Kakele kaasho, ngaashi Petrus e shi tumbula, ovasheki ovo ova dimbwa Eyelu lopomafiku aNoa, olo la hanauna po onghalelo aishe yoinima younyuni. Ounyuni owa li wa lunduluka shili pefimbo olo!—Genesis 6:13, 17; 2 Petrus 3:5, 6.

10. Oneendjovo dilipi Petrus ta ladipike nado ovo tashi dulika va kale ve he na elididimiko?

10 Petrus ota kwafela ovaleshi vaye opo va kulike elididimiko moku va dimbulukifa kutya omolwashike Kalunga luhapu iha katuka meendelelo. Shotete, Petrus ota ti: “Efiku limwe alike pOmwene li li ngaashi omido eyovi, nomido eyovi ongaashi efiku limwe alike.” (2 Petrus 3:8) Molwaashi Jehova oha kala alushe, ota dulu okudiladila oinima aishe nokuhoolola efimbo liwa okukatuka. Opo nee, Petrus okwa ulika kehalo laJehova opo ovanhu aveshe keshe pamwe ve lidilulule. Elididimiko laKalunga otali ti exupifo kuvahapu ovo tava dulu okuxula po ngeenge okwa katuka meendelelo. (1 Timoteus 2:3, 4; 2 Petrus 3:9) Ndelenee, elididimiko laJehova itali ti kutya ita ka katuka onghatu nandenande. Petrus ota ti: ‘Efiku lOmwene otali ke uya ngaashi omulunga.’—2 Petrus 3:10.

11. Oshike tashi ke tu kwafela opo tu kale oupafi pamhepo, nongahelipi osho tashi ka ‘endelelifa’ efiku laJehova, paku shi popya pafaneko?

11 Efaafanifo laPetrus oli shii okudidilikwa. Kashipu okukwata ovalunga, ndelenee omunangeli oo ha kala oupafi oufiku aushe ota dulu okumona diva omulunga shi dulife oo ta kala ta kofaakofa omafimbo nomafimbo. Ongahelipi omunangeli ta dulu okukala oupafi? Okweendaenda ohaku kwafa unene opo omunhu a kale e li oupafi shi dulife okukala omutumba oufiku aushe. Sha faafana, okukala twe lipyakidila pamhepo otaku ke tu kwafela tu li Ovakriste opo tu kale oupafi. Kungaha, Petrus ote tu ladipike tu kale twe lipyakidila “meengeda diyapuki nomoilonga yometilokalunga.” (2 Petrus 3:11, NW) Oilonga ya tya ngaho otai ke tu kwafela tu twikile ‘okweendelelifa euyo lefiku laKalunga.’ (2 Petrus 3:12) Doshili, itatu dulu okulundulula efimbolandulafano laJehova. Efiku laye otali uya pefimbo laye la nunwa. Ndelenee okudja paife fiyo efiku olo, efimbo otali ka monika la fa tali piti po unene neendelelo ngeenge otwe lipyakidila moilonga yaye.—1 Ovakorinto 15:58.

12. Ongahelipi fye pauhandimwe hatu dulu okumona ouwa melididimiko laJehova?

12 Onghee hano, keshe oo e wete kutya efiku laJehova ola kala ko ota ladipikwa a pwilikine komayele aPetrus okuteelela nelididimiko efimbo laJehova la nunwa. Doshili, ohatu dulu okulongifa neendunge efimbo olo la xupa ko olo tali pitikwa kelididimiko laKalunga. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okutwikila okukulika omaukwatya a fimanenena opaKriste nosho yo okutukula onghundana iwa navahapu osho ngeno inashi ka shiiva. Ngeenge otwa kala oupafi, Jehova ote ke tu hanga tu ‘he na onyata notu he noshipo mombili’ pexulilo longhalelo ei yoinima. (2 Petrus 3:14, 15) Osho itashi ka kala tuu enangeko noupuna!

13. Eendjovo daPaulus kOvakriste Ovatessaloniki dilipi tadi wapalele unene tuu kunena?

13 Monhumwafo yaye yotete kOvakriste Ovatessaloniki, Paulus naye ota popi shi na sha nomhumbwe yokukala oupafi. Okwa yandja omayele ta ti: “Inatu kofeni . . . ngaashi venya vamwe, ndele tu pashukeni tu kale [oupafi, NW].” (1 Ovatessaloniki 5:2, 6) Kunena, osho inashi pumbiwa tuu eshi ehanauno longhalelo yoinima younyuni aushe tali ehene popepi! Ovalongeli vaJehova ove li mounyuni u yadi okuhenakonasha noinima yopamhepo, naasho otashi dulu oku va kuma. Onghee hano, Paulus okwa londwela ta ti: “Tu kaleni [oupafi, NW] ndele twa djala oipakotolwa yoivela yeitavelo noyohole nembale loshivela leteelelo lexupifo.” (1 Ovatessaloniki 5:8) Okukonakona alushe Eendjovo daKalunga nosho yo okweendafana alushe novamwatate kokwoongala otashi ke tu kwafela tu shikule omayele aPaulus nosho yo tu kale tu wete kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela.—Mateus 16:1-3.

Omamiliyona oku li oupafi

14. Omivalu dilipi tadi ulike kutya vahapu kunena otava shikula omayele aPetrus okukala oupafi?

14 Mbela ope na ovanhu vahapu kunena ovo tava pwilikine ketwomukumo la nwefwa mo lokukala oupafi? Heeno. Momudo woilonga 2002, oshitwa shopombada shovaudifi 6 304 645—ehapupalo leepersenda 3,1 shi dule mo 2001—osha yandja euliko lokukala oupafi pamhepo mokulongifa eevili 1 202 381 302 tava popi navamwe kombinga yOuhamba waKalunga. Kuvo, oilonga ya tya ngaho kaya li nande oshinima shongaho. Oya li ondingandinga yokukalamwenyo kwavo. Oikala yavahapu vomuvo oya ulikwa koshihopaenenwa shaEduardo naNoemi muEl Salvador.

15. Oshimoniwa shilipi shokoEl Salvador tashi ulike kutya vahapu ove li oupafi pamhepo?

15 Omido donhumba da pita, Eduardo naNoemi ova pwilikina keendjovo daPaulus tadi ti: “Olupe lounyuni ou otali [lunduluka, NW].” (1 Ovakorinto 7:31) Ova ninga onghalamwenyo yavo ya nafangwa nova ya moukalele woukokolindjila wefimbo liyadi. Mokweendela ko kwefimbo, ova li va nangekwa noupuna meenghedi dihapu nova kufa ombinga nokuli moilonga youpashukilishikandjo nosho yo youpashukilishitukulwa. Nonande ova li va shakeneka omaupyakadi a kwata moiti, Eduardo naNoemi ova itavela kutya ova ninga etokolo la yuka eshi va yamba po ouwa wopamaliko omolwoufembanghenda wokuya moilonga yefimbo liyadi. Vahapu vomovaudifi 29 269 muEl Salvador—mwa kwatelwa ovakokolindjila 2 454—ova ulika omhepo yeliyambo mwene ya faafana, oyo i li etomheno limwe molwaashi oshilongo osho shi na ehapupalo leepersenda-2 domuvalu wovaudifi omudo wa ya.

16. Oikala ilipi ya li ya ulikwa komumwatate omunyasha muCôte d’Ivoire?

16 MuCôte d’Ivoire, oikala ya faafana oya li ya ulikwa komulumenhu omunyasha Omukriste oo a shangela koshitaimbelewa ta ti: “Ohandi longo ndi li omuyakuliongalo. Ndele itandi dulu okulombwela ovamwatate va kokole ondjila ofimbo ame itandi tula po oshihopaenenwa shiwa. Onghee hano onda fiya po oilonga hai futu nawa nopaife ohandi longo kwaame mwene, osho tashi pe nge efimbo la wana li na sha noukalele.” Omulumenhu oo omunyasha okwa ninga umwe womovakokolindjila 983 ovo tava longo muCôte d’Ivoire, osho sha lopota ovaudifi 6 701 omudo wa ya, ehapupalo leepersenda 5.

17. Ongahelipi omunyasha Ondombwedi muBelgium a ulika kutya ka li a tilifwa konhondo?

17 Okuhelididimikila omaitavelo amwe nokukala nonhondo otai twikile okweeta omaupyakadi kovaudifi vOuhamba 24 961 muBelgium. Ndele nande ongaho, ove li ovaladi nokave na oumbada. Eshi Ondombwedi yomido 16 ya uda Eendombwedi daJehova tadi popiwa kutya odi li oshimhanga eshi ongudu yavo kofikola ya li tai hongwa kombinga yeemhango di na sha nouwa nowii, oya pula epitikilo opo i yelife etaleko lEendombwedi daJehova. Mokulongifa ovideo Jehovah’s Witnesses—The Organization Behind the Name nosho yo oshileshomwa Oonzapo dhaJehova—Odho oolye? okwa li a dula okuyelifa kutya Eendombwedi odo oolyelye lelalela. Ouyelele oo owa li wa tambulwa ko nawa, noshivike sha landula ko ovalihongi ova li va pewa okakonakono omo omapulo aeshe a li e na sha nelongelokalunga lopaKriste lEendombwedi daJehova.

18. Euliko lilipi li li po kutya omaupyakadi opamaxupilo inaa imba ovaudifi muArgentina nosho yo muMosambike va longele Jehova?

18 Ovakriste vahapu ove na okutaalela omaupyakadi a kwata moiti pefimbo lomafiku aa axuuninwa. Ndele nande ongaho, ohava kendabala opo va ha piyaanekwe. Nonande muArgentina omwa kala oudjuu wopamaxupilo wa shiivika nawa, osha lopota oshitwa shopombada shipe shEendombwedi 126 709 omudo wa ya. Ope na natango oluhepo li li apeshe muMosambike. Ndele nande ongaho, 37 563 ova lopota va kufa ombinga moilonga youndombwedi, ehapupalo leepersenda 4. Onghalamwenyo oidjuu kuvahapu muAlbania, ndele oshilongo osho osha lopota ehapupalo liwa leepersenda 12, nosha hanga oshitwa shopombada shovaudifi 2 708. Osha yela kutya omhepo yaJehova itai imbwa keenghalo domaupyakadi ngeenge ovapiya vaye tava pitifa komesho oinima yOuhamba.—Mateus 6:33.

19. (a) Oshike tashi ulike kutya ope na natango ovanhu vahapu ovo va fa eedi ovo va fya ondjala yoshili yOmbibeli? (b) Omauyelele amwe makwao elipi olaporta yokomudo oo taa ulike kutya ovapiya vaJehova ove li oupafi pamhepo? (Tala omusholondodo pepandja 22-25.)

19 Oupokati wokomwedi womakonakonombibeli 5 309 289 oo a lopotwa omudo wa ya mounyuni aushe otaa ulike kutya ope na natango ovanhu ovo va fa eedi ovo va fya ondjala yoshili yOmbibeli. Moshitwa shopombada shipe 15 597- 746 shovakali pEdimbuluko, vahapu kave li natango tava longele Jehova. Nava twikile okukula meshiivo nosho yo mohole yokuhola Jehova nosho yo oumwainafana. Otashi hafifa okumona kutya “ongudu inene” ‘yeedi dimwe’ otai twikile okwiimika oiimati eshi tai longele Omushiti “omutenya noufiku motembeli yaye” pamwe novamwaxe ovavaekwa nomhepo.—Ehololo 7:9, 15; Johannes 10:16, OB-1954.

Oshilihongomwa osho hatu lihongo kuLot

20. Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa shaLot nosho yo shomukainhu waye?

20 Doshili, nokuli novapiya vaKalunga ovadiinini otava dulu okukala oule wokafimbo va fa ve wete kutya efimbo olo ve li mulo inali endelela. Diladila komona womumwaina waAbraham, Lot. Okwa li a shiivifilwa kovaengeli vavali ovo ve mu talela po kutya Kalunga okwa li e li popepi nokuhanauna po Sodom naGomorra. Onghundana oyo kaya li tai kumwifa Lot, oo “kwa li a yahamekwa keenghedi dovalundakani va kala moixuna yokuwanifa ouhalu.” (2 Petrus 2:7) Ndelenee, eshi ovaengeli vavali ve uya oku mu findikila a pite mo muSodom, okwa li ta ‘ongaonga.’ Ovaengeli ova li konyala ve na oku mu nana mo moshilando nosho yo oukwaneumbo waye. Konima yaasho, omukainhu waLot okwe lipwililikila elondwelo lovaengeli lokuhakeuka konima. Oikala yaye yoku he na ko nasha oye mu kanififa omwenyo waye. (Genesis 19:14-17, 26) Jesus okwa londwela ta ti: “Dimbulukweni omukainhu waLot.”—Lukas 17:32.

21. Omolwashike sha fimanenena okukala oupafi paife shi dulife nale?

21 Oshiponga shinene shomuPompeii nomuHerculaneum nosho yo oiningwanima i na sha nehanauno laJerusalem, oshihopaenenwa shEyelu lopefimbo laNoa nosho yo shaLot, aishe otai ulike kefimano lokupwilikina nelitulemo komalondwelo. Tu li ovapiya vaJehova, otu wete edidiliko lefimbo lexulilo. (Mateus 24:3) Otwe liyoolola ko komalongelokalunga oipupulu. (Ehololo 18:4) Ngaashi Ovakriste vomefelemudo lotete, otwa pumbwa ‘okweendelelifa euyo lefiku laKalunga.’ (2 Petrus 3:12) Heeno, otu na okukala oupafi paife shi dulife nale! Eenghatu dilipi hatu dulu okukatuka, nomaukwatya elipi hatu dulu okukulika opo tu kale oupafi? Oshitukulwa tashi landula otashi ka kundafana oinima oyo.

[Omashangelo opedu]

a Otashi dulika Jerusalem mefelemudo lotete kasha li shi na ovakalimo ve dule po 120 000. Eusebius okwa valula kutya ovakalimo 300 000 va dja koshitukulwa shaJudea ova li va ya kuJerusalem omolwOpaasa yo 70 O.P. Vakwao ovo va ninga oihakanwa otashi dulika va dja koitukulwa imwe youhamba.

b Doshili, pataleko laJehova, Omhango yaMoses oya li ya pingenwa po kehangano lipe mo 33 O.P.—Ovaefeso 2:15.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Oshiningwanima shilipi sha dulifa Ovakriste Ovajuda va ye onhapo ehanauno laJerusalem?

• Ongahelipi omayele oo e li momishangwa domuyapostoli Petrus naPaulus tae tu kwafele tu kale oupafi?

• Oolyelye kunena tava yandje oumbangi wokukala ve li oupafi filufilu?

• Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo mehokololo li na sha naLot nomukainhu waye?

[Efano pepandja 26]

Okukala nomalipyakidilo kwOvakriste otaku va kwafele va kale oupafi

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma