Oto dulu ngoo okuufa kutya omunhu oku na omaukwatya a tya ngahelipi mokutala keholokepo laye?
EFIKU limwe ndokotola umwe okwa li meumbo ta tale oprograma yoko-TV oko kwa li taku ningwa eenghundafana nomukwanepangelo umwe wokuIreland. Konima eshi ndokotola oo a konakona nawa oshipala shomukwanepangelo oo, okwa li a mona edidiliko lonhumba olo tali ulike kutya ota tumbu oshitumba. Opo nee, okwa li a lombwela omukwanepangelo oo kutya ne ke likonakonife meendelelo.
Oidjemo yomakonakono oya ka ulika kutya ndokotola okwa li e li mondjila. Ndokotola oo oha dulu okumona noupu kutya omunhu ota vele omukifi wonhumba shimha ashike e mu tale nawa. Ndele vamwe ohava ti kutya ove na omesho onhwa, hava dulu ashike okutala omunhu ndele tava mono kutya oku na omaukwatya elipi nomulineekelwa shi fike peni.
Oule womido omafele, ovalafululi ova kala tava ningi eenghendabala va konge po onghedi yonhumba yopaunongononi oyo tai dulu okukwafela umwe a mone kutya omunhu wonhumba oku na omaukwatya a tya ngahelipi mokutala ashike keholokepo laye lokombada. O-Encyclopædia Britannica oya yelifa onghedi oyo ya ti kutya “okutala eholokepo lomunhu lokombada ohaku holola omaukwatya aye ngeenge owa tale komalinyengo okoshipala ile komutungilo wolutu laye.” Omido 100 nasha lwaapo da pita, ovakonakoni vomihoko dovanhu, omaputuko nomifyuululwakalo, ngaashi Francis Galton, omupambele waCharles Darwin, nosho yo ovakonakoni voilonga yominyonena, ngaashi Cesare Lombroso wokuItalia, navo ova li tava xumifa komesho ediladilo la faafana olo la hangwa la dimbuwa kuvahapu.
Ope na natango ovanhu vahapu kunena ovo va itavela kutya otava dulu okumona filufilu kutya omunhu wonhumba okwa tya naanaa ngahelipi mokutala ashike keholokepo laye. Ndele mbela oto dulu ngoo shili okulineekela etaleko loye she likolelela keholokepo lomunhu?
Okutokola umwe she likolelela keholokepo laye lokombada
Oshihopaenenwa shaumwe oo a li a tokola vamwe pambabo she likolelela keholokepo lavo otashi hangwa mOmbibeli membo lOtete laSamuel. Jehova Kalunga okwa li a tuma omuprofeti Samuel a ka vaeke oshilyo shimwe moukwaneumbo waIsai osho sha li tashi ka ninga ohamba yaIsrael yomonakwiiwa. Ombibeli oya ti: “Vo [ovanamati vaIsai] eshi ve uya mo ndele ye a mona Eliab, okwa diladila: Oshili, ou omuvaekwa waye, ou ta kala moipafi yOmwene! Ndelenee Omwene ta lombwele Samuel: Ino tala olupe laye nomufika waye, osheshi Ame inandi mu hokwa. . . . Osheshi hasho shi li ngaashi omunhu ta tale. Osheshi omunhu ta tale osho shokombada, ndelenee Omwene ta tale omutima.” Samuel okwa li ashike a endulula natango epuko la faafana eshi a mona ovanamati vaIsai vakwao vahamano. Mepingafano nomadiladilo omuprofeti nosho yo aIsai, xuuninwa Kalunga okwa li a hoolola okamonamati kaIsai okati-8 kedina David oko ka li kanini kuvakwao, nonande kapa li umwe a li e shi diladila. — 1 Samuel 16:6-12.
Ovanhu ohava ningi epuko la faafana naalo nokunena. Omido donhumba opo da piti, omuprofesa umwe wokuNdowishi ha konakona oilonga yominyonena okwa li a ninga omakonakono ta longifa ovalihongi vomhango ve li 500. Okwa li a shiva ovalumenhu 12 ovo va li inava shiivika kovanafikola ovo. Umwe womovalumenhu ovo 12 okwa li omukulunhu wopolifi yomoshitukulwa, omupanguli, omudiinini wemona lounivesiti yonhumba, omunambelewa woinima yopanghalafano, eehahende donhumba, ovanambelewa vomomhangu nosho yo ovalumenhu vatatu va tokolwa nale komhangu ve li ovalongi vominyonena. Ovanafikola ovo ova li ve na okuninga omakonakono va tale kutya omulumenhu keshe womwaavo 12 oha longo shike nonokutya elipipo a wana okupewa ehandukilo lodolongo nomolwomunyonena washike. Ndele ashishe osho ova li ashike ve na oku shi mona she likolelela keholokepo nokomaludi oinima oyo ve hole.
Oshidjemo? Eepersenda 75 dovalihongi oda li da dula okumona kutya vatatu vomovalumenhu ovo ova li shili ovalongi vominyonena. Ndele eepersenda 60 lwaapo dovanafikola ovo oda li da fika pexulifodiladilo kutya ovalumenhu vakwao omuwoi navo ova li ovalongi vominyonena, nonande vo shidalelwe va holoke koshipala shomhangu. Omulihongi umwe womovalihongi va-7 okwa li a fika pexulifodiladilo kutya omupanguli oku na okukala omulandifi woingangamifi, ofimbo omulihongi umwe womovalihongi va-3 a li a fika pexulifodiladilo kutya omukulunhu wopolifi oku na okukala ombudi. Okutokola omunhu she likolelela keholokepo laye otaku dulu okufikifa umwe pexulifodiladilo la puka filufilu. Omolwashike mbela?
Eholokepo lokombada otali dulu okupukifa omunhu
Ngeenge opo wa shakeneke omunhu oshikando shotete, luhapu omadiladilo oye ohae mu fekelele omaukwatya onhumba she likolelela koimoniwa yoye yomonakudiwa. Ohatu kwatwa keamo loku mu fekelela noku mu tokola she likolelela kuvamwe ovo twa mwene nale. Kakele keholokepo lokombada, efimbo limwe otashi dulika tu tokole omunhu she likolelela koukwashiwana, komuhoko, komufika waye moshiwana ile kelongelokalunga laye.
Ngeenge otwa fekelele omunhu oukwatya wonhumba ndele mboli osho e li shili, ohatu ke litada kutya mboli fye otu shii okutala nonokutya ohatu dulu okutokola vamwe she likolelela keholokepo lavo. Ndele mbela ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge otwa didilike kutya osho twa fekelela umwe osha puka filufilu? Ngeenge fye ovanashili, katu na okukanyatela pwaasho twa li hatu fekelele omunhu, ndele otu na okukonakona oinima paushili. Ngeenge hasho, ohatu ke lihanga hatu yahameke vamwe ile tu va ningile owii wa kwata moiti molwaashi ashike ounhwa tau tu diladilifa kutya ohatu mono mo noupu omaukwatya ovanhu shimha ashike twa tale keholokepo lavo.
Okutokola umwe she likolelela keholokepo laye ihaku kala ashike kwa nyika oshiponga kunakutokolwa, ndele nokunakutokola mukwao yo. Pashihopaenenwa, Ovajuda vahapu vomefelemudo lotete ova li va anya okudimina kutya Jesus oye a li shili Messias omuudanekwa. Mbela omolwashike? Omolwaashi etaleko lavo ola li la kanghamena ashike keholokepo laJesus lokombada nova li ve mu tala ko kutya ye omona womuhongi woipilangi. Nonande ova li hava kala va kuminwa ounongo waye nosho yo oilonganghono yaye, kava li va dimina kutya Jesus Omona waKalunga nova li va kanyatela ashike pwaasho va hangwa ve mu diladilila nale. Oikala yavo oya li ye linyengifa Jesus a ka udifile pamwe pelili, nomolwaasho a ti: “Omuprofeti ke na opo a dinwa, omoshilando tuu shambulavo nokeumbo lambulavo.” — Mateus 13:54-58.
Ovajuda ovo ova li oshitukulwa shoshiwana shaIsrael osho sha kala sha teelela Messias oule womido omafele. Onghee hano, kava li va hokiwa vali kuJehova molwaashi eshi Jesus a vaekwa inave mu tambula ko e li Messias noinava lundulula etaleko lavo li na sha naye. (Mateus 23:37-39) Ngaashi Jesus, ovashikuli vaye navo kava li va tambulwa ko. Ovanhu vahapu ova li va dina etumwalaka lokangudu oko kanini kaavo va li nale ovayuli veeshi, ovo va li ve tondike kovahongwanhu nokovawiliki vomalongelokalunga oo a li taa dana onghandangala pefimbo lavo. Ovanhu ovo va li inava hala okulundulula etaleko lavo lonale ova li va kanifa oufembanghenda munene wokuninga ovashikuli vOmona waKalunga. — Johannes 1:10-12.
Vamwe ova li va lundulula etaleko lavo
Ovalininipiki vamwe vopefimbo laJesus ova li va lundulula etaleko lavo li na sha naye omolwoumbangi oo va li va mona. (Johannes 7:45-52) Vamwe vomwaavo ova li ovapambele vaJesus ovo potete va li ve udite kutya itashi shiiva nandenande omupambele wavo umwe a ninge Messias. (Johannes 7:5) Ndele mokweendela ko kwefimbo, ova ka lundulula etaleko lavo nove mu itavela. (Oilonga 1:14; 1 Ovakorinto 9:5; Ovagalati 1:19) Konima yomido donhumba, ovakalelipo voshiwana shOvajuda vamwe vomuRoma navo ova ka kwatwa kohokwe yokulipwilikinina ko vo vene eshi omuyapostoli Paulus ta popi ponhele yokwiitavela omitotolombo odo da li tadi tandavelifwa kovatondi vOukriste. Vamwe vomuvo ova ka ninga nokuli ovaitaveli konima eshi va uda Paulus ta popi. — Oilonga 28:22-24.
Ovanhu vahapu kunena navo ove na etaleko lii li na sha nEendombwedi daJehova. Omolwashike mbela? Luhapu hamolwaashi ngeno va konakona oinima paushili ile va mona oumbangi tau ulike kutya eitavelo noinima oyo hai ningwa kEendombwedi kai li pamishangwa. Ponhele yaasho, ove na ashike odino kutya itashi shiiva Eendombwedi daJehova odo di kale elongelokalunga olo tali hongo ovanhu oshili. Ngeenge oto dimbuluka, ovanhu vahapu mefelemudo lotete navo osho naanaa va li ve na etaleko la tya ngaho li na sha nOvakriste vonale.
Itashi tu kumwifa eshi ovanhu ovo tava ningi eenghendabala va landule oshikoti shaJesus vehe holike ile hava popilwa mowii. Mbela omolwashike? Omolwaashi Jesus okwa li a londwela ovashikuli vaye vashili a ti: “Edina lange otamu ke li tondelwa kuaveshe.” Ashike okwa li yo e va ladipika a ti: “Ndele ou te [lididimike] fiyo kexulilo, oye ta xupifwa.” — Mateus 10:22.
Metwokumwe noshipango shaJesus, Eendombwedi daJehova ohadi longo noudiinini kunena opo di twaalele ovanhu mounyuni aushe onghundana iwa yOuhamba waKalunga. (Mateus 28:19, 20) Ovo tava anye okadaadaa okupwilikina kudo, otave likanifile oufembanghenda wokukala tava ende mondjila oyo tai twala komwenyo waalushe. (Johannes 17:3) Ndele mbela ongahelipi shi na sha naave? Mbela oto ka twikila ashike okukala ho tale ko vamwe she likolelela keholokepo lavo nokudama etaleko loye lonale ile oto ka konakona oinima paushili to shi ningi nehalo liwa? Dimbuluka kutya: Eholokepo lokombada netaleko lonale otali dulu okupukifa omunhu; ashike okukonakona oinima paushili otaku dulu okweetifa oidjemo iwa noihafifa. — Oilonga 17:10-12.
[Efano pepandja 11]
Etaleko lOvajuda vahapu ole va imba va tambule ko Jesus e li Messias
[Efano pepandja 12]
Mbela Eendombwedi oho di tale ko ngoo paushili ile owe likolelela ashike ketaleko loye?