ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w12 7/1 ep. 13-15
  • Jehova okwa twikulula omesho ange

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Jehova okwa twikulula omesho ange
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2012
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Fimbo nda li muKinshasa
  • Onghalamwenyo yange oya ka kala vali ihafifa
  • Jehova okwa pange “omesho amwe”
  • Paife ondi udite kutya ohandi dulu okukwafela vamwe
    Oshungonangelo: Paife ondi udite kutya ohandi dulu okukwafela vamwe
  • Ombiibeli ohai lundulula onghalamwenyo yovanhu
    Oshungonangelo: Ombiibeli ohai lundulula onghalamwenyo Yovanhu
  • OMBIIBELI OHAI LUNDULULA ONGHALAMWENYO YOVANHU
    Oshungonangelo: Ombiibeli ohai lundulula onghalamwenyo Yovanhu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2012
w12 7/1 ep. 13-15

Jehova okwa twikulula omesho ange

Ehokololo la-Patrice Oyeka

Efiku limwe lwokomatango elela onda li nda hala okulidipaa molwaashi onda li nda lulilwa konghalamwenyo. Onda li nda polimana neenghono molwaashi nda twika nonda li handi kala nda fya oudja; handi uhala ashike handi pwilikine koradio halikasha halikatoka. Fiku olo, onda li nda tula oudiyo mekopi lomeva ndele handi li tula poshitaafula opo ngeno ndi nwe. Ndele onda li nda tokola oku ke likosha tete nokudjala nda fewa, opo nee ngeno handi uya ndi nwe ekopi lange ame ndi fye. Ndele fiyo okunena ondi na omwenyo. Mbela osha li sha enda ngahelipi opo ndi xupe?

ONDA dalelwa moshitukulwa shaKasaï Oriental, mOrepublika yoPaudemokoli yaKongo (DRC), mo 2 Februali 1958. Tate okwa fya fimbo nda li ndi na omido 9. Onghee hano, onda kala handi filwa oshisho komukulu wange womumati.

Eshi nda mana ofikola, onda li nda mona oilonga mofeema omo hamu longwa oikwamakenya. Ndele efiku limwe ongula mo 1989, omanga nda li mombelewa yange handi shange olaporta, onda haluka ashike ndihe wete ko vali nandenande. Potete, onda li handi diladila kutya pamwe olusheno ola dima, ndelenee onda li ndi udite eshina lolusheno tali ndunduma natango. Onda li nda haluka neenghono eshi nda mona kutya mboli onda twika; ngha li ndi wete nokuli neembapila odo nda li handi shange.

Onda ifana divadiva umwe womovanailonga ovo hava longo koshi yange opo a twale nge kokapangelo komofeema yetu. Omulongi womokapangelo okwa li a tuma nge ndi ka mone ondokotola kodoolopa. Eshi ndokotola oo a konakona nge, okwa mona kutya eenhumba odo di li lwokomidi domesho oda pasha nonokutya onda li ndi na oupyakadi wa kwata moiti. Nomolwaasho, okwa tumina nge koshilandopangelo, Kinshasa.

Fimbo nda li muKinshasa

Eshi nda li muKinshasa, onda konakonwa keendokotola domesho dihapu, ndele adishe oda nyengwa. Konima eshi nda ninga omafiku 43 moshipangelo, eendokotola oda fika pexulifodiladilo kutya onda ninga omupofi filufilu. Opo nee ovapambele vange ova kala tava twala nge keengeleka di lili noku lili opo ngeno ndi ka twikululwe pashikumwifilonga, ndele eenghendabala adishe odo inadi kwafa sha.

Hauxuuninwa, ngha li vali ndi na eteelelo loku ka mona ko. Okudja opo onda kala nda teka omukumo. Okwa tya ngoo onda ninga omupofi, onda kanifa oilonga, omukulukadi wange okwa fiya nge po nokwa ya noinima yetu aishe oyo ya li meumbo. Onda li nda fya ohoni yoku ka lyanga ile yokweendafana novanhu. Onda li nda ninga ashike omunhu wokukala meumbo, nda fa ashike omulikaleli nonda li ndi udite nda fa ndihe na oshilonga shasha.

Onda li nda hetekela okulidipaa oikando ivali. Oshikando oshitivali oshosho nda hokolola nale metetekelo. Ndele onda li nda xupifwa kokaana kambuletu kanini. Ofimbo nda li handi likosho, okaana oko oka tilashi ashike ekopi olo loudiyo ngahenya, nande kaka ka li ke shii eshi shi li mo. Lao linene, inaka nwa mo. Ashike onda li nda nyemata neenghono eshi nda li ndihe wete kutya ekopi ola yuka peni. Lwanima onda li nda hokololela oilyo youkwaneumbo kutya omolwashike nda li handi kongo ekopi olo nonokutya onda li handi diladila okulidipaa.

Ohandi pandula shili Kalunga nosho yo oukwaneumbo wetu eshi wa kala tau file nge oshisho, naashi eemhangela dange dokulidipaa da ponya.

Onghalamwenyo yange oya ka kala vali ihafifa

Osoondaxa imwe mo 1992 fimbo nda li handi shili omakaya ndi li peumbo, ope uya Eendombwedi daJehova mbali odo da li tadi udifa eumbo neumbo. Eshi da mona kutya onda twika, oda leshela nge Jesaja 35:5, oo ta ti: “Omesho ovapofi otaa ka pashuka nomatwi ovafitamatwi otaa ka fituluka.” Omutima wange owa li wa tunhukwa neenghono eshi nda uda eendjovo odo. Mepingafano naasho nda li nda lombwelwa keengeleka odo nda ile kudo, Eendombwedi kada li da udanekela nge kutya ohandi ka velulwa pashikumwifilonga. Ponhele yaasho, oda lombwela nge ashike kutya ngeenge onde lihongo kombinga yaKalunga, ohandi ka twikululwa mounyuni mupe oo a udaneka. (Johannes 17:3) Pefimbo ashike opo, onda li nda hovela okukonakona Ombibeli nEendombwedi, hatu longifa embo, Ove oto Dulu Okukala nOmwenyo Fiyo Alushe mOparadisa kombada yEdu. Onda li yo nda hovela okukala handi i kokwoongala kwopaKriste nopehe na okufaula nonda li nda ninga omalunduluko monghalamwenyo yange. Pashihopaenenwa, onda efa po okushila omakaya.

Molwaashi onghalo yange yokukala nda twika oya li tai imbi nge ndi ninge exumokomesho lopamhepo, onda li nda ya kofikola yovapofi opo ndi ke lihonge okulesha nokushanga Eendada dOshipofi. Osho osha li sha kwafela nge ndi kale handi kufa ombinga mokwoongala kOlupale lOuhamba. Diva konima yaasho, onda li nda ninga omuudifi, naasho osha li sha kwafela nge ndi kale vali handi hafele onghalamwenyo. Onda twikila okuninga exumokomesho fiyo nde liyapulila Jehova, nonda ninginifwa mo 7 Mei 1994.

Omolwohole yange yokuhola Jehova nosho yo ovanhu vakwetu, onda li nda tokola okuya moilonga yefimbo li yadi. Mu 1 Desemba 1995, onda li nda hovela okulonga oilonga yokuudifa yefimbo li yadi ndi li omukokolindjila wondjikilile. MuFebruali 2004, onda li nda nangekwa po ndi li omukulunhuongalo meongalo letu. Omafimbo amwe ohandi shivwa ndi ka yandje oipopiwa yopaMbibeli komaongalo omoshitukulwa shetu. Omanangeko noupuna aeshe oo okwa kwafela nge ndi kale nda hafa shili, nonda mona kutya kape na oulema oo tau dulu oku tu imba tu longele Jehova Kalunga.

Jehova okwa pange “omesho amwe”

Ngaashi nde shi popya metetekelo, omukulukadi wange okwa fiya nge po eshi nda ninga omupofi. Ndelenee Jehova okwa li a nangeka nge vali noupuna monghedi ye likalekelwa. Okwa pange omesho amwe vali, sha hala okutya, onda ka mona omukulukadi umwe, Anny Mavambu. Anny okwa li a dimina tu hombole nonande ondimupofi. Ohatu longo alushe pamwe naye moukalele, noha leshele nge omauyelele oo nda pumbwa ngeenge handi lilongekidile oipopiwa yange, ame handi shange mEendada dOshipofi. Anny oku li shili enangeko noupuna kwaame molwaashi naye oku li omuudifi wefimbo li yadi. Omolwaye, onda wanifilwa oushili weendjovo dOmayeletumbulo 19:14, odo tadi ti: “Eumbo nemona olo efyuululifo looxe, ndelenee omwalikadi e neendunge ta di kOmwene.”

Jehova okwe tu punika vali fye naAnny eshi e tu pa ounona vavali, okamati nokakadona. Onda teelela ashike nodjuulufi oku ka mona oipala yavo mOparadisa. Okwe tu nangeka yo noupuna eshi omukulu wange oo e tu pa onhele tu tungile mepya laye a tambula ko oshili yOmbibeli ndele ta ninginifwa, notu li meongalo limwe atushe.

Nonande ondi li omupofi, onda halelela natango okuninga shihapu moilonga yaKalunga molwaashi okwa nangeka nge noupuna muhapu. (Malakia 3:10) Ndelenee ohandi ilikana efiku keshe kutya Ouhamba waye nau uye opo u xulife po okumona oixuna akushe oko ku li kombada yedu. Eshi nda shiiva Jehova, onda mona oushili oo kutya “enangeko noupuna laJehova olo tali likolifa, noita weda ko oudjuu washa kulo.” — Omayeletumbulo 10:22, NW.

[Omafano pepandja 13]

Pomhito imwe eshi nda li handi yandje oshipopiwa; ame noukwaneumbo wange nomukulu wange

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma