OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 21
EIMBILO 21 Kongeni Ouhamba tete
Kala wa teelela nodjuulufi oshilando osho tashi kala po fiyo alushe
“Otwa teelela nodjuulufi [oshilando] osho tashi uya.” — HEB. 13:14.
ENENEDILADILO
Moshitukulwa eshi, ohatu ka tala nghee Ovaheberi etukulwa 13 tava dulu oku tu kwafela paife nosho yo monakwiiwa.
1. Jesus okwa li a xunganeka shike osho sha li tashi ka ningilwa Jerusalem?
OFIMBO Jesus Kristus ina fya, okwa li a pa ovashikuli vaye ouyelele u na sha nexunganeko olo la ka wanifwa po, eshi Jerusalem nosho yo otembeli yasho ya hanaunwa po. Okwa li a yandja elondwelo kutya efiku limwe Jerusalem ota ka “kondekwa ketangakwaita.” (Luk. 21:20) Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye kutya, ngeenge ova mono etangakwaita olo, ove na okufiya po diva Judea. Eendjovo daJesus oda li da wanifwa po. Etangakwaita laRoma ola li la kondeka Jerusalem. — Luk. 21:21, 22.
2. Omayele elipi omuyapostoli Paulus a li a pa Ovakriste Ovaheberi ovo va li muJudea nomuJerusalem?
2 Omido dinini ofimbo etangakwaita laRoma inali kondeka Jerusalem, omuyapostoli Paulus okwa li a shanga onhumwafo oyo i shiivike nawa i li embo lOvaheberi. Monhumwafo oyo, Paulus okwa li a pa Ovakriste vomuJudea nosho yo muJerusalem omayele a fimana oo a li tae ke va kwafela, opo ve lilongekidile osho va li tava ka taalela monakwiiwa. Mbela oshike va li tava ka taalela monakwiiwa? Jerusalem okwa li ta ka hanaunwa po. Opo Ovakriste ovo va xupe, ova li ve na okufiya po omaumbo avo nosho yo eengeshefa davo. Onghee Paulus okwa shanga kombinga yoshilando shaJerusalem, a ti: “Katu na oshilando osho tashi kalelele.” Opo nee okwa weda ko, a ti: “Ndele otwa teelela nodjuulufi osho tashi uya.” — Heb. 13:14.
3. “Oshilando osho shi na omakanghameno a pama” oshike, nomolwashike twe shi teelela?
3 Ovakriste ovo va li va hoolola okufiya po Jerusalem nosho yo Judea ova li va shekwa, ashike etokolo lavo ola li la xupifa eemwenyo davo. Kunena ohatu shekwa, molwaashi inatu tula elineekelo letu moimaliwa noina tu lineekela movanhu va xulife po omaupyakadi oo e li mounyuni. Ndele mbela omolwashike twa hoolola okuninga ngaho? Otu shii kutya mafiku Ouhamba waKalunga otau ka hanauna po ounyuni ou wa kolokosha. Otwa teelela nodjuulufi ‘oshilando osho shi na omakanghameno a pama, osho tashi uya,’ Ouhamba waKalunga.a (Heb. 11:10; Mat. 6:33) Koshi yokapalanyole keshe, oko ke li moshitukulwa eshi, ohatu ka tala: (1) kunghee omayele aPaulus a nwefwa mo a li a kwafela Ovakriste vopefimbo lovayapostoli, opo va dule okutwikila okuteelela “[oshilando] osho tashi uya,” (2) nghee Paulus a li e va longekidila oiningwanima oyo ya li tai ka ningwa monakwiiwa nosho yo (3) nghee omayele aye taa dulu oku tu kwafela kunena.
LINEEKELA MUJEHOVA, MOLWAASHI KE NA EFIKU E KU FIYE PO
4. Omolwashike Ovakriste va li va fimaneka Jerusalem?
4 Ovakriste ova li va fimaneka Jerusalem. Moshilando osho omo mwa li mwa totwa eongalo lotete lOvakriste mo 33 O.P., nolutuwiliki ola li hali di moshilando osho. Ovakriste vahapu ova li ve na omaumbo nosho yo oinima ihapu yopamaliko moshilando osho. Ashike Jesus okwa li a londwela ovashikuli vaye kutya ova li ve na okudja mo muJerusalem nosho yo muJudea. — Mat. 24:16.
5. Paulus okwa li a kwafela ngahelipi Ovakriste ve lilongekidile osho sha li tashi ka ningwa monakwiiwa?
5 Opo Paulus a kwafele Ovakriste va kale ve lilongekidila osho tashi ka ningwa monakwiiwa, okwa li e va kwafela va yandje elitulemo kunghee Jehova a li a tala ko oshilando shaJerusalem. Paulus okwa li e va dimbulukifa kutya Jehova ka li vali a hokwa ovapristeri, otembeli nosho yo omayambo oo a li taa ka yambwa. (Heb. 8:13) Ovanhu vahapu vomoshilando osho kava li va tambula ko Messias. Ovanhu kava li vali va pumbwa okuya kuJerusalem, opo va ka longele Jehova, molwaashi Jerusalem nosho yo otembeli oya li tai ka hanaunwa po. — Luk. 13:34, 35.
6. Omolwashike Ovakriste va li va pumbwa omayele aPaulus oo a li e va pa mOvaheberi 13:5, 6?
6 Pefimbo opo eshi Paulus a li a shangela Ovaheberi, ovanhu vahapu ova li hava hafele okukala muJerusalem, ile okutalela po oshilando osho. Omushangi umwe omuRoma oo a li ko pefimbo olo okwa ti kutya Jerusalem osha li “oshilando shi shiivike nawa.” Ovajuda va dja koilando ihapu ova li hava i koshilando oko omudo keshe, opo va ka dane oivilo, nova li hava longifa oimaliwa ihapu eshi ve li oko. Kape na omalimbililo kutya, omolwonghalo oyo Ovakriste vamwe ova li hava ningi oimaliwa ihapu. Nomolwaasho tashi dulika Paulus a li e va lombwela, a ti: “Inamu kala mu hole oimaliwa, ndele kaleni mwa wanenwa kwaasho mu na.” Okwa li yo a tofa mo omushangwa umwe oo tau popi kombinga yaasho Jehova a shilipaleka ovapiya vaye, tau ti: “Itandi ku efa noitandi ku fiye po.” (Lesha Ovaheberi 13:5, 6; Deut. 31:6; Eps. 118:6) Ovakriste ovo va li hava di muJerusalem nosho yo muJudea ova li va pumbwa eshilipaleko olo. Omolwashike? Omolwaashi diva konima eshi va mona onhumwafo oyo, ova li ve na okufiya po omaumbo avo, eengeshefa davo nosho yo oiniwe yavo. Nova li tava ka dja konhele oko va li vehe shii, naasho osha li tashi ka kala shidjuu kuvo.
7. Omolwashike twa pumbwa okupameka elineekelo letu muJehova paife?
7 Oshilihongomwa: Mbela oshike tashi ka ningwa po mafiku? “Oudjuu munene” otau ka hovela, nounyuni ou wa kolokosha otau ka hanaunwa po. (Mat. 24:21) Ngaashi Ovakriste ovo va li ko pefimbo lovayapostoli, otwa pumbwa okukala tu li oupafi notwe lilongekida. (Luk. 21:34-36) Pefimbo loudjuu munene, otashi dulika tu ka kanife omaumbo etu nosho yo oiniwe yetu aishe. Pefimbo opo ohatu ka pumbwa okukala twe lineekela filufilu muJehova, kutya ite ke tu fiya po. Nokuli nopaife, ofimbo oudjuu munene inau hovela, ohatu dulu okuulika kutya otwe lineekela Jehova shi fike peni. Lipula kutya, ‘Mbela eenghatu dange nosho yo omalalakano ange otaa ulike ngoo kutya inandi lineekela moinima yopamaliko, ndele onde lineekela muKalunga oo a udaneka kutya ota ka fila nge oshisho?’ (1 Tim. 6:17) Oshihopaenenwa shOvakriste vopefimbo lonale otashi dulu oku tu kwafela, opo tu kale ovadiinini pefimbo ‘loudjuu munene.’ Ashike efimbo olo otali ka kala lidjuu neenghono, nokape na Omukriste a shakeneka oudjuu wa tya ngaho. Ndele ongahelipi hatu dulu okushiiva kutya oshike hatu ka ninga po, ngeenge oudjuu munene owa hovele?
DULIKENI KWAAVO TAVA KWATELE KOMESHO
8. Jesus okwa li a pa ovahongwa vaye elombwelo lilipi?
8 Omido dinini konima eshi Ovaheberi va li va pewa onhumwafo yaPaulus, Ovakriste ova li va mona etangakwaita laRoma tali kondeke oshilando shaJerusalem. Konima eshi osho sha ningwa, Ovakriste ova li ve shi shii kutya efimbo ola fika, opo va ye onhapo tava di muJerusalem nosho yo muJudea, molwaashi Jerusalem osha li tashi ka hanaunwa po diva. (Mat. 24:3; Luk. 21:20, 24) Ndele mbela ova li tava ka ya onhapo peni? Jesus okwa popya a ti: “Ovo ve li muJudea nava ye onhapo keemhunda.” (Luk. 21:21) Moshitukulwa osho omwa li mu na eemhunda dihapu. Ova li va shiiva ngahelipi kutya okeemhunda dilipi tava i onhapo?
9. Omolwashike Ovakriste va li tave lipula kutya otava ka ya onhapo keemhunda dilipi? (Tala yo okaalita.)
9 Natu ka taleni keemhunda dimwe oko Ovakriste va li tava dulu okuya onhapo: Pashihopaenenwa, opa li pe na eemhunda daSamaria, eemhunda daGalilea, omhunda yaHermon, eemhunda daLibanon nosho yo eemhunda odo da li kombinga ikwao yomulonga waJordan. (Tala yo okaalita.) Moshitukulwa osho sha li shi na eemhunda omwa li mu na oilando imwe oyo ovanhu va li tava diladila kutya oi li meameno. Pashihopaenenwa, oshilando shaGamla, osha li shi li komhunda ile neenghono nosha li shidjuu okuya konhele oko. Ovajuda vamwe ova li tava diladila kutya oshilando osho oshi li onhele ya amenwa. Ashike Ovaroma ova li va ponokela oshilando osho noku shi hanauna po, novanhu vahapu ovo va li hava di oko ova li va fya.b
Opa li eemhunda dihapu oko Ovakriste va li tava dulu okuya, ashike haadishe da li eameno (Tala okatendo 9)
10-11. (a) Jehova otashi dulika a li a wilika Ovakriste ngahelipi? (Ovaheberi 13:7, 17) (b) Ongahelipi Ovakriste va li va mona ouwa eshi va dulika kwaavo va li tava kwatele komesho? (Tala yo efano.)
10 Osha fa shi li ngaha kutya, Jehova okwa li ta wilike Ovakriste okupitila mwaavo va li tava kwatele komesho meongalo. Omuhongwanhu umwe wedina Eusebius okwa shanga a ti: “Kalunga okwa li a hololela vamwe muJerusalem kutya Ovakriste ova pumbwa okufiya po Jerusalem nokuya kuPella, oshilando shaPerea.” Pella osha li onhele iwa oko Ovakriste va li tava dulu okuya. Molwaashi kasha li kokule naJerusalem, nokasha li shidjuu kuvo okufika ko. Ovanhu vahapu muPella kava li Ovajuda, onghee kava li tava kendabala okulwifa Ovaroma. — Tala okaalita.
11 Ovakriste ovo va li va ya onhapo keemhunda ova li va tula moilonga omayele aPaulus e na sha ‘nokudulika kwaavo tava kwatele komesho’ meongalo. (Lesha Ovaheberi 13:7, 17.) Oshidjemo, oshiwana shaKalunga osha li sha xupa. Ondjokonona otai ulike kutya Jehova ka li a fiya po ovo va li va “teelela oshilando osho shi na omakanghameno a pama,” Ouhamba waKalunga. — Heb. 11:10.
Pella osha li onhele oko Ovakriste tava dulu okukala va amenwa, nonhele oyo kaya li kokule (Tala okatendo 10-11)
12-13. Jehova okwa li a wilika ngahelipi oshiwana shaye pomafimbo madjuu?
12 Oshilihongomwa: Jehova oha longifa ovo tava kwatele komesho, opo a wilike oshiwana shaye. MOmbiibeli omu na oihopaenenwa ihapu oyo tai ulike nghee Jehova a longifa ovalumenhu ovadiinini, opo va wilike oshiwana shaye pomafimbo madjuu. (Deut. 31:23; Eps. 77:20) Nokunena otu shi liwetele kutya Jehova ota twikile okulongifa ovo tava kwatele komesho.
13 Pashihopaenenwa, eshi omukifi wo-COVID-19 wa li wa hovela, ovamwatate ovo va li “tava kwatele komesho” ova li va yandja ewiliko komaongalo. Ovakulunhuongalo ova li va pewa ewiliko li na sha nanghee ovamwatate novamwameme ve na okwoongala nokutwikila okulongela Jehova. Diva konima ashike eshi omukifi wekomba wa hovela, otwa li twa dula okuninga oshoongalele momalaka 500. Ovamwatate novamwameme ova li va dula okupwilikina oprograma oyo okupitila kointaneta, ko TV nosho yo koradio. Oshoongalele sha tya ngaho inashi ningwa nande onale. Pefimbo lomukifi wekomba, Jehova okwa li a twikila oku tu pa omalombwelo oo twa li twa pumbwa. Noshidjemo, otwa li twa twikila okukala twa hangana. Ohatu dulu okukala tu na elineekelo kutya, kashi na nee mbudi kutya oshike hatu ka shakeneka monakwiiwa, Jehova ota ka twikila okukwafela ovo tava kwatele komesho, opo va ninge omatokolo e li mondjila. Opo tu lilongekidile oudjuu munene notu katuke pandunge pefimbo olo lidjuu, otwa pumbwa okulineekela muJehova nokudulika kwaavo tava kwatele komesho. Omaukwatya elipi vali twa pumbwa okukala tu na?
ULIKA OHOLE YOUMWAINAFANA NOSHO YO OKUYAKULA OVAENDA
14. She likolelela kOvaheberi 13:1-3, omaukwatya elipi Ovakriste va li va pumbwa okuulika ofimbo Jerusalem ina hanaunwa po?
14 Ngeenge oudjuu munene owa hovele ohatu ka pumbwa okuulikilafana ohole shi dulife nale. Pefimbo opo, ohatu ka pumbwa okushikula oshihopaenenwa shOvakriste ovo va li hava di muJerusalem nomuJudea. Ovakriste ovo ova kala alushe hava ulikilafana ohole. (Heb. 10:32-34) Ashike momido daxuuninwa ofimbo Jerusalem inashi hanaunwa po, ova li va pumbwa okuulikilafana ‘ohole youmwainafana nokuyakula ovaenda’ shi dulife nale.c (Lesha Ovaheberi 13:1-3.) Nafye ohatu ka pumbwa okuulikilafana ohole pefimbo loudjuu munene shi dulife nale.
15. Omolwashike Ovakriste Ovaheberi va li va pumbwa okuulikilafana ohole youmwainafana nokuyakulafana, konima eshi va ya onhapo keemhunda?
15 Etangakwaita laRoma ola li la kondeka oshilando shaJerusalem, nombaadilila ole ke shi fiya po diva. Opo nee Ovakriste ova li va dula okuya onhapo, ndele ova li ashike va dula okuya noinima inini. (Mat. 24:17, 18) Ova li va pumbwa okukwafelafana, eshi va li mondjila va yuka keemhunda, nokonima eshi va fika. Ovamwatate novamwameme vahapu ova li va pumbwa oikulya, oikutu nonhele yokukala. Naasho osha li sha pa Ovakriste omhito opo va ulikilafane ohole youmwainafana, eshi va yakulafana nokutukulilafana osho ve na. — Tit. 3:14.
16. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole ovaitaveli vakwetu ovo va pumbwa ekwafo letu? (Tala yo efano.)
16 Oshilihongomwa: Ohole ohai tu kwafele tu yambidide ovaitaveli vakwetu ovo va pumbwa ekwafo. Pashihopaenenwa, ovamwatate vahapu ova li va halelela okukwafela ovamwatate novamwameme ovo va li va ninga eenhauki omolwoita noiponga yopaushitwe. Ova li ve va pa oinima oyo va li va pumbwa, ve va kwafela noku va twa omukumo opo va twikile okulongela Jehova. Omumwameme wokoUkraine, oo a fiya po eumbo laye omolwoita, okwa ti: “Otwa mona nghee Jehova e tu wilika noku tu kwafela okupitila movamwatate. Ova li ve tu tambula ko noku tu kwafela nawa moUkraine, moHungary nopaife omoGermany.” Jehova oye ha longifa ovo hava yakula ovamwaxe nokufila oshisho eemhumbwe davo. — Omayel. 19:17; 2 Kor. 1:3, 4.
Nokunena Ovakriste eenhauki ova pumbwa ekwafo letu (Tala okatendo 16)
17. Omolwashike sha fimana okukulika ohole youmwainafana nokuyakulafana paife?
17 Pefimbo loudjuu munene, ohatu ka pumbwa okukwafelafana shi dulife paife. (Hab. 3:16-18) Jehova ohe tu deula paife opo tu ulike ohole youmwainafana nokuyakulafana, omaukwatya oo hatu ka pumbwa pefimbo olo lidjuu neenghono.
OSHO TASHI KA NINGWA MONAKWIIWA
18. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Ovakriste ovo va li va fiya po Jerusalem?
18 Ngaashi ondjokonona ye shi ulika, Ovakriste ovo va li va dulika nova ya onhapo keemhunda ova li va xupa eshi Jerusalem sha hanaunwa po. Ova li va fiya po oshilando, ashike Jehova ke na efiku e va fiile po. Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shavo? Nafye katu shii filufilu kutya oiningwanima ilipi tai ka ningwa monakwiiwa. Ashike Jesus okwe tu lombwela tu kale twe lilongekida okudulika. (Luk. 12:40) Ohatu dulu yo okudilonga komayele aPaulus oo a li a shangela Ovaheberi noku a tula moilonga. Jehova okwe tu udanekela kutya ke na efiku e tu efe, ile e tu fiye po. (Heb. 13:5, 6) Onghee natu kale twa teelela oshilando osho tashi uya, Ouhamba waKalunga, noku ka hafela omanangeko noupuna fiyo alushe. — Mat. 25:34.
EIMBILO 157 Otaku ke yombili
a Pefimbo lOmbiibeli, oilando luhapu oya li hai pangelwa keehamba. Oshilando osho osha li tashi dulu okutalika ko shi li ouhamba. — Gen. 14:2.
b Osho osha li sha ningwa mo 67 O.P., diva ashike eshi Ovakriste va ya onhapo okudja muJudea nomuJerusalem.
c Oshitya ‘ohole youmwainafana’ otashi dulu yo okutolokwa tashi yukifwa kohole oyo hai kala pokati kovapambele. Ashike Paulus okwa li ta ulike kohole youmwainafana oyo tu na meongalo.