‘Efimbo ola fika’
“Efimbo laye lokudja mounyuni ou nokuya kuXe ole uya.”—JOHANNES 13:1.
1. Eshi Opaasa yomo 33 O.P. tai ehene popepi, Jerusalem oshiyadi omitotolombo dashike, nomolwashike?
PENINGINIFO laye mo 29 O.P., Jesus okwe lidenga mondjila oyo tai ka twala ‘pefimbo’ lokufya kwaye, enyumuko laye nosho yo okufimanekifwa kwaye. Osha li efimbo loitemadula yomo 33 O.P. Opo ashike pa piti oivike yonhumba eshi omhangu yopombada yOshijuda oSanhedrin, kwa li ya pangela omhangela okudipaa Jesus. Eshi a uda shi na sha nomhangela yavo, tashi dulika okupitila muNikodemus oshilyo shoSanhedrin oo a li e mu nine olukeno, Jesus okwa dja mo muJerusalem ndele ta i meni loshilongo kombinga inya yomulonga waJordan. Eshi efimbo lOshivilo shOpaasa tali ehene popepi, ovanhu vahapu otava ende okudja meni loshilongo va yuka kuJerusalem noshilando oshiyadi omitotolombo kombinga yaJesus. Ovanhu ova kala tava pulafana tava ti: “Otamu ti ngahelipi: Ye ote uya tuu koshivilo?” Ovapristeri ovakulunhu nOvafarisai ova yandja elombwelo opo keshe ou ta mono Jesus e va lombwele apa e li.—Johannes 11:47-57.
2. Oshike sha longwa kuMaria osho sha pendula eemhata, ndele enyamukulo laJesus oku mu amena otali ulike shike shi na sha nokushiiva ‘efimbo laye’?
2 Momafiku 8 omwedi Nisan, ku na ashike omafiku ahamano komesho yOpaasa, Jesus okwa alukila vali momudingonoko waJerusalem. Okwa ya kuBetania—odolopa mu na ookaume kaye ovaholike Marta, Maria naLasarus—onhele i li konyala eekilometa nhatu okudja muJerusalem. Fiku olo ola li Etitano konguloshi, na Jesus oko a kala Eshabata. Onguloshi ya shikula ko eshi Maria a longifa omaadi ondilo edimba liwa moku mu yakula, ovahongwa ove shi pataneka. Jesus okwa nyamukula ta ti: “Mu efa, osheshi e a tuvikilila efiku lokupakwa kwange. Osheshi eehepele odi li punye alushe, ndele Ame nghi li punye alushe.” (Johannes 12:1-8; Mateus 26:6-13) Jesus oku shii kutya “efimbo laye lokudja mounyuni ou nokuya kuXe ole uya.” (Johannes 13:1) Oku na ashike omafiku atano nopo nee ota ka ‘yandja omwenyo waye oikulila yavahapu.’ (Markus 10:45) Hano okudja opo, eliudo lopaulumomhumbwe ola nwefa mo keshe osho Jesus ta ningi ile ta hongo. Eshi itashi tu pe tuu oshihopaenenwa shiwa eshi twa teelela nehalo exulilo longhalelo yoinima! Tala kwaasho sha ningwa po moshinima shaJesus efiku la ka shikula ko.
Efiku lokuuya mo kwaJesus e li omufindani
3. (a) Ongahelipi Jesus e uya muJerusalem mOsoondaxa momafiku 9 omwedi Nisan, novanhu ovo va li puye ove linyenga ngahelipi? (b) Enyamukulo la tya ngahelipi Jesus a yandja kOvafarisai ovo tava ngongota shi na sha nongudu yovanhu?
3 MOsoondaxa omafiku 9 omwedi Nisan, Jesus okwa ya kuJerusalem e li omufindani. Eshi ta ehene popepi noshilando—a londa kokandongwena mewanifo laSakaria 9:9—ovanhu vahapu ovo ve mu tula mengungo ova yala oikutu yavo mondjila, fimbo vakwao va teta oitai yomiti ndele tave i yale mondjila. “Na nangekwe noupuna ohamba, ou te uya medina lOmwene,” osho va ingida. Ovafarisai vamwe ovo va li mongudu okwa li va hala Jesus a hanyene ovahongwa waye. Ndelenee Jesus okwa nyamukula ta ti: “Ohandi mu lombwele: ava ngenge tava mwena, omamanya otaa ingida.”—Lukas 19:38-40; Mateus 21:6-9.
4. Omolwashike Jerusalem ashishe sha tukuluka eshi Jesus e uya moshilando?
4 Vahapu ovo ve li mongudu oivike yonhumba ashike opo ya di ko ova mwene eshi Jesus ta nyumuna Lasarus. Nopaife otava lombwele nee vakwao shi na sha noshikumwifilonga osho. Hano eshi Jesus te uya muJerusalem, oshilando ashishe sha tukuluka. “Olyelye ou?” ovanhu tava pula. Neengudu dovanhu oda kala tadi ti: “Oye omuprofeti ou, Jesus womuNasaret shaGalilea.” Mokumona osho tashi ningwa po, Ovafarisai ova hovela okungongota ndele tava ti: “Ounyuni aushe tau mu shikula.”—Mateus 21:10, 11; Johannes 12:17-19.
5. Oshike sha ningwa po eshi Jesus a ya motembeli?
5 Ngaashi sha kala ondjikilile kuye ngeenge ta talele po Jerusalem, Jesus Omuhongi Munene, okwa ya motembeli opo a ka honge. Opo nee ovapofi noingudu ye uya kuye ndele okwe i velula. Eshi ovapristeri ovakulunhu novanongo vomishangwa ve shi mona nove udite ounona eshi tava ingida motembeli tava ti: “Hoshianna, Omona waDavid,” ova umana. “Ove, udite ko tuu ava osho tava ti?” osho ve mu pula. “Heeno,” osho a nyamukula. “Onye inamu lesha hamba nande lumwe: Omomakanya ounona nouhanana we lilongela ehambelelo?” Eshi Jesus ta twikile okuhonga okwa kala ta tongolola nawa onghalo motembeli.—Mateus 21:15, 16; Markus 11:11.
6. Ongahelipi Jesus a enda oinima monghedi ya yooloka ko kwaayo yonale, nomolwashike?
6 Jesus oinima ine i enda tuu monghedi ya yooloka ko kwaayo yeemwedi hamano da ka lupuka! Efimbo olo okwe uya muJerusalem kOshivilo shOmatwali, “hamoipafi, ndele omeholeko.” (Johannes 7:10) Ndele shimha omwenyo waye u li moshiponga okwa kala alushe ha katuka eenghatu dokuya onhapo a ha mone oshiponga. Ndele oshikando eshi okwe uya moshilando moipafi omanga kwa yandjwa elombwelo loku mu kwata! Kasha li yo onghedindjikilile yaJesus okulishiivifa e li Messias. (Jesaja 42:2; Markus 1:40-44) Kakwa li ha kala a hala eshiivifo lembuyaano ile omilombo inadi yela nawa di na sha naye di tandavelifwe okanya nokanya. Paife eengudu dovanhu otadi mu ingida moipafi e li Ohamba nOmuxupifi—Messias—ndele ota anye eindilo lovawiliki vomalongelokalunga kutya na hanyene ovanhu va mwene. Omolwashike pe na elunduluko? Omolwaashi “efimbo ola fika, Omona wOmunhu a fimanekifwe,” ngaashi ashike Jesus e ke shi popya efiku la shikula ko.—Johannes 12:23.
Eenghatu douladi —nokonima omahongo oo taa xupifa omwenyo
7, 8. Eenghatu daJesus momafiku 10 omwedi Nisan 33 O.P., ongahelipi tadi ulike osho a ningile motembeli pOpaasa yomo 30 O.P.?
7 Konima eshi e uya motembeli mOmaandaxa omafiku 10 omwedi Nisan, Jesus okwa katuka kwaasho a mwene omutenya wa dja ko. Okwa hovela “okuta mo oonakulandifa noonakulanda motembeli, okwa undulila poshi oitaafula yovakumaani voimaliwa noipundi yovalandifi veenghuti, Ye ina efa nande umwe a humbata oshiyuma [a pitile, OB-1986] motembeli.” Shi na sha novaningi vowii ava okwa popya ta ti: “Hamba, inaku shangwa: ongulu yange i nokwiifanwa ongulu yeilikano yovanhu aveshe? Ndele nye omwe i ninga oshikololo shovanyeki.”—Markus 11:15-17.
8 Eenghatu daJesus oda ulika osho a ningile omido nhatu da pita eshi a li motembeli pOpaasa yomo 30 O.P. Ndelenee oshikando eshi ehandu ola xwama unene. Ovashingifi motembeli paife ote va popi ve li ‘ovanyeki.’ (Lukas 19:45, 46; Johannes 2:13-16) Osho ve li ngaho molwaashi okwa li tava pula ondilo kwaavo va hala okulanda oimuna yokuninga omayambo. Ovapristeri ovakulunhu novanongo vomishangwa novakulunhu voshiwana eshi va uda osho Jesus ta ningi natango ova pangela omhangela ve mu dipaife. Ndele natango kave wete nghee ve na okuhanauna po Jesus, molwaashi ovanhu aveshe okwa li va kuminwa ehongo laye nove mu ngudumanena opo va pwilikine kuye.—Markus 11:18; Lukas 19:47, 48.
9. Jesus ota hongo oshilihongomwa shashike, neshivo lashike ta yandje kwaavo tave mu pwilikine motembeli?
9 Eshi ta twikile nokuhonga motembeli Jesus okwa popya ndee ta ti: “Efimbo ola fika, Omona wOmunhu a fimanekifwe.” Heeno, oku shii kutya oku na ko ashike omafiku manini mokukalamwenyo kwopanhu. Konima eshi a yelifa okufila mo kwomuma yolulya opo i dale oiimati kutya okwa faafana nokufya kwaye opo a ninge oupitilo wokuyandja omwenyo waalushe kuvamwe, Jesus kwa shiva ovapwilikini vaye ta ti: “Ngenge pe na ou ta kalele nge, [na] shikule nge; naapa ndi li, omupiya wange oko ta kala. Ndele ngenge pe na ou ta kalele nge, Tate ote mu fimaneke.”—Johannes 12:23-26.
10. Jesus oku udite ngahelipi shi na sha nouyahame wefyo olo a taalela?
10 Mokudiladila shi na sha nouyahame wefyo laye olo la li ashike kokule nomafiku ane, Jesus okwa twikila okuhonga ta ti: “Paife omwenyo wange owa tukuluka, ndee handi ti ngahelipi? Tate, [xupife] nge mokafimbo aka.” Ndele osho sha taalela Jesus itashi dulu okuhenukwa. Okwa ti: “Ndelenee [molwaashi] nde uya mokafimbo tuu aka.” Doshili, Jesus ota tu kumwe nelongekido laKalunga alishe. Okwa tokola toko opo a pitike ehalo laKalunga li pangele eenghatu daye fiyo okefyo laye lopayambo. (Johannes 12:27) Ine tu tulila po tuu oshihopaenenwa shiwa shokudulika pauyadi kehalo laKalunga!
11. Omahongo ashike Jesus ta hongo ovo opo ashike va udu ondaka ya dja meulu?
11 Molwokunakonasha kwaye nghee edina laXe tali ka kumwa kefyo laye, Jesus okwa ilikana ta ti: “Tate, fimanekifa edina loye.” Ongudu oyo ya li ya ongala motembeli oya kumwa unene eshi ondaka ya dja meulu ya popya tai ti: “Ame onde li fimanekifa nale, ndele ohandi li fimanekifa vali.” Omuhongi Munene okwa longifa omhito ei okulombwela ongudu yovanhu kutya omolwashike kwa udika ondaka, kutya oshike tashi ka kala oshilanduliko shefyo laye nonokutya omolwashike ve na okukala ve na eitavelo tali longo. (Johannes 12:28-36) Doshili, omafiku avali axuuninwa okwa li e yadi omalipyakidilo kuJesus. Ndele efiku olo la kwata moiti ola li natango komesho.
Efiku letokolo
12. MEtivali lomafiku 11 omwedi Nisan ongahelipi ovawiliki vomalongelokalunga va kendabala okweenda Jesus moinheya, noshidjemo osha li ngahelipi?
12 MEtitatu omafiku 11 omwedi Nisan, Jesus okwa ya vali motembeli a ka honge. Omwa li ovanaita naye. Mokuulika keenghatu daJesus donghela, ovapristeri ovakulunhu nosho yo ovakulunhu voshiwana ove mu pula tava ti: “Okeenghono dilipi po ho longo ei? Olyelye e ku pa epangelo eli?” Omuhongi Munene okwe va fifa ohoni menyamukulo laye, ndele ta popi omafaneko atatu a fimana oo a nyaneka naanaa pomutenya kutya ovapataneki vaye ova li ovanawii shi fike peni—avali omuo otaa popi shi na sha nomuviinyu nalimwe otali popi shi na sha noshivilo shohango. Mokuhandukifwa kwaasho va uda, ovawiliki vomalongelokalunga ova hala oku mu kwata. Ndele ova tila eengudu dovanhu, odo da tala ko Jesus kutya oku li omuprofeti. Hano ova kendabala ve mu ende moinheya a tye sha osho tashi dulu okuningifa ve mu kwatife. Omanyamukulo oo a yandjwa kuJesus okwe va mweneka.—Mateus 21:23–22:46.
13. Omayele ashike Jesus a yandja kovapwilikini vaye kombinga yovanongo vomishangwa nosho yo Ovafarisai?
13 Molwaashi ovanongo vomishangwa nOvafarisai otava ti kutya ohava hongo Omhango yaKalunga, Jesus paife ota ladipike ovapwilikini vaye ta ti: “Keshe osho tave shi mu lombwele, shi ningeni nye mu shi diinine; ndele inamu hopaenena oilonga yavo, osheshi ovo tava lombwele, ndele itava longo sha.” (Mateus 23:1-3) Inava tokolwa tuu netokolo linene moipafi! Ndele Jesus ine va efa natango. Eli olo efiku laye laxuuninwa motembeli, opo nee nouladi ta popi omanyaneko pomutenya—a landulafana ngaashi oshikungulu.
14, 15. Etokolo tali lengula lilipi Jesus a tokola nalo ovanongo vomishangwa nOvafarisai?
14 Oikando ihamano Jesus okwa popya ta ti: “Woo nye, ovanongo vomishangwa novafarisai, ovanaihelele nye.” Osho ve li ngaho molwaashi, ngaashi a yelifa, otava idilile ovanhu oshivelo shokuya mOuhamba wokeulu, itava pitike ovo ve li mondjila va ye mo. Ovanaihelele ava ohava taulula efuta nedu nelalakano lokulikola omulidilululifwa umwe, opo ashike ve mu ninge oshihakanwa shehanauno laalushe. Omanga hava nigilike “oinenenima yomomhango [nokutya, NW] ouyuki nefilonghenda noudiinini,” otava yandje elitulemo linene kokuyandja oshitimulongo. Doshili, ohava kosho “eholo netiti kombada, ndele meni oli yadi enyeko noufukenhu,” sha hala okutya, okwoola kwavo kwomeni okwa tuvikwa koudiinini wokombada wongaho. Natango, ove hole okutunga eembila dovaprofeti noku di wapaleka opo va twe omufindo oilonga yavo yokukwafela nonande ovo “ovana vovadipai vovaprofeti.”—Mateus 23:13-15, 23-31.
15 Mokutokola okuhenongushu kwoupamhepo wovapataneki vaye, Jesus okwa popya ta ti: “Woo nye, ovakwatiketi ovapofi.” Ove li ovapofi pamhepo molwaashi ova kala tava tu unene omufindo koshingoli shotembeli ponhele yokutwa omufindo kongushu yopamhepo yonhele oyo yelongelokalunga. Jesus ta twikile nokupopya eendjovo da kwata moiti detokolo laye. Ota ti: “Omayoka nye, noludalo leenhoka, otamu shiiva ngahelipi okuya onhapo etokolo [laGehenna, NW]?” Heeno, Jesus ote va lombwele kutya molwokushikula ondjila yavo yowii, otava ka mona ehanauno laalushe. (Mateus 23:16-22, 33) Nafye yo natu ulike ouladi mokuudifa etumwalaka lOuhamba, nokuli nande eshi osha kwatela mo okunyaneka pomutenya elongelokalunga loipupulu.
16. Manga ve li omutumba komhunda yEemono, exunganeko la fimana lilipi Jesus a yandja kovahongwa vaye?
16 Opo nee Jesus okwa dja mo motembeli. Pokuningina kwetango, ye pamwe novayapostoli vaye ova londa komhunda yEemono. Fimbo ve li omutumba oko, Jesus okwa yandja exunganeko li na sha nokuhanaunwa po kwotembeli nosho yo edidiliko lokukala po kwaye nolexulilo longhalelo yoinima. Eityo leendjovo edi dopaxunganeko ola fika fiyo opefimbo letu. Onguloshi oyo Jesus okwa lombwela yo ovahongwa vaye ta ti: “Onye omu shi shii, ngenge taku piti omafiku avali oku nopassa; nOmona wOmunhu ota yandjwa okuvalelwa.”—Mateus 24:1-14; 26:1, 2.
Jesus ‘okwa kala e hole ovo vaye fiyo exulilo’
17. (a) Pefimbo lOpaasa momafiku 14 omwedi Nisan, oshilihongomwa shilipi Jesus a honga ovo 12? (b) Edimbuluko lashike Jesus a dika po konima eshi a lekela Judas Iskariot?
17 Omafiku avali a shikulafana—omafiku 12 nosho yo 13 omwedi Nisan—Jesus ine liholola moipafi motembeli. Ovakwatelikomesho vomalongelokalunga otave mu kongo ve mu dipae, ndele ye ina hala nande okudana kwaye Opaasa pamwe novayapostoli vaye ku piyaanekwe kusha. Etine lomafiku 14 omwedi Nisan ola hovela eshi etango la ningina—efiku laxuuninwa longhalamwenyo yaJesus kombada yedu e li omunhu. Onguloshi oyo, Jesus oku li pamwe novayapostoli vaye meumbo muJerusalem omo kwa li va longekidilwa okudana Opaasa. Manga tava dana Opaasa pamwe okwa honga ovo ve li 12 oshilihongomwa shiwa shi na sha nelininipiko mokukosha eemhadi davo. Konima yokulekela Judas Iskariot oo a dimina okukengelela Omwene waye molwoisilveri 30—ondado yomupika paMhango yaMoses—Jesus okwa dika po Edimbuluko lefyo laye.—Exodus 21:32; Mateus 26:14, 15, 26-29; Johannes 13:2-30.
18. Omahongo ashike a wedwa po Jesus a honga ovayapostoli vaye 11 vadiinini, nongahelipi e va longekidila okuya kwaye oko kwa li ku li popepi?
18 Konima eshi Edimbuluko la dikwa po, ovayapostoli ova hovela okutwa eemhata didjuu kutya olyelye a kula mokati kavo. Ponhele yoku va tangunina, Jesus okwe va honga nombili shi na sha nongushu yokuyakula vamwe. Molwolupandu kutya otava ka kala puye fiyo efimbo lokukwatwa kwaye, okwa ninga ehangano lopaumwene navo omolwouhamba. (Lukas 22:24-30) Jesus okwe va lombwela yo va kale ve holafane ngaashi ashike ye a kala e va hole. (Johannes 13:34) Manga natango e li mongulu omo, Jesus okwe va longekidila pahole okuya kwaye oko ku li popepi. Okwe va shilipalekela oukaume waye navo, okwe va twa omukumo va kale neitavelo tali longo nokwe va udanekela ekwafo lomhepo iyapuki. (Johannes 14:1-17; 15:15) Manga ina dja mo meumbo, Jesus okwa ilikana Xe ta ti: “Efimbo le uya, fimanekifa omumwoye, omumwoye e ku fimanekife yo.” Doshili, Jesus okwa longekidila ovayapostoli vaye okuya kwaye nosha yela kutya ‘okwa kala e hole ovo vaye fiyo exulilo.’—Johannes 13:1; 17:1.
19. Omolwashike Jesus e kwetiwe kouyahame unene moshikunino shaGetsemane?
19 Otashi dulika sha li mokati koufiku eshi Jesus novayapostoli vaye 11 ovadiinini va fika moshikunino shaGetsemane. Okwa kala ha i ko luhapu novayapostoli vaye. (Johannes 18:1, 2) Moule weevili donhumba, Jesus ota ka fya e li ngaashi omukolokoshi. Ouyahame woshiningwanima osho a taalela nonghee tashi dulu okudinififa Xe owa xwama muye nowa ningifa nokuli manga ta ilikana, oshinhwi shaye shi ndodele poshi ngaashi omata ohonde. (Lukas 22:41-44) “Okafimbo oke uya,” osho Jesus a lombwela ovayapostoli vaye. “Tala, ou ta kengelele nge, oku li popepi.” Manga ta popi natango, Judas Iskariot ota djuuka ko e li nongudu inene yovanhu ya humbata eenyika neelamba nosho yo oilwifo. Ove ya okukwata Jesus. Ine shi kondjifa. Okwa yelifa ta ti: “Ndele omishangwa otadi wanifwa ngahelipi ngeno, odo tadi ti, oshi nokuningwa ngaha?”—Markus 14:41-43; Mateus 26:48-54.
Omona womunhu ta fimanekifwa
20. (a) Omahepeko elipi a hanga Jesus konima yekwato laye? (b) Okafimbo ashike manga ina fya, omolwashike Jesus a ingida ta ti: “Sha longwa sha pwa”?
20 Konima eshi a kwatwa, Jesus ota lundilwa keembangi dinaipupulu, ta pewa oushima kovatokoli shi he li pauyuki, ta tokolwa kuPontius Pilatus, ta shekwa kovapristeri nokeengudu dovanhu ndele ta shekwa nokudengwa kovakwaita. (Markus 14:53-65; 15:1, 15; Johannes 19:1-3) MEtitano omutenya, Jesus okwa valelwa komuti womahepeko nokwa mona oixuna kouyahame eshi oshivixa sholutu laye tashi pombola oipute yeembosha momake aye osho yo meemhadi daye. (Johannes 19:17, 18) Lwoponhatu komatango Jesus okwa ingida ta ti: “Sha longwa sha pwa.” Heeno, okwa mana ashishe osho kwa li e uya okulonga kedu. Okwa yandja omhepo yaye kuKalunga nokwa fidimika omutwe waye ndee ta fi. (John 19:28, 30; Mateus 27:45, 46; Lukas 23:46) Mefiku etitatu konima yaashi, Jehova okwa nyumuna Omona. (Markus 16:1-6) Omafiku omilongo nhee konima yenyumuko, Jesus okwa londa meulu ndele ta fimanekifwa.—Johannes 17:5; Oilonga 1:3, 9-12; Ovafilippi 2:8-11.
21. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jesus?
21 Ongahelipi hatu dulu ‘okushikula oshikoti shaJesus filufilu’? (1 Petrus 2:21, yelekanifa NW.) Ngaashi ye, natu litule nouladi moilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa nokukala tu na ouladi mokupopya eendjovo daKalunga. (Mateus 24:14; 28:19, 20, yelekanifa NW; Oilonga 4:29-31; Ovafilippi 1:14.) Inatu dimbwa nande kutya otu li mefimbo lilipi ile tu dope okutwaafana omukumo mohole nomoilonga iwa. (Markus 13:28-33; Ovaheberi 10:24, 25) Natu kaleke eenghatu detu adishe tadi pangelwa kehalo laJehova Kalunga nosho yo kokushiiva kutya otu li ‘mefimbo lexulilo.’—Daniel 12:4.
[Efano pepandja 15]
Jesus okwa li ‘e va hole fiyo exulilo’
[Efano pepandja 16]
Oto nyamukula ngahelipi?
• Eshiivo laJesus kutya efyo laye ola li popepi okwa li li na enwefemo lashike koukalele waye waxuuninwa motembeli muJerusalem?
• Oshike tashi ulike kutya Jesus ‘okwa kala e hole ovo vaye fiyo exulilo’?
• Oiningwanima komesho yeevili daxuuninwa dokukalamwenyo kwaJesus otai ulike shike shi na sha naye?
• Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Kristus Jesus moukalele wetu?