Oshiwana shaJehova sha tungululwa otashi mu hambelele kongonga yedu alishe
“Opo nee Ame ohandi ka yandja koiwana [elaka la koshoka, opo
vo aveshe va ifane edina laJehova, NW].”—SEFANJA 3:9.
JEHOVA ina nwefa mo tuu Sefanja a yandje omatumwalaka etokolo a kwata moiti! Omatumwalaka oo etokolo okwa wanifilwa oshiwana shaJuda noshilandopangelo shasho Jerusalem molwaashi ovawiliki voshiwana nosho yo oshiwana ashishe kasha li tashi longo ehalo laJehova. Oiwana yopopepi ngaashi Filistia, Moab naAmmon nayo okwa li yo i na okuhandukilwa kuKalunga. Omolwashike? Omolwokupataneka kwayo nonyanya oshiwana shaJehova oule womafelemido. Omolwetomheno olo tuu olo epangelo laAssiria enaenghono mounyuni okwa li li na okuhanaunwa po, noitali ka fikama po vali.
2. Oolyelye va lombwelwa eendjovo odo di li muSefanja 3:8?
2 Ndele nande ongaho, muJuda omwa li vamwe ovo ve na omitima diwa. Ava okwa li va teelela opo ewanifo letokolo laKalunga li hange ovakolokoshi nosha yela kutya ovo va li va lombwelwa eendjovo edi: “Osho hano teeleleni nge, Omwene osho ta ti, fiyo kefiku olo Ame ohandi fikama ndi hakane oshihakanwa. Osheshi etokolo lange oleli, ndi ongele oiwana nokukombelela oilongo, opo ndi tileshi kombada yavo oupyuhandu wange, ehanyo alishe lehandu lange. Osheshi edu alishe tali ka pya komundilo wehandu lange.”—Sefanja 3:8.
Oolyelye tava ka pewa “elaka la koshoka”?
3. Sefanja okwa li a nwefwa mo a yandje etumwalaka leteelelo lilipi?
3 Heeno, Sefanja okwa shiivifa omatumwalaka aJehova etokolo. Ndele omuprofeti okwa li yo a nwefwa mo a kwatele mo etumwalaka likumwifa leteelelo—etumwalaka lehekeleko linene kwaavo tava twikile ve li ovadiinini muJehova. Ngaashi sha shangwa muSefanja 3:9, Jehova Kalunga okwa popya ta ti: “Opo nee Ame ohandi ka yandja koiwana [elaka la koshoka, opo vo aveshe va ifane edina laJehova, NW], ndele ve mu longele, ve nediladilo limwe.”
4, 5. (a) Oshike tashi ka ningilwa ovo ve he fi ovayuki? (b) Oolyelye tava ka mona mo ouwa mwaashi, nomolwashike?
4 Ndele opa li ovanhu ovo itava ka pewa elaka la koshoka. Exunganeko otali va popi tali ti: “Ame ohandi ka kufa mo mokati koye ovalinenepeki voye novanyakukwi voye.” (Sefanja 3:11) Hano ovalinenepeki ovo va dina eemhango daKalunga notava longo oku he na ouyuki otava kufwa mo. Ndele oolyelye tava ka mona ouwa okudja mwaashi? Sefanja 3:12, 13 (NW) ota ti: “Ndelenee doshili Ame [Jehova] ohandi ka fiya mo mokati koye oshiwana she lininipika, notashi ka konga ouhondameno medina laJehova. Ooluxupe vaIsrael itava ka nyona vali, ndele itava ka popya vali oipupulu nomomakanya avo itamu ka kala elaka lokukengelelafana; osheshi vo vene otave ke lipalula notava ka kala shili va nangala, noitapa ka kala nande oumwe te va tilifa.”
5 Oshixupe shovadiinini muJuda shonale osho kwa li shi na okumona ouwa. Omolwashike? Omolwaashi osha katuka metwokumwe neendjovo edi: “Kongeni Jehova, nye amushe ovalininipiki vomoshilongo, onye ava hamu diinine omayukifo aye. Kongeni ouyuki! Kaleni nokukonga elininipiko. Kashiimba tamu ka amenwa mefiku lehandu lOmwene.”—Sefanja 2:3.
6. Oshike sha ningwa mewanifo lotete lexunganeko laSefanja?
6 Mewanifo lotete lexunganeko laSefanja, Kalunga okwa handukila Juda shi he na eitavelo mokupitika Epangelo enaenghono mounyuni Babilon, li shi ponokele noku shi twala moukwatwa mo 607 K.O.P. Ovanhu vamwe mwa kwatelwa omuprofeti Jeremia okwa li va xupifwa, navakwao ovo va kala moukwatwa okwa li va kala ovadiinini muJehova. Opo nee mo 539 K.O.P., Babilon okwa umbwa ko koshipundi kOvamedia nOvapersia mewiliko lohamba Kores. Konima yomido mbali, Kores okwa yandja elombwelo olo la pitika oshixupe shOvajuda shi shune koshilongo shasho. Konima yefimbo, otembeli yaJerusalem oya tungululwa novapristeri ova nangekululwa po vali opo va honge oshiwana Omhango. (Malakia 2:7) Hano Jehova okwa yandja ehepuluko koshixupe osho sha alulwa—pefimbo sha kala oshidiinini.
7, 8. Eendjovo dopaxunganeko domuSefanja 3:14-17 otadi popi oolyelye, nomolwashike to nyamukulile ngaho?
7 Shi na sha naavo tava ka hafela etungululo olo, Sefanja okwa xunganeka ta ti: “Akutu omona okakadona Sion, nyakukwa, ove Israel kuwilila! Nyakukwa ove u kuwilile nomwenyo aushe, omona okakadona Jerusalem. Okuhandukilwa kwoye, Omwene okwa kufa po omatokolo oye nokwa taata po ovatondadi voye. Ohamba yaIsrael, Omwene, e li mokati koye. Ove ito ka tila vali owii washa. Mefiku tuu olo Jerusalem tashi lombwelwa: Sion, ino tila! Omaoko oye inaa wa poshi! Omwene Kalunga koye e li mokati koye, Ye Omuladi ha xupifa. Ye ote ku hafele nehafo. Ye ota kala nokumwena mohole yaye. Ye ote ku hafele noku ku nyakukilwa.”—Sefanja 3:14-17.
8 Eendjovo odo dopaxunganeko oda ulika koshixupe osho sha ongelwa okudja moukwatwa muBabilon nosha alulilwa koshilongo shooxekululwa. Eshi otashi yelifwa nawa muSefanja 3:18-20, omo hatu lesha ngaha: “Oonakunyika oufiye ve li kokule noiongalele yoivilo, Ame [Jehova] ohandi va ongele. Ovo tuu ava va dja muove nesheko le va djuupalela. Tala, mefimbo tuu olo ame ohandi ka handukila ovahepeki voye aveshe. Ndelenee oingudu Ame ohandi ke va xupifa, naava va tewaatewa ohandi va ongele. Ndele Ame ohandi ke va ninga ovahambelelwa novatumbalekifwa ava va li va fifwa ohoni kombada yedu alishe. Mefimbo tuu olo Ame ohandi ke mu alula, heeno, mefimbo tuu olo ohandi mu ongele. Osheshi Ame ohandi mu tumbalekifa noku mu fimanekifa moiwana aishe yokombada yedu, eshi handi lundulula okukala kweni moipafi yeni, Omwene osho ta ti.”
9. Ongahelipi Jehova e liningila edina shi na ko nasha naJuda?
9 Diladila ashike ehaluko loiwana yomomudingonoko oyo ya li ovatondi voshiwana shaKalunga apa la li li fike! Ovakalimo vomuJuda ova twalwa moukwatwa kuBabilon oshinaenghono nokapa li nande eteelelo lokumangululwa. Kakele kaasho, oshilongo shavo osha kala eputu. Ndele keenghono daKalunga ova alulilwa moshilongo shavo konima yomido 70, noiwana yovatondi oya li ya taalela ehanauno. Jehova ine liningila tuu edina linene mokwaalula oshixupe osho shovadiinini! Okwe va ‘tumbalekifa noku va fimanekifa moiwana aishe.’ Etungululo olo inali tumbalekifa tuu Jehova osho yo ovo va humbata edina laye!
Elongelokalunga laJehova otali tumbalekwa
10, 11. Onaini ewanifo linene lexunganeko letungululo laSefanja tali ka ningwa, naashi otu shi shii ngahelipi?
10 Etungululo likwao ola ningwa mefelemido lotete lOshivalo shEedula doPaife eshi Jesus Kristus a ongela oshixupe shaIsrael melongelokalunga lashili. Eshi osha li ashike euliko laasho tashi ke uya, molwaashi ewanifo linene letungululo ola li natango monakwiiwa. Mika okwa xunganeka ta ti: “Pexulilo lomafiku omhunda yotembeli yOmwene otai ka kala ya pamenena koxulo yeemhunda, ndele tai lepala i dule oikulundudu aishe. Ndele oko taku ka tondokela oiwana.”—Mika 4:1.
11 Eshi okwa li shi na okuningwa naini? Ngaashi exunganeko tali ti, ‘opexulilo lomafiku’—heeno, “omomafiku axuuninwa.” (2 Timoteus 3:1) Eshi otashi ka ningwa omanga onghalelo yoinima ei inai fika pexulilo, manga oiwana tai longele natango oikalunga. Mika 4:5 ota ti: “Oiwana aishe tai kala nokweenda, keshe shimwe, medina laKalunga kasho.” Ongahelipi shi na sha novalongelikalunga vashili? Exunganeko laMika otali nyamukula tali ti: “Ndelenee fye ohatu ka kala nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga ketu alushe fiyo alushe.”
12. Ongahelipi elongelokalunga lashili la yelwa pombada momafiku aa axuuninwa?
12 Onghee hano, momafiku aa axuuninwa, “omhunda yotembeli yOmwene [oya] pamenena koxulo yeemhunda.” Elongelokalunga lashili laJehova la yeluka ola tungululwa la pama li li koxulo yomalongelokalunga omaludi aeshe. Ngaashi sha xunganekwa kuMika, kulo ‘otaku ka tondokela oiwana.’ Naavo tava longele elongelokalunga lashili otava ka kala “nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga [kavo] alushe fiyo alushe.”
13, 14. Onaini ounyuni ou wa hanga “pexulilo lomafiku,” nokudja pefimbo olo oshike sha kala tashi ningwa kombinga yelongelokalunga lashili?
13 Oiningwanima i na sha nokuwanifwa kwomaxunganeko Ombibeli otai ulike kutya ounyuni ou owa hanga “pexulilo lomafiku”—sha hala okutya omafiku ao axuuninwa—momudo 1914. (Markus 13:4-10) Ondjokonona otai ulike kutya Jehova melongelokalunga lashili okwa hovela ta ongele mo oshixupe shovavaekwa vadiinini ve na eteelelo lomeulu. Naashi osha shikulwa keongelo ‘longudu inene oyo ya dja moiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe’—ovo ve na eteelelo lokukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu.—Ehololo 7:9.
14 Okudja pefimbo lOita yoTete yOunyuni fiyo opaife, elongelokalunga laJehova okupitila mwaavo hava humbata edina laye ola xuma komesho neenghono koshi yewiliko laye. Okudja komayovi manini konima yOita yoTete yOunyuni, ovalongeli vaJehova ova hapupala fiyo opaife eshi ve li ve fike pomamiliyona ahamano lwaapo, va ongelwa momaongalo e fike 91 000 moilongo 235. Omudo keshe ava ohava longifa konyala eevili di dulife pomamiliyona eyovi mokuhambelela Kalunga moipafi. Osha yela kutya Eendombwedi daJehova edi odo tadi wanifa po eendjovo dexunganeko laJesus edi tadi ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.”—Mateus 24:14.
15. Ongahelipi Sefanja 2:3 ta wanifwa paife?
15 Sefanja 3:17 okwa shanga ta ti: “Omwene Kalunga koye e li mokati koye, Ye omuladi ha xupifa.” Ehepuluko lopamhepo olo tali hafelwa kovapiya vaJehova kunena momafiku aa axuuninwa ola holoka po molwaashi ve mu na e li ‘mokati kavo’ e li Kalunga kavo omunaenghono. Eshi oshi li shoshili kunena ngaashi ashike sha li shoshili petungululo laJuda shonale mo 537 K.O.P. Kungaha ohatu dulu okumona nghee ewanifo linene laSefanja 2:3 mefimbo letu eshi ta ti: “Kongeni Omwene, nye amushe ovalininipiki vomoshilongo.” (Eendada ofye twe di shanga da endama.) Mo 537 K.O.P., “amushe” oo okwa li a kwatela mo oshixupe shOvajuda ovo va aluka moukwatwa muBabilon. Ndele paife okwa ulika kovalininipiki vomoiwana aishe kongonga yedu ovo ve linyenga nawa koilonga yokuudifa Ouhamba mounyuni aushe notava tondokele ‘komhunda yotembeli yOmwene.’
Elongelokalunga lashili ohali kala tali xumu komesho
16. Elinyengo lovatondi vetu kombinga yehepuluko lopamhepo lovapiya vaJehova pefimbo lopaife osha yela kutya oli li ngahelipi?
16 Konima yo 537 K.O.P., vahapu vomoiwana yomomudingonoko okwa li va kuminwa okwaalulilwa kwovapiya vaKalunga melongelokalunga lashili moshilongo shavo. Ndele etungululo olo ola li linini. Mbela oto dulu tuu okudiladila osho vamwe—nokuli novatondi voshiwana shaKalunga—tava ti kunena, eshi ve wete ekulo likumwifa, ehepuluko lopamhepo nosho yo okuxuma komesho kwovapiya vaJehova mefimbo lopaife? Osha yela kutya, vamwe vomovatondi ava ove udite ngaashi Ovafarisai kwa li ve udite eshi ovanhu kwa li tava mbobolokele kuJesus. Ova ingida tava ti: “Taleni, ounyuni aushe tau mu shikula.”—John 12:19.
17. Omushangimambo umwe okwa ti shike kombinga yEendombwedi daJehova, nehapupalo li fike peni da mona?
17 Membo laye ledina These Also Believe, omuprofesor Charles S. Braden okwa popya ta ti: ‘Eendombwedi daJehova oda mana ko edu mokuyandja oundombwedi wado meityo lolelalela. Doshili, otaku dulu ku popiwe kutya kape na nande ongudu imwe yelongelokalunga mounyuni ya ulika ouladi munene noitau tengauka mokuninga eenghendabala dokutandavelifa onghundana iwa yOuhamba i dule Eendombwedi daJehova. Ongudu ei osha yela kutya otai ka kala tai ende nokuxuma komesho.’ Ka li tuu e li mondjila! Eshi a shanga eendjovo odo omido 50 da ka lupuka, Eendombwedi ashike 300 000 kwa li tadi udifa mounyuni aushe. Mbela ngeno okwa li opaife ota ti shike, eshi omuvalu waavo tava udifa onghundana iwa wa hapupula lwoikando 20 u fike pomamiliyona ahamano?
18. Elaka la koshoka oshike, naKalunga okwe li pa lyelye?
18 Okupitila momuprofeti waye Kalunga okwa udaneka ta ti: “Opo nee Ame ohandi ka yandja koiwana [elaka la koshoka, opo vo aveshe va ifane edina laJehova, NW], ndele ve mu longele, ve nediladilo limwe.” (Sefanja 3:9) Momafiku aa axuuninwa, Eendombwedi daJehova odo tadi ifana edina laJehova notadi mu longele da hangana di li mekwamo limwe la kola lohole—heeno, “nediladilo limwe.” Do oda pewa elaka la koshoka kuJehova. Elaka eli la koshoka ola kwatela mo eudeko la yuka loshili kombinga yaKalunga nosho yo omalalakano aye. OJehova ashike ha yandje eudeko eli okupitila momhepo yaye iyapuki. (1 Ovakorinto 2:10) Okoolyelye ha yandje omhepo yaye? Okwaavo ashike “hava dulika kuye e li omupangeli.” (Oilonga 5:32, NW) Eendombwedi daJehova ashike da hala okudulika kuKalunga e li Omupangeli wado mukeshe oshinima. Omolwaashi da pewa omhepo yaKalunga notadi popi elaka la koshoka, oshili kombinga yaJehova nosho yo omalalakano aye makumwifi. Ohava longifa elaka la koshoka okuhambelela Jehova mounyuni aushe monghedi inene notai xumu komesho.
19. Okupopya elaka la koshoka okwa kwatela mo shike?
19 Okupopya elaka la koshoka inaku kwatela mo ashike okwiitavela oshili noku i honga vamwe ndele otashi ti yo okukaleka elihumbato loye metwokumwe neemhango nosho yo omafinamhango aKalunga. Ovakriste ovavaekwa ova kala tava kwatele komesho mokukonga Jehova nosho yo mokupopya elaka la koshoka. Diladila ashike kwaasho sha wanifwa po! Nande omuvalu wovavaekwa wa ninga munini u dulike 8 700, ovanhu ve fike pomamiliyona ahamano lwaapo otava hopaenene eitavelo lavo mokupitila mokukonga Jehova nosho yo mokupopya elaka la koshoka. Omuvalu ou tau hapupala owongudu inene oyo ya dja moiwana aishe waavo ve na eitavelo tali longo mekuliloyambo laJesus notava longo oshilonga shiyapuki moshihale shokombada yedu shomotembeli yopamhepo yaKalunga notava ka xupa “moudjuu unene,” oo tau ka hanga diva ounyuni ou wouhenouyuki.—Ehololo 7:9, 14, 15, NW.
20. Oshike sha teelelwa kovavaekwa ovadiinini nosho yo kwaavo muvo mwa fikama po ongudu inene?
20 Ongudu inene otai ka twalwa mounyuni upe wouyuki waKalunga. (2 Petrus 3:13) Jesus Kristus nosho yo 144 000 ovavaekwa va nyumuninwa omwenyo womeulu opo va ka longe ve li eehamba novapristeri pamwe naye, otava ka dika po olutu lepangelo lipe kombada yedu. (Ovaroma 8:16, 17; Ehololo 7:4; 20:6) Oonakuxupa moudjuu unene otava ka longa opo va ninge edu oparadisa notava ka twikila okukala tava popi elaka la koshoka olo la yandjwa kuKalunga. Efinamhango leendjovo edi ovo tali popi eshi tali ti: “Ovana voye aveshe tava ka kala va longwa kOmwene, nombili yovamwoye otai ka kala inene. Ove oto ka kala wa pama molwouyuki.”—Jesaja 54:13, 14.
Oilonga inene yehongo mondjokonona
21, 22. (a) Ngaashi sha ulikwa mOilonga 24:15, oolyelye tava ka kala va pumbwa okulongwa elaka la koshoka? (b) Ehongo lashike olo itali yelekwa nande nasha tali ka ningwa kombada yedu koshi yepangelo lOuhamba?
21 Ongudu inene oyo tai ka pewa omhito yokulihonga elaka la koshoka mounyuni upe oyoyo tai popiwa mOilonga 24:15 taku ti: “Otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.” Okudja nale ovanhu omamiliyona omayovi ova li nomwenyo ndele ova fya ve he na eshiivo lashili lokushiiva Jehova. Ote ke va nyumuna monghedi yopalandulafano. Ndele ovanyumunwa ava otava ka kala va pumbwa okuhongwa elaka la koshoka.
22 Itau ka kala tuu oufembanghenda wa kula oku ka kufa ombinga moilonga oyo inene yehongo! Otai ka kala oilonga inene yokuhonga mondjokonona yovanhu. Aishe ei otai ka wanifwa po mewiliko lepangelo lopahole laKristus Jesus meenghonopangelo dOuhamba. Oshidjemo, ovanhu otava ka mona ewanifo laJesaja 11:9 olo tali ti: “Edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.”
23. Omolwashike to tile kutya, tu li oshiwana shaJehova, otu na oufembanghenda wa kula?
23 Katu na tuu oufembanghenda momafiku aa axuuninwa eshi tu na omhito yokulilongekidila efimbo olo litunhula eshi eshiivo lokushiiva Jehova tali ka yadifa shili edu alishe! Ndele katu na tuu oufembanghenda paife wokukala oshiwana shaKalunga, osho tashi mono ewanifo linene leendjovo dopaxunganeko da shangwa muSefanja 3:20! Omo ohatu hange mo eshilipaleko laJehova tali ti: “Ame ohandi mu tumbalekifa noku mu fimanekifa moiwana aishe yokombada yedu.”
1. Omolwashike omatumwalaka etokolo a wanifilwa Juda nosho yo oiwana ikwao?
[Efano pepandja 16]
Oshiwana shaJehova osha alukila kedu lasho shi tungulule elongelokalunga la koshoka.
Mbela ou shii tuu efimano laashi kunena?
[Efano pepandja 18]
Mokupopya “elaka la koshoka,” Eendombwedi daJehova otadi yandje etumwalaka lOmbibeli tali hekeleke kovanhu
[Efano pepandja 19]
Oto nyamukula ngahelipi?
• Exunganeko laSefanja letungululo oli na omawanifo elipi?
• Ongahelipi elongelokalunga lashili la kala tali xumu komesho momafiku aa axuuninwa?
• Oilonga inene ilipi yehongo tai ka longwa mounyuni upe?