ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w02 6/1 ep. 21-26
  • Mona ehafo mouyuki waJehova

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Mona ehafo mouyuki waJehova
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Nghee efinamhango la yuka tali monika
  • Ouyuki nexupifo
  • Ovo va talika ko kuKalunga ve li ovayuki
  • Hafela ouyuki waJehova
  • Kala u hole ouyuki nomutima woye aushe
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Natu kongeni tete ‘ouyuki waYe’
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Okukonga ouyuki otaku tu amene
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2006
  • Ovapiya vaJehova ove hole ouyuki
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2022
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
w02 6/1 ep. 21-26

Mona ehafo mouyuki waJehova

“Ou ta lalakanene ouyuki [nouwanghenda, NW ] ota ka mona

omwenyo, ouyuki nefimano.”—OMAYELETUMBULO 21:21.

“OPE nondjila tai talwa komunhu [ya] yuka; ndelenee exulilo layo eendjila defyo.” (Omayeletumbulo 16:25) Eyeletumbulo eli lOmbibeli itali hokolola tuu shili osho shi li eenghedi dovanhu vahapu kunena! Ovanhu vahapu otave lipula ashike nokuninga osho sha yuka momesho avo vene, nokave na ko nasha nokuli neemhumbwe davakwao da fimana. (Omayeletumbulo 21:2) Ohava ti kutya ohava fimaneke eemhango nomifikamhango doshilongo ndelenee ohava kendabala oku di henuka pomhito keshe. Oshidjemo osho oulipamwe wovanhu wa tukauka, wa pilala nowa limbililwa.—2 Timoteus 3:1-5.

2. Oshike sha pumbiwa neendelelo omolwouwa wovanhu aveshe?

2 Molwouwa wetu nosho yo molwombili neameno lovanhu aveshe, otwa pumbwa neendelelo omhango ile efinamhango la yuka, olo ovanhu aveshe tava ka kala va hala oku li tambula ko nokudulika kulo. Osha yela kutya kape na omhango ile efinamhango la totwa po komunhu kutya nee oku li omunaendunge ile omuyuki shi fike peni, tali dulu okuwanifa po omhumbwe oyo. (Jeremia 10:23; Ovaroma 3:10, 23) Ngeenge efinamhango la tya ngaho opo li li, mbela otali hangika peni notali kala la tya ngahelipi? Otashi dulika epulo la fimanenena ololo kutya: Ngeenge efinamhango la tya ngaho opo li li, oto ka kala ngoo we li hafela nokukala metwokumwe nalo?

Nghee efinamhango la yuka tali monika

3. Olyelye a wana lelalela okuyandja efinamhango olo tali dulu okutambulwa ko notali etele ovanhu aveshe ouwa, nomolwashike?

3 Opo ku monike efinamhango olo tali tambulwa ko noli na ouwa kwaaveshe, otu na okuya kuumwe oo e na oukwatya itau imbwa komayooloko opamihoko, opaputuko, opapolotika noitau imbwa koku he na ounongo wa wana kwovanhu nosho yo komaunghundi avo. Pe he na omalimbililo, oo ashike a wana oye Omushiti omunaenghono adishe, Jehova Kalunga, oo a ti: “Ngaashi eulu li li pombada li dule edu, osho yo eendjila dange di dule deni, nomadiladilo ange e dule omadiladilo eni.” (Jesaja 55:9) Natango, Ombibeli otai hepaununa Jehova e li “Kalunga koudiinini, ndee e he nowidi. Ye omuyuki nomunashili.” (Deuteronomion 32:4) Outumbulilo ‘Omwene omuyuki’ otau holoka oikando ihapu mOmbibeli. (Exodus 9:27; 2 Omafimbo 12:6; Epsalme 11:7; 129:4; Omaimbilokemo 1:18) Heeno, ohatu dulu okutala kuJehova e tu pe efinamhango la denga mbada molwaashi ye omudiinini nomuyuki.

4. Oshitya “ouyuki” otashi ti shike?

4 Ovanhu vahapu ohava tale ko nai nosho yo nokuli nodino etaleko lovanhu ovo ve lishii ouyuki ile ouyapuki. Ndelenee, eityo louyuki lopaMbibeli ola kwatela mo ediladilo lokukala wa koshoka paenghedi, u he na etimba, ho tu kumwe nomafinamhango eemhango daKalunga ile omifikamhango dopaenghedi da tambulwa ko, noho katuka pauyuki. Mbela ito ka hafela nande omhango ile omufikamhango oo u na omaukwatya mawa a tya ngaho?

5. Fatulula oukwatya wouyuki ngaashi wa popiwa mOmbibeli.

5 Shi na sha noukwatya wouyuki, oEncyclopaedia Judaica otai ti: “Ouyuki kau fi ediladilo longaho, ndele ponhele yaasho owe likolelela mokuninga osho sha yuka noshi li mondjila momakwatafano aeshe.” Pashihopaenenwa, ouyuki waKalunga kau fi ashike oukwatya waye womeni ile wopaumwene oo e na, ngaashi ouyapuki noukoshoki. Ponhele yaasho, ou li euliko loukwatya waye meenghedi odo da yuka. Otaku dulu okutiwa kutya molwaashi Jehova omuyapuki nokwa koshoka, keshe osho ta ningi nakeshe osho tashi di kuye osha yuka. Ngaashi Ombibeli tai ti: “Omwene omuyuki meendjila daye adishe, nomunanghenda mokulonga kwaye akushe.”—Epsalme 145:17.

6. Paulus okwa ti shike kombinga yOvajuda ve he fi ovaitaveli vomefimbo laye, nomolwashike?

6 Omuyapostoli Paulus okwa divilika oshitwa eshi monhumwafo yaye kOvakriste muRoma. Shi na sha nOvajuda vonhumba ve he fi ovaitaveli, okwa shanga ta ti: “Osheshi eshi inava shiiva ouyuki waKalunga, ndele va hala okudika ouyuki wavo vene, inave liyandja koshi youyuki waKalunga.” (Ovaroma 10:3) Omolwashike Paulus a ti kutya ovanhu ovo “inava shiiva ouyuki waKalunga”? Mbela kava li va hongwa omifikamhango daKalunga diyuki okupitila mOmhango? Doshili, okwa li ve di hongwa. Ndelenee vahapu vomuvo okwa li va tala ko ouyuki u li ashike oukwatya muwa wopaumwene, hau monika okupitila mokudiinina eemhango delongelokalunga, ponhele yokukala u li omufikamhango oo tau va wilike mokweendafana kwavo novanhu vakwao. Ngaashi ovawiliki vomalongelokalunga vopefimbo laJesus, ova dopa okuuda ko eityo lolela louyuki.—Mateus 23:23-28.

7. Ouyuki waJehova ohau ulikwa ngahelipi?

7 Mepingafano naasho, ouyuki waJehova ohau ulikwa nohau monika sha yela nawa moilonga yaye aishe. Ndele nande ouyuki waye otau mu pula e he lipwililikile omanyono ovanyoni vowina, osho itashi mu ningi Kalunga oo e he na ko nasha novanhu ile omukanyamukulwa, oo e na okutilika nokukaliwa kokule. Mepingafano naasho, oilonga yaye iyuki oya yandja ekanghameno olo molwalo ovanhu aveshe tava dulu okweehena kuye nokuxupifwa koilanduliko youlunde inyikifa oluhodi. Onghee hano, osha yeleka filufilu eshi Jehova ta popiwa e li ‘Kalunga omuyuki nOmuxupifi.’—Jesaja 45:21, yelekanifa NW.

Ouyuki nexupifo

8, 9. Omeenghedi dilipi Omhango ya yelifa ouyuki waKalunga?

8 Opo tu ude ko ekwatafano pokati kouyuki waKalunga noilonga yaye yopahole yexupifo, natu konakone Omhango oyo kwa li a yandja koshiwana shaIsrael okupitila muMoses. Kape na omalimbililo kutya Omhango okwa li iyuki. Moses okwa dimbulukifa Ovaisrael neendjovo daye daxuuninwa ta ti: “Noshiwana [shilipi po] shinene shi li po ngeno shi neenghedimhango da yuka nomalombwelo ngaashi omhango aishe ei ame handi mu pe nena?” (Deuteronomion 4:8) Omafelemido a pita, ohamba David yaIsrael oya ti: “Eemhangela dOmwene odo oshili—adishe oda [yuka, KB-1955].”—Epsalme 19:10.

9 Okupitila mOmhango, Jehova okwa yelifa omifikamhango daye da wanenena daasho shi li mondjila naasho sha puka. Omhango inai popya ashike filufilu kondadalunde nghee Ovaisrael kwa li ve na okulihumbata moinima yopalongelokalunga, ndele oya popya yo kombinga yomakwatafano opangeshefa, omakwatafano opahombo, eenghedi di na sha noikulya noukoshoki nosho yo omatokolo opaemhangu. Omhango okwa li yo i na eendjidikila da kwata moiti dokuhandukila ovanyoni, nopa li nokuli ehandukilo lefyo peemhito dimwe.a Ndele mbela oiteelelwa yaKalunga iyuki ngaashi ya yelifwa mOmhango, oya li omutengi mudjuu notau lolokifa ovanhu, tai va nyeka emanguluko nehafo lavo ngaashi ovanhu vahapu hava ti kunena?

10. Ovo va li ve hole Jehova ova li ve udite ngahelipi shi na sha neemhango daye?

10 Ovo va li ve hole Jehova ova mona ehafo linene meemhango nosho yo momaufomhango aye a yuka. Pashihopaenenwa, ohamba David inai dimina ashike kutya omatokolo opaemhangu aJehova ooshili nokwa yuka, ngaashi twe shi mona, ndelenee okwa li yo i a hole noye a pandula nomutima aushe. Shi na sha neemhango nosho yo omatokolo opaemhangu aJehova, oya shanga tai ti: “Odo di noupuna u dule oshingoldo, heeno, u dule oshingoldo shihapu sha hoololekeka; nodi nounyenye u dule womaadi eenyiki nounyenyelela womashila ado. Omupiya woye ote liefele yo okulondwelwa kudo; moku di diinina, otamu di ondjabi inene.”—Epsalme 19:8, 11, 12.

11. Ongahelipi Omhango ya li shili ‘omutekuli ta twala kuKristus’?

11 Omafelemido konima yaasho, Paulus okwa ulika nokuli ongushu inene yOmhango. Monhumwafo yaye kOvagalati, okwa shanga ta ti: “Omhango ya ninga omutekuli wetu, i tu twale kuKristus, opo tu yukipalifwe keitavelo.” (Ovagalati 3:24) Pefimbo laPaulus, omutekuli (omuhongi, Kingdom Interlinear) okwa li omupiya womoukwaneumbo wa kula. Okwa li e na oshinakuwanifwa shokwaamena ounona noku va findikila kofikola. Sha faafana, Omhango oya amena Ovaisrael keenghedi da xutuka doiwana oyo kwa li ye va dingilila nosho yo koilonga yayo yopamalongelokalunga ya xutuka. (Deuteronomion 18:9-13; Ovagalati 3:23) Natango, Omhango oya ningifa Ovaisrael va shiive onghalo yavo yokuhawanenena nosho yo omhumbwe yavo yokudiminwa po nokuxupifwa. (Ovagalati 3:19) Omalongekido okuyamba omayambo okwa li taa ulike komhumbwe yekuliloyambo nokwa yandja efaneko lopaxunganeko olo tali didilikifa Messias washili. (Ovaheberi 10:1, 11, 12) Kungaha, omanga Jehova a ulika ouyuki waye okupitila mOmhango, okwe shi ninga e na onghalonawa yovanhu nosho yo exupifo lavo laalushe momadiladilo.

Ovo va talika ko kuKalunga ve li ovayuki

12. Ovaisrael okwa li tava dulu okumona shike mokudulika filufilu kOmhango?

12 Molwaashi Omhango oyo ya yandjwa kuJehova oya li iyuki monghedi keshe, mokudulika kuyo Ovaisrael okwa li tava dulu okumona omufika wouyuki momesho aKalunga. Moses okwa dimbulukifa Ovaisrael eshi va li pokuya mEdu lEudaneko, ta ti: “Eshi [otashi] ka ninga ouyuki wetu ngenge hatu diinine shili oipango aishe ei koshipala shOmwene Kalunga ketu, ngaashi Ye e tu lombwela.” (Deuteronomion 6:25) Natango, Jehova okwa udaneka ta ti: “Diinineni eenghedimhango dange nomalombwelo ange aa omunhu e noku a wanifa, opo a kale e nomwenyo omolwao. [Aame Omwene, OB-1986].”—Leviticus 18:5; Ovaroma 10:5.

13. Mbela Jehova okwa li omuhenouyuki eshi a pula oshiwana shaye shi diinine Omhango iyuki? Shi yelifa.

13 Shinyikifa oluhodi, ve li oshiwana, Ovaisrael ova dopa ‘okudiinina shili oipango aishe oyo koshipala shOmwene’ nokungaha ova kanifa omanangeko noupuna oo kwa li a udanekwa. Ova dopa okudiinina oipango yaKalunga molwaashi Omhango yaKalunga okwa li ya wanenena ndele vo hasho va li. Mbela eshi osha hala okutya Kalunga omuhenouyuki? Hasho nande. Paulus okwa shanga ta ti: “Ohatu ti ngahelipi hano? MuKalunga omu na tuu mbela ouhenouyuki? Nandenande.” (Ovaroma 9:14) Oushili oyoo kutya oohandimwe ovo va li ko omanga Omhango inai yandjwa nosho yo konima eshi ya yandjwa, okwa li va talwa ko kuKalunga ve li ovayuki nonande ova li ovanhu inava wanenena novalunde. Omusholondodo wovatilikalunga va tya ngaho owa kwatela mo Noa, Abraham, Job, Rahab nosho yo Daniel. (Genesis 7:1; 15:6; Job 1:1; Hesekiel 14:14; Jakob 2:25) Epulo oli li apa kutya: Omolwetomheno lilipi oohandimwe ava va li va talwa ko kuKalunga ve li ovayuki?

14. Ombibeli oya hala okutya ngahelipi ngeenge tai popi omunhu e li “omuyuki”?

14 Ngeenge Ombibeli tai popi ovanhu ve li “ovayuki,” itai popi okuhenoulunde ile okuwanenena. Ponhele yaasho, otai ulike kokuwanifa po kwomunhu oinakuwanifwa oyo e na okuwanifila Kalunga nosho yo ovanhu vakwao. Pashihopaenenwa, Noa okwa ifanwa “omulumenhu omuyuki nokwa li e he noshipo mokati kovanhu vomounyuni waye” molwaashi okwa “ninga [naanaa] ngaashi Kalunga a tonga.” (Genesis 6:9, 22; Malakia 3:18) Ovakulunhu vaJohannes Omuninginifi, Sakaria naElisabet, ‘ova li ovayuki koshipala shaKalunga molwokweenda moipango aishe nomeenghedi dOmwene ve he na oshipo.’ (Lukas 1:6) Omunhu oo e he fi Omuisrael, omukulunhu wetanga loita lOvaitalia wedina Kornelius, okwa hokololwa e li “omulumenhu omuyuki nomutilikalunga.”—Oilonga 10:22.

15. Ouyuki owa pambafana unene nashike?

15 Natango, ouyuki movanhu owa pambafana unene naasho shi li momitima davo—okwiitavela, okupandula nosho yo okuhola Jehova nomaudaneko aye—ndele kashi fi ashike okuninga osho Kalunga ta pula. Omishangwa oda ti kutya Abraham okwa “itavela Omwene. Ndele Ye okwe li mu valela ouyuki.” (Genesis 15:6) Abraham ka li ashike e na eitavelo mokukala po kwaKalunga ndele okwa li a itavela yo meudaneko laKalunga li na sha ‘noludalo.’ (Genesis 3:15; 12:2; 15:5; 22:18) Omolweitavelo la tya ngaho li na oilonga, Jehova okwa dula okukala nekwatafano naAbraham noku mu nangeka noupuna nosho yo tuu ovadiinini vakwao nonande ova li inava wanenena.—Epsalme 36:11; Ovaroma 4:20-22.

16. Eitavelo mekulilo ola eta oshidjemo shilipi?

16 Xuuninwa, ouyuki wovanhu owe likolelela keitavelo mekuliloyambo laJesus Kristus. Paulus okwa shangela Ovakriste vomefelemido lotete ta ti: “Otava yukipalifwa oshali okefilonghenda laye omolwekulilo eli lomuJesus Kristus.” (Ovaroma 3:24) Paulus opo okwa li ta popi kombinga yaavo va hoololwa oku ka kala ovafyuululi pamwe naKristus mOuhamba womeulu. Ndelenee ekuliloyambo laJesus ola yeululila yo omamiliyona ovanhu vakwao omhito yokumona omufika wouyuki momesho aKalunga. Omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko “ongudu inene ya nyengana okuvalwa . . . ; vo ova li ofika va taalela olukalwapangelo nOdjona, va djalekwa oikutu itoka to.” Oikutu itoka to otai faneke okukala kwavo va koshoka novayuki momesho aKalunga, molwaashi “[ova] kosha oikutu yavo, ndele ve i yelifa mohonde yOdjona.”—Ehololo 7:9, 14.

Hafela ouyuki waJehova

17. Eenghatu dilipi di na okukatukwa mokulalakanena ouyuki?

17 Nonande Jehova okwa yandja Omona waye pahole, Jesus Kristus, oo okupitila muye ovanhu tava dulu okumona omufika wouyuki momesho aKalunga, oshidjemo shokumona omufika oo itashi uya ashike ngahenya. Omunhu oku na okukala neitavelo tali longo mekulilo, okukala metwokumwe nehalo laKalunga, okuliyapulila Jehova nokuninginifwa momeva shi li edidiliko leliyapulo laye. Kakele kaasho, omunhu oku na okutwikila okulalakanena ouyuki nosho yo omaukwatya makwao opamhepo. Omukriste a ninginifwa, Timoteus, oo a li e na eteelelo lokuya meulu, okwa li a kumaidwa kuPaulus taku ti: “Lalakanena ouyuki netilokalunga neitavelo nohole nelididimiko noutalonheni.” (1 Timoteus 6:11; 2 Timoteus 2:22) Jesus okwa divilika yo omhumbwe yeenghendabala tadi twikile eshi a ti: “Ndelenee kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.” Otashi dulika tu longe noudiinini mokukonga omanangeko noupuna Ouhamba waKalunga, ndelenee mbela ohatu longo yo noudiinini wa faafana mokulalakanena eendjila daJehova diyuki?—Mateus 6:33.

18. (a) Omolwashike shi he fi shipu okulalakanena ouyuki? (b) Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaLot?

18 Doshili, kashi fi shipu okulalakanena ouyuki. Eshi oshi li ngaho molwaashi atusheni inatu wanenena notu na eamo lokulonga osho shi he li pauyuki. (Jesaja 64:6) Kakele kaasho, otwa dingililwa kovanhu ovo ve he na ko nasha unene neendjila daJehova diyuki. Eenghalo detu oda faafana naanaa naado Lot a li mudo, eshi a li moshilando shaSodom osho sha li sha shiivika omolwoukolokoshi washo. Omuyapostoli Petrus okwa hepaununa kutya omolwashike Jehova a mona kutya osha wapala okuxupifa Lot kehanauno olo la li poduka. Petrus okwa ti: “Eshi a kala mokati kavo, omuyuki ou, omwenyo waye omuyuki wa yahamekwa efiku nefiku molwoilonga yavo i he nomhango, oyo e i tala noku i uda.” (2 Petrus 2:7, 8) Onghee hano, oshiwa ngeenge keshe umwe womufye te lipula kutya: ‘Mbela ohandi tambula ko momutima wange oilonga inai koshoka paenghedi oyo tu wete ye tu dingilila? Mbela ohandi kala ndi wete omalihafifo ile omaudano elongifo leenghono oo e li apeshe e li ashike owii ngahenya? Ile ohandi kala handi yahamekwa ngaashi Lot a li a yahamekwa koilonga ya tya ngaho i he li pauyuki?’

19. Omanangeko noupuna elipi hatu dulu okumona ngeenge ohatu hafele ouyuki waKalunga?

19 Momafiku aa a nyika oshiponga nokae fi okulineekelwa, okuhafela ouyuki waJehova oshi li odjo yeameno. Kepulo olo kutya: “Omwene, olyelye ta itavelelwa okukala [metwali loye, NW]? Olyelye ta itavelelwa okukala komhunda yoye iyapuki?” Ohamba David oya nyamukula tai ti: “Oye tuu ou ha yukilile nota longo ouyuki.” (Epsalme 15:1, 2) Mokulalakanena ouyuki waKalunga nokukala twe u hafela, ohatu ka dula okukaleka po ekwatafano liwa naye nokutwikila okuhafela okuhokiwa kuye nosho yo omanangeko noupuna aye. Kungaha, okukalamwenyo kwetu otaku ka kala ku na ehafo, ku he na elishundulo noku na ombili yopamadiladilo. Eendjovo daKalunga oda ti: “Ou ta lalakanene ouyuki [nouwanghenda, NW] ota ka mona omwenyo, ouyuki nefimano.” (Omayeletumbulo 21:21) Natango, okukendabala okuninga ngaashi hatu dulu opo tu longe eshi sha yuka noshi li mondjila meenghendabala detu adishe otashi etifa omakwatafano navamwe e na elao nosho yo okukalamwenyo kwa xwepopala—paenghedi nosho yo pamhepo. Omupsalme okwa ti: “Ovanelao ovava, va dama mouyuki, ndee tava kala alushe nokuwanifa ouyuki.”—Epsalme 106:3.

[Omashangelo opedu]

a Omolwouyelele muhapu kombinga yOmhango yaMoses, tala oshitukulwa “Oitukulwa imwe yehangano lOmhango,” epandja 214-220 membo 2 loInsight on the Scriptures, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

1. Eenghedi dovanhu dilipi da twala fiyo omoidjemo ya nyika oshiponga?

[Efano pepandja 23]

Ohamba David oya popya kutya okwa li i hole eemhango daKalunga nomutima aushe

[Efano pepandja 24]

Noa, Abraham, Sakaria naElisabet nosho yo Kornelius okwa li va talwa ko kuKalunga ve li ovayuki. Mbela ou shi shii kutya omolwashike?

[Efano pepandja 25]

Oto dulu okuyelifa?

• Ouyuki oshike?

• Exupifo ola pambafana ngahelipi nouyuki waKalunga?

• Omolwetomheno lilipi ovanhu hava talwa ko kuKalunga ve li ovayuki?

• Mbela ongahelipi hatu dulu okuhafela ouyuki waJehova?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma