Kwafeleni ovalumenhu va ninge exumokomesho lopamhepo
‘Onena tuu eli otamu ningi ovayuli vovanhu.’ — LUK. 5:10.
1, 2. (a) Ovalumenhu ova li ve linyenga ngahelipi keudifo laJesus? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
PEFIMBO opo Jesus novahongwa vaye va li tava udifile muGalilea ashishe, ova li va ya nowato koima kwe likalela. Ashike eengudu dovanhu oda li de va shikula kolupadi, “ovalumenhu omayovi atano, ovakainhu nounona inava valwa.” (Mat. 14:21) Pomhito imwe vali, ongudu yovanhu oya li ye uya kuJesus ya hala okuvelulwa nokupwilikina kuye. Mongudu oyo omwa li mwa kwatelwa “ovalumenhu omayovi ane, ovakainhu nounona inava valwa.” (Mat. 15:38) Oumbangi oo otau ulike kutya mokati kovanhu ovo va li ve uya kuJesus nova li va hokwa ehongo laye omwa li mwa kwatelwa ovalumenhu vahapu. Osha yela kutya Jesus okwa li e lineekela kutya ovanhu vahapu otava ka pwilikina ketumwalaka laye, nomolwaasho konima eshi ooPetrus va li va kwata eeshi dihapu pashikumwifilonga, okwa lombwela Petrus (Simon) a ti: ‘Onena tuu eli oto ningi omuyuli wovanhu.’ (Luk. 5:10) Onghee hano, ovahongwa vaye ova li ve na okuumbila oiyulifo yavo mefuta lopafaneko nelalakano opo va dule ‘okuyula’ mo ovanhu vomaludi aeshe, mwa kwatelwa ovalumenhu.
2 Ovalumenhu nokunena ohava ulike ohokwe nohava tambula ko etumwalaka lOmbibeli. (Mat. 5:3) Ashike vahapu ihava ningi exumokomesho lopamhepo. Ndele mbela ongahelipi hatu dulu oku va kwafela? Nonande Jesus ina tula po elongekido le likalekelwa lokuudifila ovalumenhu, okwa li a tumbula oinima oyo ya li hai lipulwa nayo kovalumenhu vopefimbo laye. Ngaashi Jesus, natu ka taleni nghee hatu dulu okukwafela ovalumenhu va ungaunge noinima itatu oyo hava kala tave lipula unene nayo, (1) ouxupilo, (2) oumbada wokutila ovanhu nosho yo (3) okukala ve udite inava wana.
Ouxupilo
3, 4. (a) Ovalumenhu vahapu ohave lipula unene kombinga yashike? (b) Omolwashike ovalumenhu vamwe hava pitifa komesho oinima yopamaliko?
3 Omunongo womishangwa umwe okwa li a lombwela Jesus a ti: “Omuhongi, onda hala oku ku shikula keshe apa to i.” Ndele eshi Jesus e mu lombwela kutya “Omona wOmunhu ke na apa ta wilike omutwe waye,” omunongo womishangwa oo okwa li a ninguluka. Ombibeli inai popya kutya omulumenhu oo okwa ka ninga omushikuli waKristus, molwaashi otashi dulika a li a tila kutya openi ta ka hanga oikulya nonhele yokukala. — Mat. 8:19, 20.
4 Ponhele yokulalakanena oinima yopamhepo, ovalumenhu luhapu ohava tula elineekelo lavo moinima yopamaliko. Vahapu ohava lalakanene ehongo lopombada nosho yo oilonga oyo hai futu nawa. Ohava kala ve wete sha fimana noshi li pandunge kuvo okulikola oimaliwa ihapu shi dulife ouwa keshe oo hau di mokukonakona Omishangwa nomokukala nekwatafano liwa naKalunga. Efimbo limwe, otashi dulika va kale va hokwa osho Ombibeli tai hongo, ashike “oshisho shounyuni ou nepukifo loupuna” otai dulu oku va ningifa va kanife ohokwe. (Mark. 4:18, 19) Natu ka taleni nghee Jesus a li a kwafela ovahongwa vaye va lundulule etaleko lavo.
5, 6. Oshike sha li sha kwafela Andreas, Petrus, Jakob naJohannes va lundulule etaleko lavo li na sha noilonga yokuudifa nosho yo ouxupilo?
5 Andreas nomumwaina Simon Petrus ova li ve na ongeshefa yokulandifa eeshi. Johannes nomumwaina Jakob naxe yavo Sebedeus navo ova li ve na ongeshefa yeeshi. Osha yela kutya ongeshefa yavo oya li tai ende nawa nomolwaasho va li va kuta ovanailonga vamwe. (Mark. 1:16-20) Eshi Johannes Omuninginifi a li a hepaululila Andreas naJohannes kombinga yaJesus oshikando shotete, ovalumenhu ovo ova li va tomhwa filufilu kutya Jesus oye Messias. Andreas okwa li a lombwela mumwaina Simon Petrus shi na sha naasho, na Johannes otashi dulika a li a shiivifila mumwaina Jakob. (Joh. 1:29, 35-41) Ovalumenhu ovo vane ova kala pamwe naJesus oule weemwedi donhumba eshi a li ta udifile muGalilea, muJudea nosho yo muSamaria. Ndele konima yefimbo, ovahongwa vaJesus ovo vane ova li va shuna keengeshefa davo deeshi. Oshoshili kutya ova li ve na ohokwe moinima yopamhepo, ashike kava li va lenga oilonga yokuudifa.
6 Konima yefimbo, Jesus okwa li a lombwela Petrus naAndreas ve mu shikule opo va ka ninge “ovayuli vovanhu.” Mbela ova li ve linyenga ngahelipi? Ombibeli oya ti: “Ova fiya po diva oiyulifo yavo ndee tave mu shikula.” Jakob naJohannes navo ova li va ninga sha faafana. Ombibeli oya ti: “Ova fiya po diva owato naxe, ndee tave mu shikula.” (Mat. 4:18-22) Oshike sha li sha kwafela ovalumenhu ovo va dule okuya moilonga yefimbo li yadi? Mbela ova li ashike va ninga etokolo olo meulumo nopehe na okudiladila? Hasho nandenande! Eemwedi donhumba da tetekela, ovalumenhu ovo ova kala tava pwilikine keudifo laJesus, ova li va mona nghee a longa oikumwifilonga, ouladi waye wokulonga osho sha yuka nosho yo nghee ovanhu vahapu va li va tambula ko etumwalaka laye. Oshidjemo, eitavelo nelineekelo lavo muJehova ola li la kola.
7. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovakonakonimbibeli va kale ve lineekela kutya Jehova ota dulu okufila oshisho ovapiya vaye?
7 Ongahelipi hatu dulu okuhopaenenwa Jesus mokukwafela ovakonakonimbibeli vetu va kale ve lineekela muJehova? (Omayel. 3:5, 6) Onghedi omo hatu va hongo oyo unene tai ke va kwafela va ninge ngaho. Eshi hatu va hongo, natu va kwafele va mone kutya Jehova ote ke tu nangeka noupuna muhapu ngeenge otwa pitifa oinima yOuhamba komesho. (Lesha Malakia 3:10; Mateus 6:33.) Nonande ohatu dulu okulongifa omishangwa di lili noku lili odo tadi ulike kutya Jehova oha file oshisho ovapiya vaye, otu na yo oku va tulila po oshihopaenenwa shiwa. Ohatu dulu okukwafela ovakonakonimbibeli va kale ve lineekela Jehova moku va hepaululila oimoniwa yetu. Ohatu dulu yo oku va hepaululila oimoniwa tai tu omukumo oyo twa lesha moishangomwa yetu.a
8. (a) Omolwashike sha fimana komukonakoni ‘okumakela nokutala ouwa wOmwene apa u fike’? (b) Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovakonakoni va makele pauhandimwe ouwa waJehova?
8 Opo omunhu a kale e na eitavelo la kola okwa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okulesha nokuuda nghee vamwe va li va nangekwa noupuna kuJehova. Omukonakonimbibeli okwa pumbwa yo okumakela pauhandimwe ouwa waJehova. Omupsalme okwa ti: “Makeleni, nye mu tale ouwa wOmwene apa u fike; keshe tuu ou te mu lineekele, oye e nelao.” (Eps. 34:9) Ongahelipi hatu dulu okukwafela omukonakoni a makele ouwa waJehova? Natu tye nee ngeno omukonakoni oku na oupyakadi wopashimaliwa ndele pefimbo opo tuu opo ota kendabala yo okweefa po eenghedindjikilile dii, ngaashi okushila omakaya, okundobola ile okunwa sha pitilila. (Omayel. 23:20, 21; 2 Kor. 7:1; 1 Tim. 6:10) Ngeenge otwe mu hongo okwiilikana kuKalunga e mu kwafele a efe po eenghedindjikilile dii, mbela osho itashi ke mu kwafela a makele ouwa waKalunga? Diladila yo kwaasho tashi dulu okuningwa po ngeenge owa ladipike omukonakoni a kale a pitifa komesho oinima yopamhepo mokulitulila po efimbo lokulesha Ombibeli oshivike keshe, okukala he lilongekidile okwoongala kwopaKriste nokukala puko. Eitavelo laye otali ka kala la pama eshi Jehova ta ka nangeka noupuna eenghendabala daye.
Oumbada wokutila ovanhu
9, 10. (a) Omolwashike Nikodemus naJosef Omuarimatia va li inava holola kutya ova itavela muJesus? (b) Omolwashike ovalumenhu vamwe kunena hava ongaonga okushikula oshikoti shaKristus?
9 Ovalumenhu vamwe otashi dulika va kale tava ongaonga okushikula oshikoti shaKristus filufilu omolwomafininiko oomakula. Pashihopaenenwa, Nikodemus nosho yo Josef Omuarimatia kava li va holola kutya ova itavela muJesus, molwaashi ova li va tila kutya Ovajuda vakwao otava ka tya shike ngeenge ove shi udu. (Joh. 3:1, 2; 19:38) Ovalumenhu ovo kava li ashike va tila ngahenya, ndele ova li va tila okutewa mo moshinagoga kovawiliki vomalongelokalunga ovo va li ve tonde neenghono Jesus. — Joh. 9:22.
10 Moitukulwa imwe kunena, omulumenhu otashi dulika a kale ta shekwa kovanailonga vakwao, kookaume ile kovapambele vaye ngeenge okwa kala unene e na ohokwe muKalunga, mOmbibeli ile melongelokalunga. Ofimbo muikwao, otashi dulika shi kale sha nyika oshiponga okupopya kutya owa hala okulundulula elongelokalunga loye. Ohashi kala shidjuu komulumenhu okukondjifa omafininiko oomakula unene tuu ngeenge oku na ondodo ya tumbala metangakwaita, mopolitika ile moshitukulwa shavo. Pashihopaenenwa, omulumenhu umwe wokuNdowishi okwa dimina a ti: “Eendombwedi nye ohamu udifa oshili kombinga yOmbibeli. Ashike ame ngeenge onda ningi Ondombwedi nena eli, mongula keshe umwe oku shi shii. Ovanhu otava ka tila nge ngahelipi koilonga, poushiinda, ovashiivikile nosho yo oilyo youkwaneumbo wetu? Ame itandi dulu okulididimikila oshinima sha tya ngaho.”
11. Jesus okwa li a kwafela ngahelipi ovahongwa vaye va finde oumbada wokutila ovanhu?
11 Ovayapostoli vaJesus navo ova li hava kwatwa koumbada wokutila ovanhu nonande ova li ovaladi. (Mark. 14:50, 66-72) Ndele mbela Jesus okwa li e va kwafela ngahelipi va ninge exumokomesho nonande ova li tava fininikwa koomakula neenghono? Jesus okwa li a katuka eenghatu opo a kwafele ovahongwa vaye ve lilongekidile omafininiko oo a li tae ke va hanga. Okwa ti: “Ovanelao nye ovanhu ngenge tave mu tondo molwedina lOmona wOmunhu ndele have mu kondo mo nohave mu sheke, nedina leni have li dini la fa lii.” (Luk. 6:22) Jesus okwa li a londwela ovashikuli vaye kutya otava ka shekwa “molwedina lOmona wOmunhu.” Okwa li yo e va shilipaleka kutya Kalunga ote ke va kwafela noku va pameka shimha ashike ve mu lineekela. (Luk. 12:4-12) Natango, Jesus okwa li a ladipika ovo vape va kale hava endafana novahongwa vaye va manguluka nokupanga oukaume navo. — Mark. 10:29, 30.
12. Omeenghedi dilipi hatu dulu okukwafela ovo vape va finde oumbada wokutila ovanhu?
12 Nafye otwa pumbwa okukwafela ovakonakonimbibeli va finde oumbada wokutila ovanhu. Luhapu ohashi kala shipu okukondjifa eshongo ngeenge wa hangwa we lilongekida. (Joh. 15:19) Pashihopaenenwa, oto dulu okukwafela omukonakonimbibeli e lilongekide omanyamukulo e li pauxupi noku shii okuudiwa ko a kanghamena kOmbibeli e na sha nanghee ta ka nyamukula omapulo oo tashi dulika a ka pulwe kovanailonga vakwao ile ngeenge ta patanekwa kuvamwe. Kakele kokupanga oukaume naye, ohatu dulu oku mu kwafela a pange yo oukaume noilyo ikwao yeongalo, unene tuu oyo i na ohokwe moinima oyo naye e na ohokwe muyo. Ndele osho sha fimanenena osho oku mu honga a kale ha ilikana pandjikilile notashi di komutima. Osho otashi ke mu kwafela a ehene popepi naJehova noku mu ninge Ehondameno nEmanya laye. — Lesha Epsalme 94:21-23; Jakob 4:8.
Okukala u udite ino wana
13. Ongahelipi okukala u udite ino wana taku dulu okuningifa umwe a ongaonge okukufa ombinga moinima yopamhepo?
13 Ovalumenhu vamwe ohava ongaonga okukufa ombinga moinima yopamhepo tashi dulika molwaashi ashike vehe shii nawa okulesha ile vehe fi ovapopi ovanekeka ile ve na eehoni. Vamwe otashi dulika hava mono shidjuu okuholola omaliudo nomadiladilo avo moipafi yavamwe. Otashi dulika va kale ve wete shi li omutengi okukala hava konakona Ombibeli, hava kufa ombinga pokwoongala kwopaKriste ile hava hepaululile vamwe eitavelo lavo. Omukriste umwe okwa dimina kutya fimbo a li omunyasha, osha li shidjuu kuye okuudifa. Okwa ti kutya okwa li ha i peumbo lonhumba ndele te liningifa ashike a fa a denga okangedjo nokudja po ta endelele ta diladila kutya kape na ou e mu uda ile e mu mona. Okwa ti: “Osha li shidjuu neenghono kwaame ngeenge nda li handi diladila kutya efiku limwe onandi ka udife eumbo neumbo.”
14. Omolwashike ovahongwa vaJesus va li va nyengwa okuvelula omumati oo a li e kwetiwe kondemoni?
14 Diladila ashike nghee ovahongwa vaJesus va li va teka omukumo eshi va li va nyengwa okuvelula omumati umwe oo a li e kwetiwe kondemoni. Xe yomumati oo okwa li e uya kuJesus ndele ta ti: “Omumwange omumati e noshinhona ndee ta hepekwa unene, osheshi luhapu ota wile mo nomomundilo noluhapu omomeva. Ndele ame onde mu eta kovalongwa voye, ndele [ova] nyengwa oku mu velula.” Jesus okwa li a ta mo ondemoni oyo, nomumati okwa li a veluka. Lwanima, ovahongwa vaJesus ova li ve uya kuye, ndele tave mu pula tava ti: “Oshike hano twa nyengwa oku i ta mo?” Jesus okwe va nyamukula a ti: “Omolweitavelo leni linini; osheshi oshili handi mu lombwele, ngeno kwa li mu neitavelo li fike pombuto yoshinapi, ngeno tamu dulu okulombwela omhunda ei: Lilundulula po apa, ove u lundulukile kwinya, ngeno tai lilundulula po, ndele kaku noshinima tashi mu nyenge.” (Mat. 17:14-20) Eitavelo muJehova olo ashike tali dulu oku tu kwafela tu tauluke omandangalati oo taa faafanifwa neemhunda. Ndele mbela oshike tashi ka ningwa po ngeenge omunhu okwa kanifa eitavelo nokukala e lineekela muye mwene? Omunhu a tya ngaho ita ka pondola notashi dulika a kale e udite kutya ina wana okulongela Jehova.
15, 16. Ongahelipi hatu dulu okukwafela omukonakonimbibeli opo a finde omaliudo okukala e udite ina wana?
15 Onghedi ya denga mbada omo hatu dulu okukwafela omunhu oo e udite ina wana oyo oku mu ladipika a kale e lineekela muJehova ponhele yokulineekela muye mwene. Petrus okwa ti: ‘Lininipikeni koshi yeke li neenghono laKalunga, Ye opo e mu nenepeke pefimbo la wapala. Noshisho sheni shi mu dikeni.’ (1 Pet. 5:6, 7) Otu na okukwafela ovakonakonimbibeli vetu va kale ve hole Jehova nokukala hava dulika kuye. Omunhu oo e na oupamhepo muwa oha kala a lenga neenghono oinima yopamhepo. Oku hole Eendjovo daKalunga noha ulike “oiimati yOmhepo” monghalamwenyo yaye. (Gal. 5:22) Oha ilikana alushe. (Fil. 4:6, 7) Kakele kaasho, oha pula Jehova e mu pe ouladi nosho yo eenghono odo a pumbwa opo a dule okukondjifa eyeleko keshe ile okuwanifa po oshinakuwanifwa keshe nomupondo. — Lesha 2 Timoteus 1:7, 8.
16 Ovakonakonimbibeli vamwe otashi dulika twa pumbwa oku va kwafela va xwepopaleke okulesha kwavo nosho yo ounghulungu wavo wokupopya. Vamwe otashi dulika va kale ve udite inava wana okulongela Jehova omolwomanyono oo va li va nyona ofimbo inava shiiva oshili. Kashi na nee mbudi kutya ovakonakonimbibeli vetu ove na oupyakadi ulipi, otwa pumbwa oku va kwafela pahole nonelidiiniko. Jesus okwa ti: “Ava va pama, ihava pumbwa omuveluli, ndelenee ovanaudu ovo tuu aveke.” — Mat. 9:12.
‘Yuleni’ ovalumenhu vahapu
17, 18. (a) Oshike twa pumbwa okuninga opo tu dule okuudifila ovalumenhu vahapu? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula?
17 Otwa halelela ovalumenhu vahapu va tambule ko etumwalaka olo tali hangwa ashike mOmbibeli, olo tali eta ehafo lashili. (2 Tim. 3:16, 17) Oshike twa pumbwa okuninga opo tu dule okuudifila ovalumenhu vahapu? Ohatu dulu okukala hatu longifa efimbo lihapu mokuyandja oundombwedi kovalumenhu keenguloshi eshi vahapu ve li momaumbo, momaxuliloshivike komatango ile pefimbo lomafudo. Peemhito dimwe, ohatu dulu okupula ovaneumbo ngeenge omushamane omo e li opo tu kundafane naye. Natu kaleni hatu yandje oundombwedi wohangelela kovalumenhu ovo hatu longo pamwe navo ngeenge otashi shiiva, nokukwafela ovalumenhu ovo vehe fi ovaitaveli ovo va hombola ovamwameme.
18 Ngeenge otwa kala hatu udifile keshe oo hatu shakeneke, ohatu dulu okukala nelineekelo kutya ovanamitimadiwa otava ka tambula ko etumwalaka letu nehafo. Natu kwafeleni nelidiiniko aveshe ovo ve na shili ohokwe mEendjovo daKalunga. Ndele mbela ongahelipi hatu dulu okukwafela ovalumenhu ovo va ninginifwa ve litulile po omalalakano opo va kale va wana okupewa oinakuwanifwa mehangano laJehova? Enyamukulo lepulo olo otali ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.
[Eshangelo lopedu]
a Tala momambo okomudo Eendombwedi daJehova nosho yo omahokololo e na sha nonghalamwenyo yovapiya vaJehova vonhumba oo haa kala mOshungonangelo nomo-Awake!
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovalumenhu va kale va lenga oinima yopamhepo?
• Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovo vape opo va ungaunge nomafininiko oomakula?
• Oshike tashi dulu okukwafela vamwe va finde omaliudo okukala ve udite inava wana?
[Efano pepandja 25]
Oho ningi ngoo eenghendabala u udifile ovalumenhu onghundana iwa?
[Efano pepandja 26]
Ongahelipi to dulu okukwafela omukonakonimbibeli e lilongekidile omayeleko?