Hopaenena Jehova ngeenge to tekula ounona voye
“Mbela ovadali aveshe ihava pukulula ounona vavo?”
—OVAHEBERI 12:7, Contemporary English Version.
EKONAKONO olo la ningwa muJapani eedula dinini da pita ola holola kutya hanga etata lovakulunhu ovo va pulwaapulwa oli udite kutya opa li ekwatafano linini pokati kovadali nounona vavo nosho yo kutya ovadali ova efela unene ounona vavo va ninge ngaashi va hala. Mekonakono likwao moshilongo omo tuu omo, hanga oshitine shaavo va nyamukula osha dimina kutya kave shii nghee ve na okulongela kumwe nounona vavo. Oshinima eshi ihashi holoka po ashike moilongo yokOushilo. OThe Toronto Star otai kundaneke tai ti: “Ovadali vahapu Ovakanada ova dimina kutya ove udite ve he na oushili wanghee ve na okukala ovadali vawa.” Keshe pamwe, ovadali ove wete shidjuu okutekula ounona vavo.
1, 2. Omolwashike ovadali ve na oupyakadi mokutekula ounona vavo kunena?
2 Omolwashike ovadali tave shi mono shidjuu okutekula ounona vavo? Etomheno la kula omolwaashi otu li ‘momafiku axuuninwa,’ ‘nomafimbo madjuu okukaliwa muo’ opo e li. (2 Timoteus 3:1, yelekanifa NW.) Kakele kaasho, Ombibeli otai ti: “Omadiladilo omutima womunhu [omai] kokudja kounona waye.” (Genesis 8:21) Naunene tuu ovanyasha ohava kwatwa noupu komaponokelo aSatana, oo ta kongo ovo ve he na owino ngaashi “onghoshi hai kumbu.” (1 Petrus 5:8) Omandangalati omahapu shili kovadali Ovakriste ovo va hala okutekula ounona vavo “meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Ongahelipi ovadali tava kwafele ounona vavo va kule va kale ovailikani vaJehova va pyokoka notava dulu okutongola “ouwa nowii”?—Ovaheberi 5:14.
3. Omolwashike outeku nosho yo ewiliko lovadali la fimanenena omolwokutekula ounona nomupondo?
3 Ohamba inaendunge Salomo oya ti: “Oulai . . . wa kanyatela momutima womona omumati.” (Omayeletumbulo 13:1; 22:15) Okukufa mo oulai wa tya ngaha momitima davo, ovanyasha ova pumbwa epukululo lopahole lovadali vavo. Ndele ovanyasha ihava tambula ko alushe epukululo eli nehafo. Doshili, luhapu ohava kwatele onghone epukululo, kutya nee otave li pewa kulyelye. Onghee hano, ovadali ove na okulihonga ‘okwiikifa omona omumati ondjila yaye ya yuka.’ (Omayeletumbulo 22:6) Ngeenge ounona tava diinine outeku ou, otashi dulu okutya omwenyo kuvo. (Omayeletumbulo 4:13) Inashi fimana tuu neenghono opo ovadali va shiive osho sha kwatelwa mokutekula ovanyasha vavo!
Osho outeku tau ti
4. Eityo la kula ‘loutekuduliko’ olilipi ngaashi la longifwa mOmbibeli?
4 Omolwokutila okulundilwa ve va ninga nai—palutu, pakupopya ile pamadiladilo—ovadali vamwe ohava efa okupukulula ounona vavo. Inatu pumbwa okukala tu na oumbada ou. Oshitya “outekuduliko” ngaashi sha longifwa mOmbibeli itashi ulike koludi keshe lokuninga nai ile lonyanya. Oshitya shOshigreka “outekuduliko” otashi ulike unene tuu kehongo, kepukululo nomafimbo amwe ehandukilo olo la pama ndelenee olopahole.
5. Omolwashike shi na ouwa okukonakona onghedi yaJehova yokuungaunga noshiwana shaye?
5 Mokuyandja epukululo eli, Jehova Kalunga okwa tula po oshihopaenenwa sha wanenena. Mokuyelekanifa Jehova naxe wopanhu, omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Mbela ovadali aveshe ihava pukulula ounona vavo? . . . Ootate vetu vopalutu otave tu pukulula efimbo lixupi, notave shi ningi shi li nawa ngaashi va diladila. Ndelenee Kalunga ote tu pukulula omolwouwa wetu, omolwaashi okwa hala tu kale ovayapuki.” (Ovaheberi 12:7-10, Contemporary English Version) Heeno, Jehova ota tekula oshiwana shaye opo shi kale shiyapuki ile sha koshoka. Doshili, ohatu dulu okulihonga shihapu kombinga yokutekula ounona mokukonakona nghee Jehova a tekula oshiwana shaye.—Deuteronomion 32:4; Mateus 7:11; Ovaefeso 5:1.
Ohole—eenghono tadi linyengifa
6. Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu kovadali okuhopaenena ohole yaJehova?
6 Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Kalunga Oye ohole.” Onghee hano, outeku oo Jehova ta yandje alushe otau linyengifwa kohole. (1 Johannes 4:8; Omayeletumbulo 3:11, 12) Mbela eshi osha hala okutya ovadali ovo ve na ohole yopaushitwe yokuhola oludalo lavo otava ka mona shipu okuhopaenena Jehova mwaashi? Haalushe. Ohole yaKalunga oye likolelela momafinamhango. Nomuhongwanhu umwe wOshigreka okwa ulika kutya ohole ya tya ngaha “ihai endele alushe pamwe nohole yopaushitwe.” Kalunga iha pofipalekwa komaliudo aye. Alushe oha tale osho shiwa koshiwana shaye.—Jesaja 30:20, NW; 48:17.
7, 8. (a) Oshihopaenenwa shilipi shohole yopamafinamhango sha tulwa po kuJehova mokuungaunga noshiwana shaye? (b) Ongahelipi ovadali tava hopaenene Jehova mokutekula ounona vavo va kulike ounghulungu wokushikula omafinamhango Ombibeli?
7 Konakona ohole oyo ya ulikwa kuJehova mokuungaunga nOvaisrael. Moses okwa longifa efaneko liwa okuhokolola ohole yaJehova omolwokuhola oshiwana shipe shOvaisrael. Ohatu lesha: “Ngaashi onhwa tai [tengelele oshihadi] shayo ndee tai tengelele kombada youdilona oku va amena, Ye e va tambula meameno laye ndee te va humbata momavava aye, Omwene Ye aeke [okwa endifa Jakob].” (Deuteronomion 32:9, 11, 12) Okuhonga oudilona vayo okutuka, onhwa yonghadi ‘ohai tengelele oshihadi shayo,’ tai papama nokuyalalaleka omavava ayo okuladipika oudilona vayo va tuke. Ngeenge xuuninwa okadilona taka di mo moshihadi, osho luhapu hashi kala shi li kemanya mokule, ina ota ‘tengele kombada’ yokadilona. Ngeenge otashi monika sha fa okadilona taka dulu okuwila pedu, ina ta tuka a yuka pedu lako, te ka humbata “momavava aye.” Mohole yaye, Jehova okwa fila oshisho oshiwana shipe shaIsrael monghedi ya faafana. Okwa pa oshiwana Omhango yaMoses. (Epsalme 78:5-7) Hano Kalunga okwa pashukila oshiwana shaye noukeka, e li oupafi oku shi kwafela ngeenge sha li moudjuu.
8 Ongahelipi ovadali Ovakriste tava dulu okuhopaenena ohole yaJehova? Tete, ove na okuhonga ounona vavo omafinamhango nosho yo omifikamhango tadi hangwa mEendjovo daKalunga. (Deuteronomion 6:4-9) Elalakano olo okukwafela ovanyasha ve lihonge okuninga omatokolo e li metwokumwe nomafinamhango Ombibeli. Moku shi ninga, ovadali ovanahole otava tengele kombada yovanyasha vavo, paku shi popya pafaneko, tava tale nghee tava longifa omafinamhango oo ve lihonga. Eshi ounona tava kulu notava endele ko tava pewa emanguluko, ovadali ovanalukeno ove li nale oupafi ‘okuyuka pedu nokuhumbata ounona vavo momavava avo’ ngeenge pe na oshiponga. Mbela oshiponga sholudi lilipi?
9. Ovadali ove na okukala oupafi omolwoshiponga shilipi? Shi faneka.
9 Jehova Kalunga okwa londwela Ovaisrael kombinga yoilanduliko yeendafano lii. (Numeri 25:1-18; Esra 10:10-14) Okweendafana novanhu inava wapala oshi li yo oshiponga shaapeshe kunena. (1 Ovakorinto 15:33) Ovadali Ovakriste otava ningi nawa va hopaenene Jehova moshinima eshi. Okakadona keedula 15 kedina Lisa oka li ke na ohokwe momumati oo a li nomikalo nomomifikamhango dopamhepo inadi fa odo doukwaneumbo wako. “Ovadali vange ova didilika diva elunduluko moikala yange nova kala noshisho,” Lisa osho a hokolola. “Omafimbo amwe ova pukulula nge nomafimbo makwao ova ladipika nge nohole.” Ova kala omutumba naLisa nova pwilikina nelididimiko, nokungaha oshe mu kwafela a ungaunge naasho kwa li sha eta oupyakadi—ehalo lokukala a hala okuhokiwa koomakula vaye.a
Kaleka po okupopya kwa manguluka
10. Omeenghedi dilipi Jehova a tula po oshihopaenenwa shiwa mokupopya nOvaisrael?
10 Okupondola mokutekula ounona, ovadali ove na okukendabala va kaleke okupopya kwa manguluka novanyasha vavo. Nonande Jehova oku shii filufilu osho shi li momitima detu, ote tu ladipike tu popye naye. (1 Omafimbo 28:9) Konima yokupa Ovaisrael Omhango, Jehova okwa nangeka po Ovalevi ve va honge, nokwa tuma ovaprofeti va tomhafane navo noku va pukulula. Okwa ulika yo ehalo lokupwilikina omailikano avo.—2 Omafimbo 17:7-9; Epsalme 65:2; Jesaja 1:1-3, 18-20; Jeremia 25:4; Ovagalati 3:22-24.
11. (a) Ongahelipi ovadali tava xumifa komesho okupopya kuwa nounona vavo? (b) Omolwashike sha fimana kovadali va kale ovapwilikini vawa ngeenge tava popi nounona vavo?
11 Ongahelipi ovadali tava dulu okuhopaenena Jehova ngeenge tava popi nounona vavo? Shotete nosha fimanenena, ovadali ove na okutula po efimbo omolwavo. Ovadali otava ningi yo nawa ngeenge tava henuka okupopya omapopyo okuhayavala oo taa sheke, ngaashi: “Osho ashike osho? Okwa li ndi shii oshinima sha fimana”; “Osho oshinima shoulai”; “Owa teelela nee shike? Ove okaana ashike.” (Omayeletumbulo 12:18) Okuladipika ounona va popye nemanguluko, ovadali ovanaendunge ohava kendabala va kale ovapwilikini vawa. Ovadali ovo have lipwililikile ounona vavo ngeenge vanini otave ke lipwililikilwa kounona ngeenge va kulu. Jehova oku na alushe ehalo okupwilikina koshiwana shaye. Oha kala ta pwilikine kwaavo tave uya kuye nelininipiko meilikano.—Epsalme 91:15; Jeremia 29:12; Lukas 11:9-13.
12. Omaukwatya elipi kombinga yovadali taa dulu oku shi ninga shipu kounona va popye navo?
12 Konakona yo nghee oinima yonhumba youkwatya waKalunga ye shi ninga shipu koshiwana shaye shi popye naye sha manguluka. Pashihopaenenwa, ohamba David yaIsrael oya nyona sha kwata moiti mokunyona ohombo naBatseba. Mokukala omunhu ina wanenena, David okwa ninga omatimba amwe a kwata moiti monghalamwenyo yaye. Ndelenee, ina dopa nande okupopya naJehova nokukonga ediminepo nepukululo. Pe he na omalimbililo, olune laKalunga li na ohole nosho yo onghenda yaye oye shi ninga shipu kuDavid a alukile kuJehova. (Epsalme 103:8) Mokuulika omaukwatya aa opakalunga ngaashi olukeno nonghenda, ovadali otava dulu okukwafela va kaleke okupopya kwa manguluka nokuli nongeenge ounona vavo va nyona.—Epsalme 103:13; Malakia 3:17.
Kala nondjele
13. Okukala nondjele okwa kwatela mo shike?
13 Ngeenge tava pwilikine kounona vavo, ovadali ove na okukala nondjele nokuulika “ounongo ou hau di kombada.” (Jakob 3:17) Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “[Ondjele yeni nai, NW] shiivike kovanhu aveshe.” (Ovafilippi 4:5) Okukala nondjele otashi ti ngahelipi? Efatululo limwe loshitya shOshigreka sha tolokwa “ondjele” otali ti kutya “okuhakonenena okukala naanaa pandjovo keshe yomhango.” Fimbo tava diinine omikalo da pama nosho yo omifikamhango dopamhepo, ongahelipi ovadali tava dulu okukala nondjele?
14. Jehova okwa ulika ngahelipi ondjele mokuungaunga naLot?
14 Jehova okwa tula po oshihopaenenwa sha tongomana shokukala nondjele. (Epsalme 10:17) Eshi a ladipika Lot nosho yo oukwaneumbo waye va fiye po oshilando Sodom sha tokolwa, Lot okwa ‘ongaonga.’ Konima, eshi omweengeli waJehova e mu pula a ye onhapo koshitukulwa shokeemhunda, Lot okwa ti: “Ame ihandi dulu okuya onhapo keemhunda . . . Tala, oshilando osho [Soar] shi li popepi ndi shiive okufika mo, nosho shinini. Pe nge ndi ye mo, osho shinini shongaho.” Jehova okwe linyenga ngahelipi kwaashi? Okwa ti: “Tala, moshinima eshi yo ohandi ku itavelele, ndi ha hanaune po oshilando, we shi popya.” (Genesis 19:16-21, 30) Jehova okwa li nehalo okupitika osho Lot a indila. Heeno, ovadali ova pumbwa okudiinina omifikamhango odo Jehova Kalunga a yandja mEendjovo daye, Ombibeli. Nande ongaho, otashi shiiva okuyandja elitulemo komahalo ovanyasha ngeenge omafinamhango Ombibeli itaa nyonaunwa.
15, 16. Oshilihongomwa shilipi ovadali tava dulu okulihonga okudja mefaneko tali hangika muJesaja 28:24, 25?
15 Okukala nondjele okwa kwatela mo okulongekida omitima dounona opo va kale ve lilongekida okutambula ko epukululo. Monghedi yopafaneko, Jesaja okwa yelekanifa Jehova nomunafaalama ndele ta ti: “Omupululi ota pulula tuu efiku alishe, ye ita kunu, ndee ta tataula ndee ta holoka tuu alushe? Ndi shi: ngenge a lalakanifa, ota undu mo ombuto yokumina ilaula, ndee ta undu mo ombuto yokumina younyenye, omahangu omonhele yao, ndee ta kunu oilyavala momifinda, okalya ka toka komunghulo?”—Jesaja 28:24, 25.
16 Jehova ‘ota pulula opo a kune nota tataula ndee ta holoka.’ Kungaha ota pyakudukifa omitima doshiwana shaye fimbo ine va tekula. Mokutekula ounona vavo, ongahelipi ovadali tava dulu ‘okupulula’ momitima dounona vavo? Xe umwe okwa hopaenena Jehova eshi a tekula okamonamati kaye keedula nhee. Eshi okamonamati kaye ka denga okamati kopoushiinda, tete xe okwa pwilikina nelididimiko komaliyukipalifo okamonamati. Opo nee, a fa ta “pulula” omutima wokamati, xe okwe ka hokololela ehokololo lokamati kanini oko ka mona oixuna itilifa kokudengwa kuumwe oo ha ningilile mo ovanhu. Mokuuda ehokololo, okamati oka li ke linyengifwa ka tye oo ha ningilile mo ovanhu okwa li e na okuhandukilwa. ‘Okupulula’ oku okwa longekida omutima wokamati noshe shi ninga shipu kuko okumona kutya okudenga okamati okashiinda osha li oshilonga shokuningilila mo ovanhu nosha li sha puka.—2 Samuel 12:1-14.
17. Oshilihongomwa shilipi shi na sha nokutekula kwovadali sha yandjwa muJesaja 28:26-29?
17 Jesaja natango okwa faafanifa outeku waJehova nonghedi ikwao younamapya—okuxwa. Omunafaalama oha longifa oilongifo ya yooloka yokuxwa she likolelela koukukutu womitwe doilya. Oikulumbwati oya longifwa okupupaleka okumina ilaula nosho yo oivalati oyo kumina, ndelenee oshilei ile okatemba komaulu oka longifwa omolwoilya i na olungu lidjuu. Nande ongaho, ita ka lyata oilya ikukutu fiyo oposhitwa shoku i tatula. Sha faafana, ngeenge Jehova okwa hala okukufa mo sha inashi wapala moshiwana shaye, oha lundulula omukalo waye she likolelela keemhumbwe nokeenghalo odo di li po. Ke na onyanya ile omuhau. (Jesaja 28:26-29) Ounona vamwe ohave linyenge neendelelo nande ovadali vavo have va tale ashike, nokape na sha shimwe sha pumbiwa. Vamwe ova pumbwa omalondwelo taa endululwa, fimbo vamwe va pumbwa okutomhwa nonghedi i na eenghono. Ovadali ve na ondjele otava ka longifa outeku she likolelela keemhumbwe dokaana pauhandimwe.
Ninga eenghundafana doukwaneumbo dihafifa
18. Ongahelipi ovadali tava dulu okutula po efimbo omolwekonakono lOmbibeli loukwaneumbo ihali faula?
18 Mokati keenghedi diwa dokuhonga ounona voye omwa kwatelwa ekonakono lOmbibeli loukwaneumbo ihali faula nosho yo eenghundafana dopamishangwa defiku keshe. Ekonakono loukwaneumbo oli na oshidjemo sha fimana ngeenge ohali ningwa pe he na okufaula. Ngeenge ohali ningwa omalufe, otashi dulika luhapu itali ka ningwa nande. Onghee hano ovadali ove na ‘okulongifa nawa efimbo’ omolwekonakono. (Ovaefeso 5:15-17) Okuhoolola efimbo la ufwa noli li nawa kwaaveshe otashi dulu okukala eshongo. Omutwe woukwaneumbo umwe owa mona kutya eshi ounona va kula, omalandulafano avo a yooloka okwe shi ninga shidjuu okuhanganifa oukwaneumbo aushe u kale pamwe. Ndelenee, oukwaneumbo owa li hau kala alushe pamwe keenguloshi dokwoongala kweongalo. Onghee hano xe okwa longekida va kale nekonakono loukwaneumbo muimwe yomeenguloshi odo. Eshi osha li tashi longo nawa. Ounona aveshe vatatu paife ove li ovapiya vaJehova va ninginifwa.
19. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhopaenena Jehova ngeenge tava ningi ekonakono loukwaneumbo?
19 Ndelenee, inashi wana ashike okumana ko oshitukulwa shopamishangwa pefimbo lekonakono. Jehova okwa honga Ovaisrael va mangululwa okupitila movapristeri, ovo va “fatulula” Omhango, “opo va kale ve uditeko odo da leshwa.” (Nehemia 8:8) Xe umwe oo a kwafela ounona vaye aveshe vaheyali va kale ve hole Jehova okwa ya alushe monduda yaye komesho yekonakono loukwaneumbo opo e lilongekide, opo a shiive nghee ta dulu okulongifa ouyelele u na sha neemhumbwe dokaana keshe. Okwa ninga ekonakono lihafifa omolwounona vaye. “Ekonakono ola li alushe lihafifa,” osho umwe womovanamati omukulunhu a dimbuluka. “Ngeenge twa li pondje hatu danauka etanga moluumbo, eshi twa li twa ifanwa omolwekonakono loukwaneumbo ohatu efa diva etanga letu nokutondokela meumbo omolwekonakono. Oda li dimwe domeenguloshi dihafifa unene moshivike.”
20. Oupyakadi ulipi tau shiiva mokutekula ounona u na okukonakonwa natango?
20 Omupsalme okwa ti: “Heeno, ovana ovamati—ovo oshali yOmwene, nokumona oludalo—osho ondjabi iwa.” (Epsalme 127:3) Okudeula ounona vetu otashi kufa efimbo neenghendabala, ndele oku shi ninga nawa otashi dulu okutya omwenyo waalushe kounona vetu. Eshi itashi ka kala tuu ondjabi iwa! Onghee hano natu hopaenene Jehova tu na ehalo linene ngeenge hatu tekula ounona vetu. Ndelenee, ofimbo ovadali ve lineekelelwa oshinakuwanifwa ‘shokutekula ounona meduliko nomekumaido lOmwene,’ kape na eshilipaleko kutya otave ke shi pondola. (Ovaefeso 6:4) Nande okaana oka mona efiloshisho liwa unene, otaka dulu okuninga okanashibofa nokweefa okulongela Jehova. Hano oshike tashi dulu okuningwa monghalo ya tya ngaha? Eshi otashi ka kala oshilihongomwa shoshitukulwa tashi landula.
[Omashangelo opedu]
a Oimoniwa tai hangika moshitukulwa eshi nosho yo osho tashi landula otai dulu okukala ya yooloka ko kwaayo yomoshilongo sheni neputuko leni. Kendabala okuuda ko omafinamhango a kwatelwa mo noku a longifa meputuko leni.
[Efano pepandja 21]
Moses okwa faafanifa okutekula kwaJehova oshiwana shaye neenghedi donhwa noudilona vayo
[Efano pepandja 22]
Ovadali ove na okutula po efimbo omolwounona vavo
[Efano pepandja 23]
“Oda li dimwe domeenguloshi dihafifa unene moshivike”
[Efano pepandja 23]
Enyamukulo loye olilipi?
• Ongahelipi ovadali tava dulu okuhopaenena ohole yaJehova ya hokololwa muDeuteronomion 32:11, 12?
• Oshike we lihonga monghedi yaJehova yokukwatafana nOvaisrael?
• Okupwilikina kwaJehova keilikano laLot otaku tu hongo shike?
• Oshilihongomwa shashike shokutekula ounona we lihonga okudja muJesaja 28:24-29?