Ongahelipi to dulu okukwafela okaana ‘ka kanene’?
‘Hafeni, osheshi okwa li a kana ndele okwa monika.’
“OHANDI fiye po oshili!” Kashi halula tuu kovadali ovatilikalunga ovo va kendabala noudiinini okutekula ounona vavo mondjila yopaKriste okuuda okaana taka popi eendjovo odo! Ovanyasha vamwe ohava ‘twalwaatwalwa’ nope he na okuulika shili omalalakano avo. (Ovaheberi 2:1, OB-1954) Vahapu ava otava xumbile momumati a kanene womeyele laJesus, oo a fiya po eumbo laxe nokwa hanauna po efyuululo laye koshilongo shokokule.—Lukas 15:11-16.
1, 2. (a) Ongahelipi ovanyasha vamwe ve linyenga koshili yopaKriste? (b) Ovadali nounona ve li meenghalo da tya ngaha otashi dulika ve udite ngahelipi?
2 Nonande Eendombwedi daJehova dihapu kadi na oupyakadi ou, kwaavo ve u na, kape na ehekeleko tali kufa po filufilu oluhodi lavo. Naasho shi he na okudimbuwa oku he na elao oko omunyasha omutangalali ta dulu okumona. Momutima waye eliudo laye otali dulu oku mu yahameka. Meyele laJesus, omumati a kanene xuuninwa ‘okwe lialuluka,’ osho sha etela xe ehafo. Ongahelipi ovadali nosho yo vamwe meongalo tava dulu okukwafela ovo va kana ‘ve lialuluke’?—Lukas 15:17.
Molwashike ounona vamwe va tokola okufiya po oshili
3. Omolwomatomheno amwe elipi eshi ovanyasha va tokola okufiya po eongalo lopaKriste?
3 Ope na ovanyasha omayovi omafele ovo tava longele Jehova nehafo meongalo lopaKriste. Omolwashike hano ovanyasha vamwe tave li fiye po? Otashi dulika ve udite kutya otava kanifa okumona sha osho ounyuni tau yandje. (2 Timoteus 4:10) Ile otashi dulika va diladile kutya eameno laJehova loshiunda sheedi otali va ngabeke unene. Eliudo li na etimba, ohokwe inene mwaavo voukashike kookanhu ka yooloka ile ehalo lokutambulwa ko koomakula otali dulu yo okuningifa omunyasha a twalwaatwalwe moshiunda shaJehova. Omunyasha otashi dulika ta efa okulongela Kalunga omolwaasho tashi monika sha fa ovadali vaye ile Omukriste umwe e na oihelele.
4. Luhapu oshike shi li osheetifi osho hashi ningifa ovanyasha va nyone?
4 Oikala nomikalo dokaana dounashibofa luhapu odo omadidiliko ounghundi wopamhepo, euliko laasho shi li momutima wako. (Omayeletumbulo 15:13; Mateus 12:34) Kutya nee onetomheno lashike omunyasha ta nyono, osheetifi shoupyakadi luhapu osha nangala mokukala kwaye ina tambula ‘eshiivo loshili.’ (2 Timoteus 3:7) Ponhele ashike yokulongela Jehova ngahenya ngaashi oshiteelelwa, osha fimana opo ovanyasha va kulike ekwatafano lopaumwene naye. Oshike tashi ke va kwafela ve shi ninge?
Eheneni kuKalunga
5. Oshike sha fimana opo omunyasha a kulike ekwatafano lopaumwene naKalunga?
5 “Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye,” osho omuhongwa Jakob a shanga. (Jakob 4:8) Oku shi ninga, omunyasha oku na okukwafelwa a kulike ohokwe yokuhokwa Eendjovo daKalunga. (Epsalme 34:9) Tete ota ka kala a pumbwa “omashini”—omahongo opehovelo Ombibeli. Ndelenee eshi ta mono ehafo mEendjovo daKalunga nokumona ehalo ‘leendya da pama’—ouyelele wopamhepo womoule—ota ka hanga diva oukulunhu wopamhepo. (Ovaheberi 5:11-14; Epsalme 1:2) Omunyasha oo a dimina kutya okwa li e liyandja filufilu konghedi younyuni okwa tameka okukala e hole omafinamhango opamhepo. Oshike she mu kwafela a aluke? Mokulinyenga keetepo lokulesha Ombibeli aishe, okwa kanyatela kelandulafano lokulesha Ombibeli keshe efiku. Heeno, okulesha Eendjovo daKalunga nope he na okufaula okwa fimanenena omolwokukulika ekwatafano la kola naJehova.
6, 7. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ounona vavo va kulike ohole yokuhola Eendjovo daKalunga?
6 Inashi fimana tuu opo ovadali va kwafele ounona vavo va kulike ohole yokuhola Eendjovo daKalunga! Nonande kwa li ve na ekonakono loukwaneumbo ihali faula, okakadona kamwe keedula omulongo nasha oka endafana novanyoni. Shi na sha nekonakono lavo loukwaneumbo, oka ti: “Eshi Tate a pula omapulo, onda lesha ashike omanyamukulo, nope he na okutala kuye.” Ponhele ashike yokumana ko oshitukulwa pefimbo lekonakono loukwaneumbo, ovadali ovanaendunge ohava longifa ounghulungu wokuhonga. (2 Timoteus 4:2, NW) Opo omunyasha a hafele ekonakono, oku na okukala e udite a kwatelwa mo. Omolwashike ito pula omapulo taa pendula etaleko lomunhu ndele to efa a popye ye mwene? Ladipika omunyasha a tule moilonga ouyelele oo tau konakonwa.a
7 Kakele kaasho, ninga eenghundafana dopamishangwa di kale di na omwenyo. Ngeenge tashi shiiva, ovanyasha nava ninge oinyandwa yoiningwanima yomOmbibeli. Va kwafela va kale va fa ve wete onhele nomaukwatya oshilongo omo mwa ningilwa oiningwanima oyo ya kundafanwa. Okulongifa ouwaalita nomisholondodo otaku dulu okukwafela. Heeno, mokulongifa kanini omadiladilo oye, ekonakono loukwaneumbo otali dulu okukala li na omwenyo nola kwatela mo oinima ya yoolokafana. Ovadali navo otava ningi nawa mokukonakona ekwatafano lavo naJehova. Eshi tava ehene kuJehova, otava dulu okukwafela ounona vavo ve shi ninge.—Deuteronomion 6:5-7.
8. Ongahelipi eilikano tali kwafele omunhu a ehene kuKalunga?
8 Eilikano nalo otali kwafele omunhu a ehene kuKalunga. Okakadona ke na eedula omulongo nasha oka li ke udite oudjuu omolwokuhadula okuhoolola pokati konghedi yokukalamwenyo kwopaKriste nosho yo eendafano laye nookaume kaye ovo ve he fi ovaitaveli. (Jakob 4:4) Oka ninga ngahelipi kombinga yasho? Oke lihokolola taka ti: “Oshikando shotete, onda ilikana shili kuJehova nghee ndi udite.” Oka xulifa kutya eilikano lako ola li la nyamukulwa eshi konahiya ka mona kaume meongalo lopaKriste oo taka dulu okulineekelela oiholekwa yako. Oka kala ke udite kutya Jehova ote ka wilike noka tameka okuninga ekwatafano lopaumwene naKalunga. Ovadali otava dulu okukwafela ounona vavo va xwepopaleke omailikano avo. Ngeenge tava ilikana ve li oukwaneumbo, ovadali ove na okupopya tashi di komitima davo opo ounona va dule okumona ekwatafano la kola lopaumwene pokati kovadali naJehova.
Kaleni ovalididimiki ndele omwa pama
9, 10. Oshihopaenenwa shilipi Jehova a tula po mokukala omulididimiki kOvaisrael ovaliteeki?
9 Ngeenge omunyasha ta tameke okutwalwaatwalwa, otashi dulika a kendabale okulitongola ko kuye mwene nokwaanya eenghendabala keshe dovadali vaye va ha ninge eenghundafana dopamhepo naye. Ovadali otava dulu okuninga shike monghalo idjuu ya tya ngaha? Konakona osho Jehova a ninga noshiwana shonale shaIsrael. Okwe lididimikila ‘eefingo da kukuta’ dOvaisrael oule weedula di dule 900 fimbo ine va efela ondjila yavo ya nyonauka. (Exodus 34:9; 2 Omafimbo 36:17-21; Ovaroma 10:21) Nonande ve ‘mu shinda,’ Jehova “okwa kala omunalukeno” kuvo. “[Okwa] polifa luhapu ehandu laye melididimiko, Ye ina pendula onya yaye aishe.” (Epsalme 78:38-42) Kalunga ka li e na nandenande ondjo mokuungaunga kwaye navo. Ovadali ovanahole otava hopaenene Jehova nove li ovalididimiki ngeenge okaana itake linyenge diva keenghendabala davo doku ka kwafela.
10 Okukala omulididimiki otashi ulike yo okwaanya okweefa eteelelo kutya otapa ka kala exwepopala mekwatafano la piyaana. Jehova okwa tula po oshihopaenenwa shanghee omunhu e na okukala omulididimiki. Okwa katuka eenghatu mokutuma ovatumwa vaye kOvaisrael “oikando noikando.” Jehova “okwa li e nolune omolwovanhu vaye,” nonande “va yola ovatumwa vaKalunga, ndele va dina eendjovo daye.” (2 Omafimbo 36:15, 16, yelekanifa NW.) Okwe li hololela Ovaisrael ta ti: “Alukeni, keshe umwe kondjila yaye inai yuka.” (Jeremia 25:4, 5) Ndelenee, Jehova ina efa omafinamhango aye ouyuki. Ovaisrael ova li va lombwelwa va ‘alukile’ kuKalunga nosho yo keendjila daye.
11. Ongahelipi ovadali tava dulu okukala ovalididimiki ndele ova pama mokuungaunga nokaana ka kanduka mo mondjila yoshili?
11 Ovadali otava dulu okuhopaenena Jehova mokukala ovalididimiki mokuhaendelela okuteka omukumo omolwokaana ka kanduka mo mondjila yoshili. Pe he na okuteka omukumo, otava dulu okukatuka eenghatu va twikile okupopya nako ile okutamekulula vali okupopya nako. Fimbo tava kanyatele komafinamhango ouyuki, otava dulu okukumaida okaana “oikando noikando” ka alukile kondjila yoshili.
Ngeenge okaana ka kondwa mo
12. Ovadali ove na oshinakuwanifwa shilipi shi na sha nokaana oko ve li nako ndele oka kondwa mo meongalo?
12 Ongahelipi ngeenge okaana oko ke li novadali vako taka i mepuko la kwata moiti nomolwoikala yako yokuhelivela ombedi taka kondwa mo meongalo? Molwaashi okaana ohaka kala novadali vako, natango ove na oshinakuwanifwa shoku ka tekula noku ka pukulula metwokumwe nEendjovo daKalunga. Ongahelipi eshi tashi dulu okuningwa?—Omayeletumbulo 6:20-22; 29:17.
13. Ongahelipi ovadali tava dulu okukendabala okuhanga omutima wokaana ka nyona?
13 Otashi dulika tashi shiiva, ndelenee doshili, otashi ka kala shiwa okuyandja ehongo la tya ngaha nosho yo outeku pefimbo lekonakonombibeli lopaumwene. Omudali ke na okutala ashike koikala yokaana ikukutu ndelenee oku na okukendabala okutala osho shi li momutima wako. Ouvela wako wopamhepo ou fike peni? (Omayeletumbulo 20:5) Mbela omaliudo aye mapu okomutima otaa dulu okuhangwa? Omishangwa dilipi tadi dulu okulongifwa nomupondo? Omuyapostoli Paulus okwe tu shilipaleka ta ti: “Ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono, noi neememo i dule eongamukonda leememo keembinga mbali, otai tu, ndele tai tongola omwenyo nomhepo, eengolo nomungo; ndele i shii kutokola omadilongo nomadiladilo omutima.” (Ovaheberi 4:12) Heeno, ovadali otava dulu okuninga shihapu shi dulife ashike okulombwela okaana kavo ka ha kufe vali ombinga menyono. Otava dulu okukendabala oku ka kwafela ka tameke okuveluka.
14. Onghatu yotete ilipi omunyasha a nyona e na okukatuka a tungulule ekwatafano laye naJehova, nongahelipi ovadali tava dulu okukwafela okaana ka katuke onghatu ei?
14 Omunyasha a nyona okwa pumbwa okutungulula ekwatafano laye naJehova. Onghatu yotete oyo e na okukatuka oyo ‘okulivela ombedi nokulialuluka.’ (Oilonga 3:19, NW; Jesaja 55:6, 7) Mokukwafela omunyasha meumbo lavo e livele ombedi, ovadali ove na ‘okulididimikila owii nokupukulula nombili’ okaana oko ke he na oikala iwa. (2 Timoteus 2:24-26) Ova pumbwa oku ka ‘pukulula’ monghedi yopaMbibeli. Oshitya shOshigreka sha tolokwa ‘pukulula’ otashi dulu yo okutolokwa “okuyandja euliko tali tomho.” (Ehololo 3:19, NW; Johannes 16:8, NW) Onghee hano, okupukulula osha kwatela mo okuulika euliko la wana okutomha okaana kutya oka nyona. Doshili, oku shi ninga kashi fi shipu. Ngeenge otashi shiiva, ovadali otava dulu okunwefa mo omutima wako, mokulongifa eenghedi adishe dopamishangwa oku ka tomha. Ove na okukendabala ve ka kwafele ka ude ko omhumbwe ‘yokutonda eshi shii nokuhola eshi shiwa.’ (Amos 5:15) Ota dulu okuninga vali ‘eendunge a manguluke mo momwiyo waSatana.’
15. Eilikano otali dana onghandangala yashike mokutungulula ekwatafano lomunyoni naJehova?
15 Okutungulula ekwatafano lomunhu naJehova, eilikano ola fimanenena. Doshili, kape na oo ta dulu ‘okwiilikana’ shi na sha nenyono olo sha yela kutya ola ningwa noku he na okulivela ombedi kuumwe oo a li ha endafana neongalo lopaKriste. (1 Johannes 5:16, 17; Jeremia 7:16-20; Ovaheberi 10:26, 27) Ndelenee ovadali otava dulu okupula Jehova e va pe ounongo va ungaunge nonghalo. (Jakob 1:5) Ngeenge omunyasha a kondwa ta yandje euliko lelivelombedi ndele ke na “emanguluko lokupopya naKalunga,” ovadali otava dulu okwiilikana ngeenge Kalunga ota mono ekanghameno omolwokudima po enyono lokaana, opo ehalo laYe li wanifwe. (1 Johannes 3:21, NW) Okupwilikina omailikano oo oku na okukwafela omunyasha a tale ko Jehova e li Kalunga omunanghenda.b—Exodus 34:6, 7; Jakob 5:16.
16. Ongahelipi hatu dulu okukwafela oilyo youkwaneumbo younona ovo va li va kondwa?
16 Ngeenge omunyasha a ninginifwa okwa kondwa, oilyo yeongalo oya teelelwa i “ha endafane” naye. (1 Ovakorinto 5:11; 2 Johannes 10, 11) Eshi konahiya otashi ke mu kwafela e ‘lialuluke’ nokwaalukila keameno loshiunda shaKalunga. (Lukas 15:17) Ndelenee kutya nee ota aluka ile hasho, oilyo yeongalo otai dulu okuladipika oukwaneumbo womunyasha a kondwa. Atushe ohatu dulu okukonga eemhito tu ulike “oukwao wananghali” nokukala yo ‘nolukeno’ navo.—1 Petrus 3:8, 9, yelekanifa NW.
Nghee vamwe tava dulu okukwafela
17. Oilyo yeongalo oi na okukaleka shike momadiladilo ngeenge tai kendabala okukwafela okaana ka puka?
17 Ongahelipi kombinga yomunyasha oo ina kondwa mo meongalo lopaKriste ndele okwa nghundipala meitavelo? Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “[Oshinhimbu] shimwe ngenge tashi yahama, oinhimbu ikwao otai yahama pamwe nasho.” (1 Ovakorinto 12:26) Vamwe otava dulu okukala ve na ko nasha nomunyasha a tya ngaha. Doshili, otwa pumbwa oku kala twa kotoka, molwaashi omunyasha ta vele pamhepo ota dulu okunwefa mo nai ovanyasha vamwe. (Ovagalati 5:7-9) Meongalo limwe, ovakulunhu ve na elalakano liwa ovo va li va hala okukwafela ovanyasha vamwe ovo va li va nghundipala pamhepo ove va shiva koivilo va shike omusika iholike pamwe. Nonande ovanyasha va dimina nehalo liwa nokuhafela eemhito edi, okulinwefa mo kwavo xuuninwa okwe va twala mokweefa okweendafana neongalo. (1 Ovakorinto 15:33; Judas 22, 23) Osho tashi dulu okukwafela okaana taka vele pamhepo opo ka veluke osho eendafano olo tali ka kwafele ka kulike ohole yokuhola oinima yopamhepo, haendafano li he fi lopamhepo.c
18. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena oikala yaxe yomumati a kanene womeyele laJesus?
18 Ngeenge omunyasha oo a fiya po eongalo ta alukile kOlupale lOuhamba ile ta kala poshoongalele, diladila nghee ta ka kala e udite. Katu na mbela okuulika oikala yoku mu tambula ko yaxe womumati a kanene womeyele laJesus? (Lukas 15:18-20, 25-32) Omunyasha weedula omulongo nasha oo a fiya po eongalo lopaKriste nokonima okwa ka kala poshoongalele shoshitukulwa okwa ti: “Onda li nda diladila kutya keshe umwe ota ka kala e he na ko nasha naame, ndelenee ovamwatate novamwameme ove uya kwaame nova hambelela nge. Osha li sha kuma nge unene.” Okwa tameka okukonakona Ombibeli natango nokonima okwa ninginifwa.
Inamu teka omukumo
19, 20. Omolwashike hatu dulu okukaleka po oikala iwa i na sha nokaana ka kana?
19 Okukwafela okaana ‘ka kanene ke lialuluke’ otashi pula elididimiko notashi dulu okukala eshongo kovadali nosho yo kuvamwe. Ndelenee ino teka omukumo. “Omwene ina fya ounye okuwanifa eudaneko laye, ngaashi vamwe hava diladila nokutya, okwa fya ounye, vati, ndelenee ohe mu tale onheni, osheshi ina hala pa kane nande umwe, ndelenee aveshe ve lialulukile melidilululo.” (2 Petrus 3:9) Otu na ehekeleko lopamishangwa kutya Jehova okwa hala ovanhu ve lialuluke nokukala nomwenyo. Doshili, okwa katuka onghatu mokuninga elongekido okuhanganifa ovanhu kuye mwene. (2 Ovakorinto 5:18, 19) Elididimiko laye ole shi ninga tashi shiiva opo omamiliyona e lialuluke.—Jesaja 2:2, 3.
20 Onghee hano, mbela ovadali kave na okulongifa onghedi keshe yopamishangwa tai shiiva okukwafela okaana kavo ka kana ke lialuluke? Mokuhopaenena Jehova, kala omulididimiki eshi to katuka eenghatu okukwafela okaana koye ka alukile kuJehova. Kanyatela komafinamhango Ombibeli wa mana mo, nokukendabala okuulika omaukwatya aJehova ohole, ouyuki nosho yo ounongo fimbo to ilikana kuye omolwekwafo. Ngaashi ashike ovanashibofa vahapu ve linyenga keshivo lohole yaJehova yokwaaluka, omonamati woye ile okakadona ka kana otaka dulu okwaalukila keameno loshiunda shaKalunga.—Lukas 15:6, 7.
[Omashangelo opedu]
a Omolwomaetepo makwao okuhonga ounona nomupondo, tala Oshungonangelo, 1 Juli 1999, epandja 23-27.
b Omailikano a tya ngaha itaa ka ningwa moipafi pokwoongala kweongalo omolwokaana ka kondwa, omolwaashi tashi dulika vamwe ve he na ko nasha nonghalo yomunhu oo a kondwa.—Tala Oshungonangelo (yOshiingilisha), 15 Oktoba 1979, epandja 31.
c Omolwomaetepo okondadalunde, tala Awake! 22 Juni 1972, epandja 13-16; 22 Septemba 1996, epandja 21-23.
[Efano pepandja 25]
Okulesha Eendjovo daKalunga osha fimana unene omolwokukulika ekwatafano la kola naJehova
[Efano pepandja 25]
Eilikano lovadali tali di komutima otali dulu okukwafela ounona vavo va kale ve wete ekwatafano lopaumwene la kola pokati kovadali vavo naJehova
[Efano pepandja 27]
Tambula ko okaana ka kanene ngeenge ke ‘lialuluka’
[Efano pepandja 28]
Katuka eenghatu diwa u kwafele okaana koye ka alukile kuJehova
[Efano pepandja 29]
Oto dimbuluka?
• Oshike tashi dulu okukala osheetifi shoupyakadi ngeenge ovanyasha tava fiye po eongalo?
• Ongahelipi ovanyasha tava dulu okukwafelwa va kulike ekwatafano lopaumwene naJehova?
• Omolwashike ovadali va pumbwa okukala ovalididimiki ndele ova pama mokukwafela okaana ka kanene?
• Ongahelipi ovo ve li meongalo tava dulu okukwafela omunyasha a kanene a aluke?