ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w00 10/1 ep. 22-26
  • Ekonakono—li na ondjabi nolihafifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ekonakono—li na ondjabi nolihafifa
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Ninga ekonakono li kale lihafifa
  • Kulika ohokwe yokuhokwa Eendjovo daKalunga
  • Okukonakona oko onghedi yokulongela Kalunga
  • Fa moule wEendjovo daKalunga
  • Eenghendabala noilongifo i na omupondo oya pumbiwa
  • Landula onghedi oyo kwa li ya tulilwa po eehamba
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Hafela ekonakono lopaumwene lEendjovo daKalunga
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Mona efimbo lokulesha nolokukonakona
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
  • Natu konakoneni “oinima yomoule yaKalunga”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2007
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
w00 10/1 ep. 22-26

Ekonakono—li na ondjabi nolihafifa

“Ngenge to di kongo . . . , to ka mona eshiivo lokushiiva Kalunga.”—OMAYELETUMBULO 2:4, 5.

1. Ongahelipi okulesha kwokulihafifa taku dulu oku tu etela ehafo linene?

OVANHU vahapu ohava lesha ashike omolwokulihafifa. Ngeenge oshileshomwa oshiwa, okulesha otaku dulu okukala odjo iwa yokulihafifa. Kakele kelandulafano lavo lelesho lOmbibeli ihali faula, Ovakriste vamwe ohava mono ehafo lashili mokulesha apa naapenya mOmapsalme, mOmayeletumbulo, momahokololo Omavangeli ile moitukulwa imwe yOmbibeli. Ouwa welaka nomadiladilo ohae va etele ehafo lomoule. Vamwe mokulesha kwavo kwokulihafifa ove hole okulesha oYearbook of Jehovah’s Witnesses, oshifo shoAwake!, omahokololo e na sha novanhu a shangwa moshifo eshi, ile oinima oyo ya shangwa i na sha nondjokonona, oushiividu, oushitwe nosho yo okulesha kombinga yomakonakono oushitwe.

2, 3. (a) Omonghedi ilipi ouyelele wopamhepo womoule tau dulu okufaafanifwa noikulya ya pama? (b) Okukonakona okwa kwatela mo shike?

2 Ofimbo okulesha nope he na elalakano taku dulu okukala onghedi yokulihafifa, okukonakona otaku pula eenghendabala dopamadiladilo. Omufilosofi Omwiingilisha Francis Bacon okwa shanga ta ti: “Omambo amwe okumakelwa, amwe okuponwa, amwe manini okutaafinwa nokuhengumukila medimo.” Ombibeli oi li lelalela mongudu yaao a tumbulwa xuuninwa. Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: ‘Apa otu na shihapu okutonga shi na sha naye, [Kristus, e li Omupristeri Ohamba panghedi yaMelkisedek] ndele ope noudjuu oku shi fatulula, osheshi mwa fya ounye okuuda. . . . Eendya da pama odaava va kula, ava tava dulu kokwiika okutongola ouwa nowii.’ (Ovaheberi 5:11, 14, yelekanifa NW.) Oikulya ya pama oi na okutaafinwa tete ofimbo inai ponwa nokuhengumukila medimo. Ouyelele wopamhepo wa ya moule otau pula okudilongwa ofimbo inau tambulwa ko nokulongifwa.

3 Emboitya otali fatulula “okukonakona” ku li “oshilonga ile omulandu wokutula omadiladilo moilonga opo ku monike eshiivo ile eudeko, okupitila mokulesha nomokukonakona, nsh.t.” Otai ulike kutya omwa kwatelwa shihapu shi dulife ashike okulesha neendelelo nokutenda omatumbulo eshi hatu twikile nokulesha. Okukonakona otashi ti oilonga, eenghendabala dopamadiladilo nokulongifa eenghono dokukoneka. Ndele nande okukonakona ohaku pula eenghendabala, eshi inashi hala okutya itaku dulu okukala kuhafifa.

Ninga ekonakono li kale lihafifa

4. Paendjovo domupsalme, ongahelipi ekonakono lEendjovo daKalunga tali dulu okupepaleka nokumbilipaleka omunhu?

4 Okulesha nokukonakona Eendjovo daKalunga otaku dulu okutalaleka nokupameka. Omupsalme okwa popya ta ti: “Omhango yOmwene oya wanenena, yo ohai hekeleke omwenyo; ehepaululo lOmwene oli [shii] okulineekelwa shili, olo hali nongopaleke omalai. Omalombwelo Omwene okwa yuka, taa hafifa omutima; omhango yOmwene oi yela sheke, tai minikile omesho.” (Epsalme 19:8, 9) Eemhango nomalombwelo aJehova otadi pepaleke eemwenyo detu, otadi xumifa komesho onghalonawa yetu yopamhepo, otadi tu etele ehafo lomeni nokuvemifa omesho etu omolwouyelele womalalakano makumwifi aJehova. Kashi hafifa tuu!

5. Omeenghedi dilipi okukonakona taku dulu oku tu etela ehafo linene?

5 Ngeenge ohatu dulu okumona oidjemo iwa moilonga yetu, ohatu kala tu na ehafo oku i longa. Kungaha, opo tu ninge ekonakono lihafifa, otu na okukala hatu endelele okulongifa eshiivo lipe olo twa mona. Jakob okwa shanga ta ti: “Ou ta tale nokukonakona momhango ei ya wana yemanguluko ndee ta kala mo, ye e he fi omupwilikini ha dimbwa, ndelenee omuwanifi shili oye ta kala omunelao mokulonga kwaye.” (Jakob 1:25) Okutula moilonga diva paumwene oitwa oyo twe lihonga otashi eta ehafo linene. Okuhada ouyelele nelalakano lokondadalunde lokunyamukula omapulo oo hatu pulwa pefimbo loilonga yetu yokuudifa ile yokuhonga nako yo otaku tu etele ehafo linene.

Kulika ohokwe yokuhokwa Eendjovo daKalunga

6. Ongahelipi omushangi wEpsalme 119 a popya ohokwe yaye yokuhokwa eendjovo daJehova?

6 Omushangi wEpsalme 119, oo tashi dulika e li Hiskia fimbo a li natango ohamba inyasha, okwa popya ohokwe yaye yokuhokwa eendjovo daJehova. Meendjovo dopaitevo, okwa ti: “Onda hokwa eenghedimhango doye, ame inandi hala okudimbwa ondjovo yoye. Heeno, omahepaululo oye oo enyaku lange, . . . osheshi oipango yoye onde i hafela, nde i hokwa. Efa ndi wilwe kefilonghenda loye, opo ndi kale nomwenyo, osheshi omhango yoye oyo enyaku lange. Onda djuulukwa exupifo loye, Omwene, nomhango yoye oyo ehafo lange.”—Epsalme 119:16, 24, 47, 77, 174.

7, 8. (a) Pakupopya kwembo limwe lomauyelele, ‘okuulika ohokwe’ yokuhokwa Eendjovo daKalunga otashi ti ngahelipi? (b) Ongahelipi hatu dulu okuulika ohole yetu yokuhola Eendjovo daJehova? (c) Ongahelipi Esra kwa li e lipyakudukifa fimbo ina lesha Omhango yaJehova?

7 Mokuyelifa etoloko leendjovo ‘okuhokwa’ domEpsalme 119, emboitya limwe li na sha nOmishangwa dOshiheberi otali ti: “Elongifo lovelishe 16 ola faafana [noityalonga] okuhafa . . . nosho yo okudilonga . . . Eshikulafano olo: ehafo, okudilonga nokushambukwa . . . Ekwatakanifo eli otali dulu okuulika kutya okudilonga nelalakano oko oupitilo omo omunhu ta dulu okukala e na ohokwe meendjovo daJahve. . . . Eityo eli ola kwatela mo okuulika omaliudo.”a

8 Heeno, ohole yetu yokuhola Eendjovo daJehova oi na okudja komitima detu, odo di li ondingandinga yomaliudo. Otu na okuhafela okweendulula natango outendo vonhumba ovo opo ashike twa lesha. Otu na okudiladila shi na sha nomadiladilo opamhepo omoule, okuya moule wao, nokudilonga kuo. Eshi otashi pula okudiladila nelitulemo pamwe neilikano. Ngaashi Esra, otwa pumbwa okupyakudukifa omitima detu omolwokulesha nokukonakona Eendjovo daKalunga. Shi na sha naye omushangwa otau ti: “Esra a paka omutima waye mokukonakona omhango yOmwene noku i [shikula] nokulonga Ovaisrael eenghedimhango nomalombwelo ayo.” (Esra 7:10) Didilika omalalakano atatu eshi Esra a pyakudukifa omutima waye: okukonakona, oku i tula moilonga paumwene noku i honga. Otu na okushikula oshihopaenenwa shaye.

Okukonakona oko onghedi yokulongela Kalunga

9, 10. (a) Omeenghedi dilipi omupsalme a ulika kutya oku na ko nasha nEendjovo daJehova? (b) Oshityalonga shOshiheberi sha tolokwa ‘okushipaashipa’ otashi ti ngahelipi? (c) Omolwashike sha fimana kufye tu tale ko okukonakona Ombibeli ku li “oshilonga shelongelokalunga letu”?

9 Omupsalme okwa ti kutya okwa li e na ko nasha neemhango, oipango osho yo omalombwelo aJehova. Okwa imba ta ti: “Omalombwelo oye onda hala oku a shipaashipa nokupashukila omalila oye. . . . Handi yelula omake ange koipango yoye, nde i hokwa, ame ndi shipaashipe eenghedimhango doye. Omhango yoye ondi i hole shi fike peni! Efiku alishe handi i dilonga. Ovalongi vange aveshe ondi va dule eendunge, osheshi omahepaululo oye oo omadiladilo ange.” (Epsalme 119:15, 48, 97, 99) Osha hala okutya shike ‘okushipaashipa’ Eendjovo daJehova?

10 Oshityalonga shOshiheberi sha tolokwa ‘okushipaashipa’ otashi ti vali “okudilonga,” “okudiladila oshinima momadiladilo oye.” “Osha longifwa okuulika kokudilonga wa mwena oilonga yaKalunga . . . nosho yo eendjovo daKalunga.” (Theological Wordbook of the Old Testament) Oludi loshityadina ‘okushipaashipa’ otashi ulike “kokudilonga kwomupsalme,” “okukonakona taku linyengifwa kohole yaye yokuhola” omhango yaKalunga, ku li ngaashi “oilonga yelongelokalunga.” Okutala ko ekonakono lEendjovo daKalunga ku li ngaashi oshitukulwa shelongelokalunga letu otaku ku ningi kwa kwata moiti. Onghee hano oli na okuningwa noukeka osho yo pamwe nekwafo leilikano. Okukonakona oko oshitukulwa shelongelokalunga letu nohaku ningwa okuxwepopaleka okulongela Kalunga kwetu.

Fa moule wEendjovo daKalunga

11. Ongahelipi Jehova ha hololele oshiwana shaye omadiladilo opamhepo omoule?

11 Mokukala nefimaneko, omupsalme okwa popya ta ti: “Omwene, oilonga yoye inene, i fike peni! Omadiladilo oye omale unene neenghono.” (Epsalme 92:6) Omuyapostoli Paulus naye okwa popya ‘oinima yomoule yaKalunga,’ omadiladilo omoule oo Jehova ta hololele oshiwana shaye ‘okupitila momhepo yaye’ tai longo mongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge. (1 Ovakorinto 2:10, yelekanifa NW; Mateus 24:45.) Ongudu yomupiya otai yandje oikulya yopamhepo noudiinini kwaaveshe—“omashini” kwaavo vape nosho yo “eendya da pama” kwaavo “va kula.”—Ovaheberi 5:11-14.

12. Yandja oshihopaenenwa ‘shoinima yomoule yaKalunga’ oyo ya yelifwa kongudu yomupiya.

12 Okuuda ko ‘oinima yomoule yaKalunga’ ya tya ngaha, osha fimana okukonakona nokulongifa Eendjovo daye pamwe neilikano. Pashihopaenenwa, oitukulwa iwa oya nyanyangidwa oyo tai ulike nghee Jehova e li omuyuki osho yo omunanghenda pefimbo limwe alike. Okuulika kwaye onghenda kaku shi okuhaula ouyuki waye; ponhele yaasho, onghenda yopakalunga oyo euliko louyuki waKalunga osho yo ohole yaye. Ngeenge ta pangula omunyoni, tete Jehova oha tale ngeenge otashi shiiva e mu file onghenda she likolelela kekuliloyambo lOmona waye. Ngeenge omunyoni ine livela ombedi ile oku li omunashibofa, Kalunga oha pitike ouyuki u wanife po oshilonga shao nope he na okuyukipalifwa konghenda. Monghedi keshe, ye omudiinini komafinamhango aye a fimana.b (Ovaroma 3:21-26) ‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’—Ovaroma 11:33.

13. Ongahelipi hatu dulu okuulika olupandu ‘loitulwakumwe aishe’ yoshili yopamhepo ya hololwa fiyo opaife?

13 Ngaashi omupsalme, nafye otwa hafa okushiiva kutya Jehova ohe tu shiivifile omadiladilo aye mahapu. David okwa shanga ta ti: “Kuame, oidiladilwa yoye, Kalunga oinyenga, shi fike peni! Oitulwakumwe yayo aishe, oihapu unenenene! Ngeno ondi hetekele oku i vala: omuvalo wayo, ou dule womhawe ehekedu.” (Epsalme 139:17, 18) Ndele nande eshiivo letu kunena otali ulike ashike okatukulwa kanini komadiladilo itaa dulu okuvalulwa oo Jehova ta ka holola momukokomoko woukwaalushe, otu na olupandu lomoule ‘koitulwakumwe aishe’ yoshili yopamhepo ya hololwa kokule nohatu fe moule moitulwakumwe ile moinima yEendjovo daKalunga.—Epsalme 119:160, eshangelo lopedu mo NW.

Eenghendabala noilongifo i na omupondo oya pumbiwa

14. Omayeletumbulo 2:1-6 ongahelipi a divilika kutya eenghendabala oda pumbiwa mokukonakona Eendjovo daKalunga?

14 Okukonakona Ombibeli kwomoule ohaku pula eenghendabala. Oushili ou otau monika nawa mokulesha noukeka Omayeletumbulo 2:1-6. Tala oityalonga oyo Ohamba inaendunge Salomo ya longifa okudivilika eenghendabala da pumbiwa mokumona eshiivo lokushiiva Kalunga, ounongo nosho yo eendunge dokuyoolola. Okwa shanga ta ti: “Omumwange, ove ngenge ho tambula eendjovo dange noipango yange ho i tuvikile muove, opo u pakalekele omatwi oye okupwilikina ounongo nokulemena omutima woye keendunge; heeno, ngenge ho ifana omayele, ho yelulile ondaka yoye keendunge, ngenge to di kongo ngaashi oshisilveri ndee to di shitilile ngaashi omamona a holekwa, opo nee to ka uda ko etilo lokutila Omwene nokumona eshiivo lokushiiva Kalunga. Osheshi Omwene ta yandje ounongo, mokanya kaye tamu di eshiivo neendunge.” (Eendada ofye twe di shanga da endama.) Heeno, ekonakono li na ondjabi otali pula okufa nokulafulula, ngaashi naanaa okukonga emona la holekwa.

15. Efaneko lOmbibeli lilipi tali divilike kutya okukala neenghedi diwa dokukonakona okwa pumbiwa?

15 Okukonakona taku palula pamhepo otaku pula yo eenghedi diwa dokukonakona. Salomo okwa shanga ta ti: “Oshivela ngenge sha fimha, nomunhu ina upika ombinga yeememo, ye e nokulonga neenghono dihapu.” (Omuudifi 10:10) Ngeenge omunhu ita longifa oshilongifo nounghulungu ile ta tetifa oshitetifo shi he na eememo, ota ka hepeka eenghono daye noilonga yaye otai ka kala ya nyika ouhefi. Sha faafana, omauwa oo taa di mefimbo olo la longifwa mokukonakona otaa dulu okukala a yooloka neenghono, she likolelela keenghedi detu dokukonakona. Omaetepo a denga mbada notaa hongo mokuxwepopaleka onghedi yetu yokukonakona otaa hangika mOshileshwa 7 membo Theocratic Ministry School Guidebook.c

16. Omaetepo taa longo elipi a yandjwa e tu kwafe mokukufa ombinga mokukonakona kwomoule?

16 Ngeenge onghulungu tai tameke okulonga oilonga yayo, ohai kufa oilongifo aishe oyo tai ka longifa. Sha faafana, ngeenge hatu tameke efimbo lokukonakona, otu na okuhoolola oikwafifo yokukonakona okudja mondjuwo yetu yomambo oyo twa pumbwa oku ka longifa. Nokudimbulukwa kutya okukonakona oko oilonga notaku pula eenghendabala dopamadiladilo, oshi li yo nawa okukala omutumba panghedi iwa. Ngeenge otwa hala omadiladilo etu a kale a pashuka, okukala omutumba koshipundi shi li poshitaafula otashi dulika shi kale nomupondo shi dule okunangala kombete ile okukala omutumba metyofa. Konima yokukala we lipyakidila oule wokafimbo, oto dulu okumona ouwa moku ke linana po omukuku kanini ile u ye pondje u ka dengwe kokamhepo katalala.

17, 18. Yandja oihopaenenwa yanghee to dulu okulongifa oikwafifo iwa yekonakono oyo u na.

17 Otu na oikwafifo yekonakono i he fi okuyelekwa. Shotete shomwaai Ombibeli yoNew World Translation, oyo hai monika paife pauyadi ile ombinga yayo momalaka 37. Enyanyangido loNew World Translation oli na omaulikokwatakanifo nosho yo “Oshimhungu shOmambo Ombibeli” osho tashi yandje edina lomushangi, onhele apa la shangelwa nonokutya osha kwata efimbo li fike peni. Oli na yo oshuulikifo shoitya yOmbibeli, omawedelepo osho yo ouwaalita. Momalaka amwe, Ombibeli ei oya nyanyangidwa molupe lembo la kula, la shiivika nedina Reference Bible. Oi na omauyelele aeshe a tumbulwa metetekelo naikwao ihapu, mwa kwatelwa omashangelo opedu, oo a ningilwa yo oshuulikifo. Mbela oho longifa oileshomwa aishe oyo ya tolokwa melaka loye opo i ku kwafe u fe moule wEendjovo daKalunga?

18 Oikwafifo imwe yekonakono i na ondilo omambo avali oensiklopedia yOmbibeli Insight on the Scriptures. Ngeenge ou na omambo aa melaka limwe olo to dulu okuuda ko, oku na okukala alushe omuyakuli woye ngeenge to konakona. Otae ke ku pa omauyelele mahapu koipalanyole ihapu yOmbibeli. Oshikwafifo sha faafana osho embo “All Scripture Is Inspired of God and Beneficial.” Ngeenge to hovele okulesha embo lipe lOmbibeli, oshiwa okukonakona oshileshwa sha faafana membo “All Scripture” u mone oukwatya wehokololo nowonghalo yopandjokonona, osho yo engongo loshikalimo shembo olo lOmbibeli osho yo ouwa oo hatu dulu okumona mo. Oshikwafifo shekonakono opo sha wedwa koishangomwa osho oWatchtower Library yomokompiuta, nopaife ohai monika momalaka omuwoi.

19. (a) Omolwashike Jehova e tu tulila po oikwafifo iwa yokukonakona Ombibeli? (b) Oshike sha pumbiwa mokukaleka elesho nekonakono lOmbibeli li li nawa?

19 Jehova okwe tu pa oikwafifo aishe ei okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge’ okukwafa ovapiya vaye kombada yedu ‘va konge nova mone eshiivo lokushiiva Kalunga.’ (Omayeletumbulo 2:4, 5) Ondjikilile iwa yokukonakona otai tu kwafa tu mone eshiivo lokushiiva Jehova li li nawa nokuhafela ekwatafano lopofingo naye. (Epsalme 63:2-9) Heeno, ekonakono otali ti oilonga, ndele ei oyo oilonga ihafifa noi na ondjabi. Nonande otashi pula efimbo, otashi dulika to diladila: ‘Mbela openi hai dulu okumona efimbo la wana ndi yandje elitulemo la wana kelesho lange lOmbibeli nekonakono lopaumwene?’ Oshinima eshi otashi ka konakonwa moshitukulwa shaxuuninwa shomoitukulwa ei ya landulafana.

[Omashangelo opedu]

a New International Dictionary of Old Testament Theology & Exegesis, Embo 4, epandja 205-207.

b Tala Oshungonangelo, 1 Auguste 1998, epandja 28, okatendo 7. Ongo proyeka yokukonakona Ombibeli, otashi dulika u endulule oitukulwa aishe moshifo eshi osho yo oitukulwa “Justice,” “Mercy,” and “Righteousness” moensiklopedia yOmbibeli Insight on the Scriptures, la nyanyangidwa koWatchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

c La nyanyangidwa koWatchtower Bible and Tract Society of New York, Inc. Ngeenge embo eli kali li melaka loye, omayele mawa shi nasha neenghedi dokukonakona otaa dulu okumonika moitukulwa yOshungonangelo ei tai shikula: 1 Auguste 1993, epandja 20-23; Oshungonangelo yOshiingilisha, Mai 15, 1986, epandja 19-20.

[Efano pepandja 23]

Okudilonga neilikano otali tu kwafa okukulika ohole yokuhola Eendjovo daKalunga

[Efano pepandja 26]

Oho longifa tuu pauyadi oikwafifo yekonakono aishe yehangano oyo tai monika u fe moule wEendjovo daKalunga?

[Efano pepandja 26]

Omapulo eendululo

• Ongahelipi hatu dulu okuninga ekonakono letu tali talaleke noli na ondjabi?

• Ngaashi omupsalme, ongahelipi hatu dulu okuulika ‘ohokwe’ nokukala hatu “shipaashipa” Eendjovo daJehova?

• Ongahelipi Omayeletumbulo 2:1-6 taa ulike omhumbwe yokuninga eenghendabala mokukonakona Eendjovo daKalunga?

• Oikwafifo yekonakono iwa ilipi Jehova a yandja?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma