Etukulwa 6
Nghee ovadali tava dulu okukwafela ovana vavo vomido omulongo nasha va pondole
1, 2. Omashongo elipi ovanyasha vomido omulongo nasha hava shakeneke, nomaufembanghenda elipi hava hafele?
OPE na eyooloko ngeenge u li meumbo nomunyasha womido omulongo nasha naashi u li nokaana keedula nhano ile omulongo. Nonande pefimbo olo lomido omulongo nasha ovanyasha ohava shakeneke omashongo nomaupyakadi mahapu, ohava hafele yo omaufembanghenda mahapu. Pashihopaenenwa, Josef, David, Josia naTimoteus ova ulika kutya ovanyasha otava dulu okukatuka pandunge nokukala yo nekwatafano liwa naJehova. (Genesis 37:2-11; 1 Samuel 16:11-13; 2 Eehamba 22:3-7; Oilonga 16:1, 2) Kunena ope na yo ovanyasha vahapu vomido omulongo nasha ovo ve shi pondola. Otashi dulika u shii nokuli vamwe vomuvo.
2 Ndele kovanyasha vamwe vomido omulongo nasha efimbo olo ohali kala lidjuu, molwaashi ohava shakeneke omashongo mahapu pefimbo olo. Ovanyasha, kutya nee ovamati ile oukadona, pomido odo ohava kala va hala emanguluko lihapu, nomolwaasho vamwe otashi dulika va kale va dina omangabeko oo hava tulilwa po kovadali vavo. Ndele ovanyasha va tya ngaho kave na natango owino. Ovadali ova pumbwa okukwafela pahole ovanyasha va tya ngaho nelididimiko. Nonande ovadali nosho yo ovanyasha ohava kala va tunhukwa pefimbo olo, ohava kala yo va lyalyakana omafimbo amwe. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ovanyasha opo ve shi pondole pefimbo lokamukondapweyu?
3. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ovana vavo ovanyasha ve shi pondole monghalamwenyo?
3 Ovadali ovo hava tula moilonga omayele Ombibeli ohava kwafele ovana vavo ovanyasha va pite momayeleko oo hava shakeneke pefimbo lokamukondapweyu. Nokungaho, ovanyasha va tya ngaho ohava ka ninga ovakulunhu ovanaendunge. Mondjokonona aishe moilongo i lili noku lili, ovadali nosho yo ovanyasha ovo hava tula moilonga omafinamhango Ombibeli ohava mono oidjemo ihafifa. — Epsalme 119:1.
KALENI HAMU KUNDAFANA MWA MANGULUKA NOKUPOPYA OSHILI
4. Omolwashike ovadali novanyasha va pumbwa okukala hava kundafana va manguluka, unene tuu pefimbo olo ovanyasha ve li pomido omulongo nasha?
4 Ombibeli otai ti: “Apa pe he nomapukululo, eemhangela tadi nyonauka.” (Omayeletumbulo 15:22) Ngaashi ashike sha fimana okukundafana nounona ofimbo vanini, osha fimana yo okukala hamu kundafana novana veni vomido omulongo nasha, unene tuu molwaashi pefimbo olo ovanyasha ohava endafana unene novanafikola vakwao ile noomakula vavo, noihava kala efimbo lihapu peumbo. Ngeenge ovadali ova kala ihava kundafana novanyasha va tya ngaho, tava popi va manguluka notava popi oshili, itapa ka kala ekwatafano lopofingo pokati kovadali novana vavo ovanyasha. Oshike tashi dulu okukwafela ovadali novanyasha va kale hava kundafana va manguluka?
5. Ovanyasha otava ladipikwa va kale hava tale ko ngahelipi omhumbwe yokukala hava kundafana novadali vavo?
5 Ovadali novanyasha ove na okuninga eenghendabala opo va kale hava kundafana va manguluka. Oshoshili kutya ovanyasha ihava mono shipu okukundafana novadali vavo ngaashi sha li eshi va li ounona vanini. Ndele nande ongaho, ovadali nosho yo ovanyasha ove na okudimbuluka kutya “apa pe he nepukululo oshiwana tashi xutuka, ndelenee ovapukululi vahapu otava eta exupifo.” (Omayeletumbulo 11:14) Ovanyasha ovo ve udite ko eityo lomushangwa oo otava ka dimina kutya ova pumbwa natango epukululo, molwaashi ohava shakeneke eenghalo da kitakana odo inava shakeneka nande onale. Ohava dimine yo kutya ovadali vavo ovatilikalunga ove na owino monghalamwenyo nova kala tave va file oshisho, onghee hano otava dulu oku va pa omayele taa ti sha, nonande vamwe vomuvo inava enda mofikola. Nomolwaasho, ovanyasha ovanaendunge ihava dini ekwafo lovadali vavo pefimbo la tya ngaho.
6. Ovadali ovanaendunge novanahole ohava tale ko ngahelipi omhumbwe yokukundafana novana vavo vomido omulongo nasha?
6 Opo ovadali novanyasha va kale hava kundafana va manguluka, ovadali ova pumbwa okukala ve lilongekida alushe okupwilikina kovana vavo ngeenge va hala oku va lombwela sha. Onghee hano, ngeenge ou li omudali, kala we lilongekida alushe okukundafana novana voye, nonande haalushe hashi kala shipu. Ombibeli otai ti kutya ope na “efimbo lokumwena nefimbo lokupopya.” (Omuudifi 3:7) Otashi dulika eshi omona woye omunyasha a hala okupopya, ove otashi dulika pefimbo opo ino lilongekida okupopya. Otashi dulika wa pangela kutya oto ka longifa efimbo olo u ninge ekonakono lopaumwene, ile u fude po, ile u longe sha meumbo. Ndele nande ongaho, ngeenge omona woye omunyasha okwa hala okukundafana naave, kendabala u efe po osho wa li to ka ninga ndele to pwilikine kuye. Ngeenge hasho, otashi dulika omona woye ita ka hetekela vali oku ku lombwela omaliudo aye. Dimbuluka oshihopaenenwa shaJesus. Pomhito imwe, Jesus okwa li a diladila oku ka fuda po. Ndele eshi eemhunga dovanhu da li de uya okupwilikina kuye, okwa li a hovela oku di honga, ponhele yoku ka fuda po. (Markus 6:30-34) Ovanyasha vahapu ohava kala ve shi shii kutya ovadali vavo ove na omalipyakidilo mahapu monghalamwenyo, ndele ovadali ova pumbwa okuulika kutya ove lilongekida okukwafela ovana vavo ovanyasha efimbo keshe va hala ekwafo. Onghee hano, ovadali kaleni hamu pe ovana veni omhito ngeenge va hala okupopya nanye noku va udila oukwao wananghali.
7. Oshike osho ovadali ve na okuhenuka?
7 Ovadali, dimbulukweni eshi mwa li ovanyasha. Osho otashi mu kwafele muha kale mwa kenyanana ovana veni ovanyasha. Omu na okukala hamu hafele pamwe novana veni. Ovadali, ohamu longifa ngahelipi efimbo leni lokufuda po? Ngeenge ovadali ove hole ashike okulipyakidila alushe noinima yavo yopaumwene, ovana vavo ovanyasha otave ke shi didilika mo noupu. Osho otashi dulu okuningifa ovanyasha va tya ngaho va diladile kutya ookaume kavo vokofikola ove na ko nasha navo unene ve dule ovadali vavo, naasho otashi dulu oku va twala moupyakadi wa kwata moiti.
OSHIKE OSHO MU NA OKUKALA HAMU KUNDAFANA NOVANA VENI?
8. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhonga ovana vavo va kale hava popi oshili nova kale va lenga oilonga nelihumbato la koshoka?
8 Ngeenge ovadali kava li va honga ovana vavo fimbo va li vanini va kale hava popi oshili, nova kale va lenga oilonga, ove na okulonga noudiinini opo ve va honge fimbo ve na omido omulongo nasha. (1 Ovatessaloniki 4:11; 2 Ovatessaloniki 3:10) Ova pumbwa yo okukwafela ovana vavo va mone kutya osha fimanenena okukala nonghedi yokukalamwenyo ya koshoka. (Omayeletumbulo 20:11) Ovadali ove na yo okutulila po ovana vavo oshihopaenenwa shiwa ngeenge tashi uya pelihumbato lopaenghedi. Ngaashi ashike ovashamane ovo vehe fi ovaitaveli tava dulu “[okufindwa] keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po,” ovanyasha navo otava dulu okulihonga omafinamhango ouyuki mokutala kelihumbato lovadali vavo. (1 Petrus 3:1) Ndele inashi wana ashike oku va tulila po oshihopaenenwa shiwa, molwaashi ounona ohava mono ovanhu vahapu mounyuni ovo vehe na oihopaenenwa iwa nohava udu eendjovo dihapu domaheka ngeenge tava endafana novanhu vamwe. Onghee hano, ovadali ovanahole ova pumbwa okukonakona omataleko ovana vavo ovanyasha e na sha nanghee hava tale ko oinima oyo hava mono nohava udu. Osho otashi pula okukala hamu kundafana moule novana veni. — Omayeletumbulo 20:5.
9, 10. Omolwashike ovadali ve na okuninga eenghendabala okuhonga ovana vavo oinima i na sha nomilele, nongahelipi tava dulu oku shi ninga?
9 Ovadali nosho yo ovanyasha vomido omulongo nasha ova pumbwa unene tuu okukala hava kundafana oinima i na sha nomilele. Mbela ovadali ohamu kala mwa fya ohoni okukundafana novana veni kombinga yomilele? Nonande otashi dulika hamu kala mwa fya ohoni oku shi ninga, omu na okuninga eenghendabala, molwaashi ngeenge hasho, otave ke lihonga oinima ya tya ngaho kuvamwe. Ngeenge omwa efa ve lihonge oinima oyo kuvamwe, otamu ka shiiva ngahelipi kutya ouyelele oo owe lixwa po ile owa pengifwa? Ngeenge hatu tale mOmbibeli, Jehova okwa popya oinima i na sha nomilele, onghee hano, ovadali kave na okufya ohoni okupopya oinima ya tya ngaho. — Omayeletumbulo 4:1-4; 5:1-21.
10 Lao linene, Ombibeli otai yandje ewiliko la yela li na sha noinima yopamilele. Kakele kaasho, ehangano lEendombwedi daJehova ola nyanyangida oishangomwa ihapu oyo tai yandje ouyelele u na sha noinima yopamilele. Osho otashi ulike kutya omafinamhango Ombibeli e na sha noinima yopamilele otaa longo nokunena. Omolwashike ito longifa oishangomwa ya tya ngaho? Pashihopaenenwa, omolwashike ito kundafana nomonamati woye ile omonakadona woye oshitukulwa “Omilele nosho yo eenghedi” (“Sex and Morals”) membo lotete lo-Questions Young People Ask — Answers That Work? Otashi dulika u ka kumwe eshi to ka mona oidjemo ihafifa.
11. Onghedi ya denga mbada ilipi omo ovadali tava dulu okuhonga ovana vavo va kale hava longele Jehova?
11 Oshikundafanwa sha fimanenena shilipi ovadali nounona ve na okukala hava kundafana? Omuyapostoli Paulus okwa popya kombinga yasho eshi a ti: “Tekuleni [ovana veni] meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Ounona ova pumbwa okukala hava hongwa kombinga yaJehova. Ova pumbwa unene tuu okuhongwa opo va kale ve hole Jehova nopo va kale ve na ehalo oku mu longela. Oshihopaenenwa shovadali nasho otashi dana onghandangala moshinima osho. Ngeenge ovanyasha ova mono kutya ovadali vavo ove hole Kalunga ‘nomutima wavo aushe nomwenyo wavo aushe neendunge davo adishe,’ nonokutya ohashi etele ovadali vavo ouwa mokukalamwenyo kwavo, otashi dulika ve linyengifwe va kale yo va hala okulongela Jehova omolwohole yoku mu hola. (Mateus 22:37) Kakele kaasho, ngeenge ovanyasha ova mono kutya ovadali vavo ove na etaleko li li pandjele li na sha noiniwe yopamaliko, nonokutya ohava pitifa komesho Ouhamba waKalunga, otashi dulika navo va kulike oikala ya faafana. — Omuudifi 7:12; Mateus 6:31-33.
12, 13. Oitwa ilipi ovadali ve na okukaleka momadiladilo ngeenge ova hala ekonakono lavo loukwaneumbo li kale tali ti sha?
12 Okukala nekonakonombibeli loukwaneumbo lokoshivike otaku ka kwafela ovadali neenghono opo va findile omifikamhango dOmbibeli movana vavo ovanyasha. (Epsalme 119:33, 34; Omayeletumbulo 4:20-23) Osha fimana okukala hamu ningi ekonakono la tya ngaho moukwaneumbo nopehe na okufaula. (Epsalme 1:1-3) Ovadali nosho yo ounona ove na okukala va lenga ekonakono loukwaneumbo. Kave na okweefa oinima ikwao i li ye moshipala. Opo ekonakono loukwaneumbo li kale tali ti sha, oilyo youkwaneumbo oya pumbwa okukala i na etaleko la yuka li na sha nekonakono la tya ngaho. Xe umwe omudali okwa ti: “Oo ta kwatele komesho ekonakono loukwaneumbo okwa pumbwa okukwafela oilyo youkwaneumbo i kale i udite ya manguluka ngeenge i li pekonakono olo, ashike nande ongaho ekonakono oli na okuningwa monghedi yefimaneko, ndele kali na okuningwa onga oshinima sha fa oudano. Itashi ka kala alushe shipu okukala nondjele, novanyasha ohava kala luhapu va pumbwa okuyukifwa. Ngeenge inashi enda nawa efiku limwe, ino sholola.” Omudali oo okwa ti yo kutya ngeenge ta ilikana fimbo inava hovela ekonakono loukwaneumbo, oha pula kondadalunde opo Jehova a kwafele oshilyo keshe shomoukwaneumbo shi kale noikala ya yuka. — Epsalme 119:66.
13 Ovadali ovatilikalunga ovo ve na oshinakuwanifwa shokukwatela komesho ekonakono loukwaneumbo. Odoshili kutya ovadali vamwe kave shii nawa okulesha nokave na ounghulungu wokuhonga, nomolwaasho ohashi kala shidjuu okuninga ekonakono loukwaneumbo li kale lihokwifa. Ndele nande ongaho, ngeenge omu hole ovana veni ‘moilonga nomoshili,’ otamu ke va kwafela nehalo liwa monghedi i li paunafangwa opo va ninge exumokomesho lopamhepo. (1 Johannes 3:18) Otashi dulika va kale tava kembaula omafimbo amwe, ndele otave ke shi mona mo kutya omu na ko nasha navo shili.
14. Ongahelipi ovadali tava dulu okutula moilonga Deuteronomion 11:18, 19 ngeenge tashi uya pokukundafana novana vavo kombinga yoinima yopamhepo?
14 Ekonakono loukwaneumbo halo ashike li li omhito yokukundafana oinima yopamhepo oyo ya fimanenena. Mbela otamu dimbuluka osho Jehova a lombwela ovadali va ninge? Jehova okwa ti: “Eendjovo edi dange di tuvikileni momitima deni nomeemwenyo deni, di mangeni ngaashi edidiliko momake eni, ndee ndi kale ngaashi omunghapyawa pokati kombaba yoshipala, ndee u noku di longa ovana voye moku di tonga ove ngenge to kala omutumba meumbo loye, . . . ngenge u li mondjila, . . . ngenge to ka nangala [nongenge to] penduka.” (Deuteronomion 11:18, 19; tala yo Deuteronomion 6:6, 7.) Osho inashi hala okutya ovadali ove na okukala tava udifile ovana vavo efimbo alishe. Ndele omitwe doukwaneumbo dinahole odi na okukala hadi kongo eemhito opo di tunge oilyo yomaukwaneumbo ado pamhepo.
OUTEKUDULIKO NEFIMANEKO
15, 16. (a) Outekuduliko oshike? (b) Oolyelye ve na oshinakuwanifwa shokuyandja outekuduliko, noolyelye va teelelwa va tambule ko outekuduliko?
15 Outekuduliko otau ti okuyukifa nokupukulula omunhu, nowa kwatela mo eenghundafana. Nonande outekuduliko omafimbo amwe ohau kala wa kwatela mo okuyandja ehandukilo, outumbulilo outekuduliko otau yandje unene eityo lokupukulula. Ounona ohava kala va pumbwa outekuduliko fimbo vanini, ndele nopefimbo olo lomido omulongo nasha ohava kala va pumbwa yo outekuduliko, tashi dulika nokuli shi dulife nale. Ovanyasha ovanaendunge ohava dimine oushili oo.
16 Ombibeli otai ti: “Elai tali dini outekuduliko waxe, ndelenee ou ta tambula ehanyeno, ota ka ninga omunongo.” (Omayeletumbulo 15:5) Omushangwa oo otau tu hongo shihapu. Otau ulike kutya otwa pumbwa okupewa outekuduliko. Omunyasha ita dulu ‘okutambula ko ehanyeno,’ ngeenge iha hanyenwa. Ovadali ovo va pewa oshinakuwanifwa kuJehova shokupa ovana vavo outekuduliko, unene tuu ooxe. Ndelenee ovanyasha ova teelelwa va tambule ko outekuduliko wa tya ngaho. Ngeenge ovanyasha ova kala hava tambula ko outekuduliko wopahole wooxe nooina, otava ka nongopala noitava ka ninga omapuko mahapu monghalamwenyo. (Omayeletumbulo 1:8) Ombibeli otai ti: “Oluhepo nohoni oyo oshipewa shaau ta ekeleshi outekuduliko. Ndelenee ou ta udu ekumaido, ota ka fimanekwa.” — Omayeletumbulo 13:18.
17. Yelifa nghee ovadali tava dulu okuulika kutya ove na ondjele ngeenge tava yandje outekuduliko.
17 Ovadali ova pumbwa okukala ve na ondjele ngeenge tava yandje outekuduliko kovanyasha. Ove na okulungama vaha kale va kwata moiti unene, molwaashi osho otashi dulu okukenyananeka ovana vavo ile oku va ningifa nokuli va kale ve lidina. (Ovakolossi 3:21) Mepingafano naasho, ovadali kave na okutekula ovana vavo ondebula. Kungaho, itava ka kala va tekulikika, notashi dulu oku va twala moupyakadi wa kwata moiti. Omayeletumbulo 29:17 otaa ti: “Handukila omumwoye omumati, opo ye ote ku hekeleke ndee ta hafifa omwenyo woye.” Ndele ovelishe 21 otai ti: “Omunhu ngenge ta lundukifa omupika waye okudja kounyasha waye, komesho ye e he shii kupandula.” Nonande omushangwa oo otau popi shi na sha nomupika, osho tau popi otashi dulu yo okuningilwa omunyasha keshe moukwaneumbo.
18. Outekuduliko otau holola shike kombinga yovadali, noshike osho ovadali tava ka henuka ngeenge ova kala hava yandje alushe outekuduliko?
18 Paulelalela, outekuduliko u li pandjele otau ulike kutya omudali okuhole omona waye. (Ovaheberi 12:6, 11) Ovadali ove shii kutya ohashi kala shidjuu okuyandja alushe outekuduliko u li pandjele. Omafimbo amwe ovadali otashi dulika va kale ve na eamo lokweefa omunyasha omunashibofa a ninge ngaashi a hala, opo ngeno va kaleke po ombili. Ndele oshinima sha tya ngaho ohashi etifa ashike edundakano moukwaneumbo. — Omayeletumbulo 29:15; Ovagalati 6:9.
OILONGA NOSHO YO OMALIHAFIFO
19, 20. Ongahelipi ovadali tava dulu okuungaunga novanyasha nelungi ngeenge tashi uya pokuhoolola omalihafifo?
19 Ovanyasha ova pumbwa efimbo lokulihafifa, neengeshefa kunena ohadi landifa oinima ihapu yokulihafifa. Mupya munene, ounyuni ihau yandje elitulemo komifikamhango dopaenghedi odo di li mOmbibeli, nomolwaasho omalihafifo mahapu omounyuni okwa nyika oshiponga.
20 Onghee hano, ovadali ovanaendunge ohava tale komalihafifo oo a hoololwa kovana vavo, vo tava ninge etokolo laxuuninwa. Ashike, ovadali dimbulukweni kutya ovanyasha ovo ve na omido omulongo nasha kave fi vali ounona vanini. Ohava kala va hala okutalika ko ve li ovakulunhu. Onghee hano, oshi li pandunge kovadali okupa ovanyasha va tya ngaho emanguluko lonhumba kanini nakanini lokukala tava ningi omatokolo kuvo vene, shimha ashike omatokolo avo taa ulike kutya otava ningi exumokomesho lopamhepo. Omafimbo amwe, ovanyasha otashi dulika vaha ninge omatokolo e li pandunge shi na sha neemusika, eendafano nosho tuu. Peemhito da tya ngaho, ovadali ove na okukundafana navo noku va kwafela va ninge omatokolo opandunge konahiya.
21. Ongahelipi okulongifa efimbo pandjele momalihafifo taku dulu okwaamena ovanyasha?
21 Ovanyasha ove na mbela okulongifa efimbo li fike peni momalihafifo? Moilongo imwe, ovanyasha ova efiwa ashike va kale tave lihafifa nopehe na olufuwo. Ovanyasha va tya ngaho ohava kala ashike tava endaenda neenhele domalihafifo, va i oku, va i kwinya. Ovadali ova pumbwa okukwafela ovanyasha va kale hava tukula nawa efimbo lavo, opo va dule okulonga oinima ikwao, ngaashi okukala pekonakono loukwaneumbo, okweendafana nOvakriste ovo va pyokoka pamhepo, okuya kokwoongala nokulonga yo oilonga meumbo. Omalipyakidilo a tya ngaho otaa ka kwafela ovanyasha opo vaha efe “[omalihafifo] okukalamwenyo oku” a fife oshiungungu Eendjovo daKalunga. — Lukas 8:11-15.
22. Kakele komalihafifo, ovanyasha ova pumbwa vali shike opo va kale nonghalamwenyo ihafifa?
22 Ohamba Salomo oya ti: “Onde shi mona nokutya, vo ve he nelao limwe, okuhafa ashike nokulonga osho shiwa mokukalamwenyo kwavo. Navali: oshali shaKalunga omunhu ngenge ta li ndee ta nu ndee ta shambukwa kouwa moshilonga shaye ashishe shidjuu.” (Omuudifi 3:12, 13) Opo onghalamwenyo i kale ihafifa, omunhu okwa pumbwa shili omalihafifo onhumba, ndele okwa pumbwa yo okukala ha longo noudiinini. Ovanyasha vahapu kunena kave shii kutya okulonga noudiinini ohaku eta embilipalelo ile kutya omunhu oha kala e udite etumba ngeenge a pongolola po oupyakadi wonhumba. Ovanyasha ove na okuhongwa va kale hava longo noudiinini. Pashihopaenenwa, otava dulu okudeulilwa oilonga yomepya, oilonga yokutunga, noilonga ikwao yokomake nosho tuu. Ovadali ove na oshinakuwanifwa shokuhonga ovana vavo opo va kale hava hafele okulonga noudiinini. Ngeenge ovadali ova kala inava longa ovana vavo oilonga, otava ka kala ovakwandede, naashi tava ka kula itava ka dula okulifila oshisho vo vene. Ngeenge ovadali omwa longo ovana veni ovanyasha va kale va lenga oilonga nokukala hava hafele okulonga noudiinini, kungaho, otava ka kala ve hole oilonga, naasho otashi ke va etela ouwa monakwiiwa.
KWAFELENI OVANA VENI FIYO VA NINGA OVAKULUNHU
23. Ongahelipi ovadali tava dulu okutwa omukumo ovana vavo?
23 Ovadali, nonande omafimbo amwe ihamu udafana novana veni ovanyasha, omushangwa oo tau ti: “Ohole ihai xulu po nande” otau dulu oku mu kwafela. (1 Ovakorinto 13:8) Inamu efa okukala tamu ulikile ovana veni ohole ngeenge omu va hole shili. Lipula kutya: ‘Mbela ohandi pandula ngoo okaana keshe ngeenge ka pondola mokuungaunga noupyakadi wonhumba ile neshongo lonhumba? Mbela ohandi kongo ngoo eemhito opo ndi ulikile ounona vange ohole?’ Nonande omafimbo amwe otashi dulika pa holoke okuhaudafana pokati keni novana veni ovanyasha, ngeenge ovana veni ove wete kutya omu va hole shili otashi dulika shi ve linyengife va kale yo ve mu hole.
24. Efinamhango lOmbibeli lilipi tali longo ngeenge tashi uya pokutekula ounona, ndele nande ongaho, ovadali ove na okukaleka shike momadiladilo?
24 Oshoshili kutya eshi ovanyasha tava ende tava kulu otava ka ninga omatokolo a kwata moiti kuvo vene. Omafimbo amwe otashi dulika ovadali itava ka twa kumwe nomatokolo oo ovanyasha tava ningi. Pashihopaenenwa, ongahelipi ngeenge omunyasha okwa tokola kutya ina hala vali okulongela Jehova Kalunga? Osho otashi dulu okuningwa shili. Nokuli navamwe vomovanamati vaJehova vopamhepo kava li va dulika komayele aye nova ninga ovanashibofa. (Genesis 6:2; Judas 6) Ounona kave fi omashina oo omunhu ta dulu okushitela a longe monghedi omo a hala. Ounona ova shitwa ve na emanguluko lokuninga omatokolo, nove na okulihokolola kuJehova shi na sha nomatokolo oo tava ningi. Ndele nande ongaho, ovadali vahapu ohava wanifilwa Omayeletumbulo 22:6 oo taa ti: “Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka, opo nee ita ka yapuka muyo eshi a kula.”
25. Onghedi ya denga mbada omo ovadali tava dulu okuulika olupandu lavo okupandula Jehova omolwoufembanghenda oo e va pa wokukala ovadali oilipi?
25 Ovadali kaleni mu hole ovana veni nohole ya xwama. Kendabaleni okutula moilonga omafinamhango Ombibeli eshi tamu tekula ovana veni. Tulileni po ovana veni oshihopaenenwa shiwa shi na sha nelihumbato lometilokalunga. Mokuninga ngaho, otamu kwafele ovana veni va ninge ovakulunhu ovanaendunge novatilikalunga. Oyo oyo onghedi ya denga mbada omo ovadali tava dulu okuulika olupandu lavo okupandula Jehova eshi e va pa oufembanghenda wokukala ovadali.
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OVADALI VA TEKULE OVANA VAVO OVANYASHA?
Kaleni hamu kundafana novana veni. — Omayeletumbulo 15:22.
Kaleni hamu konakona Eendjovo daKalunga pandjikilile. — Epsalme 1:1, 2.
Omunaendunge oha pwilikine koutekuduliko. — Omayeletumbulo 15:5.
Ovanyasha ova pumbwa efimbo lokulihafifa nefimbo lokulonga. — Omuudifi 3:12, 13.
[Efano pepandja 67]
Ovadali, kaleni mwe lilongekida okupwilikina ngeenge ovana veni ovanyasha va hala oku mu lombwela sha
[Efano pepandja 69]
Oukwaneumbo owa pumbwa filufilu okukala hau ningi ekonakono loukwaneumbo nopehe na okufaula
[Efano pepandja 70]
Ovadali, kaleni hamu ulikile ovana veni ohole noku va pandula yo