ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • kr Etuk. 9 ep. 87-97
  • Oidjemo yokuudifa—‘Omapya okwa pya okuteywa’

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Oidjemo yokuudifa—‘Omapya okwa pya okuteywa’
  • Ouhamba waKalunga otau pangele!
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Eshivo koilonga neudaneko lehafo
  • Ohamba yetu otai kwatele komesho oilonga inenenene yeteyo oyo itai ka endululwa vali
  • Oidjemo yeteyo oya xunganekwa momafaneko a twa
  • Omolwashike ovapiya vaJehova aveshe ve na omatomheno okukala va hafa
  • ‘Okudja kepito letango fiyo okokuningina kwalo’
  • Diinineni moilonga yeteyo!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Omapya okwa pya okuteywa
    Oukalele Wetu wOuhamba—2010
  • Kufa ombinga pauyadi meteyo linene lopamhepo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Ku shii kutya ombuto ilipi tai ka mena
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
Tala ouyelele muhapu
Ouhamba waKalunga otau pangele!
kr Etuk. 9 ep. 87-97

ETUKULWA 9

Oidjemo yokuudifa ‘Omapya okwa pya okuteywa’

ENENEDILADILO LETUKULWA

Jehova okwa kulika eembuto doshili yOuhamba

1, 2. (a) Omolwashike ovahongwa va li va kumwa? (b) Jesus okwa li ta popi kombinga yeteyo lilipi?

OVAHONGWA vaJesus ova li va kumwa eshi a li e va lombwela a ti: “Yeluleni omesho eni nye mu tale omapya nhumbi a pya okuteywa.” Ova li va yelula omesho nokutala oko Jesus a li ta ulike, ndele ova li ashike ve wete oilya italala inai fika okuteywa. Otashi dulika va li tave lipula kutya, ‘eteyo lilipi mbela’? Opa li pe na eehani donhumba natango opo eteyo li fike. — Joh. 4:35.

2 Jesus ka li ta popi kombinga yeteyo loilya. Ponhele yaasho, okwa li a longifa omhito oyo opo a honge ovahongwa vaye oilihongomwa ivali ya fimana i na sha neteyo lopamhepo, sha hala kutya, okuudifila ovanhu. Oilihongomwa oyo oilipi mbela? Opo tu mone enyamukulo, natu ka konakoneni ehokololo olo moule.

Eshivo koilonga neudaneko lehafo

3. (a) Omolwashike Jesus a ti: ‘Taleni omapya nhumbi a pya okuteywa’? (b) Jesus okwa yelifa ngahelipi osho a li a hala okutya?

3 Jesus okwa li ta kundafana novahongwa vaye pexulilo lo 30 O.P., popepi nodoolopa yOvasamaria, Sikar. Ofimbo ovahongwa vaye va ya modoolopa, okwa li a fyaala pondungu opo a li ta kundafana eeshili dopamhepo nomukainhu oo a li a uda ko diva efimano lehongo laye. Eshi ovahongwa va alukila kuJesus, omukainhu okwa li a ya diva muSikar a ka lombwele ovashiinda kombinga yoinima itunhula oyo e lihonga. Ehokololo laye ola li la pendula ohokwe yovashiinda shaye vahapu nova li va ya meendelelo kondungu oyo va ka mone Jesus. Eshi Jesus a yelula omesho ta tale komapya oilya, otashi dulika a mona ongudu yOvasamaria ya finda kuye nomolwaasho a ti: ‘Taleni omapya nhumbi a pya okuteywa.’ Ndele opo a yelife oshitwa osho kutya ita popi eteyo loilya ndele oshi na sha nokuudifila ovanhu, okwa weda ko a ti: ‘Ndele paife omuteyi oiimati ote i ongelele omwenyo waalushe.’ — Joh. 4:5-30, 36.

4. (a) Jesus okwa li a honga oilihongomwa yopavali ilipi i na sha neteyo? (b) Ohatu ka kundafana kombinga yomapulo elipi?

4 Jesus okwa li a honga oilihongomwa ivali ya fimana ilipi i na sha neteyo lopamhepo? Shotete, oilonga oya endelela. Eshi Jesus a popya eendjovo odo kutya ‘omapya okwa pya okuteywa,’ okwa li ta ladipike ovahongwa vaye va kufe ombinga moilonga. Opo a divilike nghee sha endelela, okwa weda ko a ti: “Paife omuteyi ta mono ondjabi.” Onghee hano, kava li ve na okwoongaonga molwaashi eteyo ola hovela nale. Oshitivali, ovalongi ove na ehafo linene. Jesus okwa popya kutya omukuni nomuteyi otava ka ‘hafa pamwe’. (Joh. 4:35b, 36) Ngaashi ashike Jesus a li a hafa okumona ‘Ovasamaria vahapu ve mu itavela,’ ovahongwa vaye navo otava ka kala ve na ehafo linene eshi tava ka longa oshilonga sheteyo nomutima aushe. (Joh. 4:39-42) Ehokololo olo lomefelemudo lotete ola fimanenena kufye molwaashi otali faneke osho tashi ningwa kunena meteyo linenenene lopamhepo olo itali ka endululwa vali. Eteyo lokunena ola hovela naini? Oolyelye hava kufa ombinga mulo? Ohava mono oidjemo ya tya ngahelipi?

Ohamba yetu otai kwatele komesho oilonga inenenene yeteyo oyo itai ka endululwa vali

5. Olyelye e kwetele komesho oilonga yeteyo oyo tai longwa mounyuni aushe, nembo lEhololo otali ulike ngahelipi kutya oilonga oyo oya endelela?

5 Memoniko olo la pewa omuyapostoli Johannes, Jehova okwa holola kutya okwa nangeka po Jesus a kwatele komesho oilonga yeteyo mounyuni aushe. (Lesha Ehololo 14:14-16.) Memoniko olo, Jesus okwa popiwa e na oshikoroni noshikashulifo. ‘Oshikoroni shoshingoldo’ osho shi li komutwe waye otashi ulike konghandangala yaye e li Ohamba tai pangele. ‘Oshikashulifo sha twa’ osho shi li meke laye otashi ulike konghandangala oyo ta dana e li Omuteyi. Eshi Jehova a popya okupitila momweengeli kutya ‘oilya yedu oya pya filu,’ okwa li ta divilike nghee oshilonga sha endelela. Nopehe na omalimbililo, ‘efimbo leteyo ola fika,’ kape na efimbo lokwoongaonga. Palombwelo laKalunga olo tali ti “tuma oshikashulifo shoye,” Jesus okwa tuma oshikashulifo shaye, opo nee eteyo ola ningwa mounyuni, sha hala kutya, ovanhu kombada yedu ova hovela okwoongelwa. Emoniko olo litunhula nalo otali tu dimbulukifa “omapya nhumbi a pya okuteywa.” Mbela emoniko olo ole tu kwafela tu ude ko kutya onaini eteyo lomounyuni aushe la hovela? Heeno.

6. (a) “Eteyo” ola hovela naini? (b) ‘Oilya yedu’ oya hovela okuteywa naini? Shi yelifa.

6 Molwaashi emoniko laJohannes olo li li mEhololo 14 otali ulike kutya Omuteyi, Jesus, okwa djala oshikoroni (ovelishe 14), osha yela kutya okwa hangwa nale a nangekwa po e li Ohamba mo 1914. (Dan. 7:13, 14) Konima yaasho, Jesus okwa li a pewa elombwelo opo a hovele oilonga yeteyo (ovelishe 15). Oiningwanima oyo ya xunganekwa mEhololo 14 otai ningwa palandulafano la faafana noiningwanima oyo ya tongwa mefaneko laJesus li na sha neteyo loilya, omo a popya a ti: “Eteyo olo exulilo lefimbo lounyuni.” Onghee hano, efimbo leteyo nosho yo exulilo lefimbo lounyuni oya hovela oshita, mo 1914. Okuteywa kwoilya kwo vene okwa ka hovela lwanima lwopokati opo ‘mefiku leteyo,’ ile tu tye, konima eshi efimbo leteyo la hovela nale. (Mat. 13:30, 39) Mokutala kwaasho sha kundafanwa nale, otu wete kutya eteyo ola ka hovela omido donhumba konima eshi Jesus a hovela okupangela e li Ohamba. Okudja mo 1914 fiyo opehovelo lo 1919, Jesus okwa li ta koshola manga ovashikuli vaye ovavaekwa. (Mal. 3:1-3; 1 Pet. 4:17) Opo nee “oilya yedu” oya li ya hovela okuteywa mo 1919. Nopehe na okwoongaonga, Jesus okwa li a longifa omupiya omudiinini oo opo a li a nangekwa po a kwafele ovamwatate va mone kutya oilonga yokuudifa oya endelela shi fike peni. Natu ka taleni kutya oshike sha li sha ningwa po.

7. (a) Omakonakono elipi a li a kwafela ovamwatate va mone kutya oilonga yokuudifa oya endelela? (b) Ovamwatate ova li va kumikwa va ninge shike?

7 Oshungonangelo yOshiingilisha yaJuli 1920 oya ti: “Osha fa shi li ngaha kutya omakonakono oo a ningwa mOmishangwa otaa ulike kutya eongalo ola pewa oufembanghenda wokushiivifa etumwalaka louhamba.” Pashihopaenenwa, exunganeko laJesaja ola ka kwafela ovamwatate va mone kutya etumwalaka lOuhamba oli na okushiivifilwa ounyuni aushe. (Jes. 49:6; 52:7; 61:1-3) Nonande kava li ve shii kutya ongahelipi oilonga oyo ya li i na okuwanifwa po, ova kala ve na elineekelo kutya Jehova ote ke va kwafela. (Lesha Jesaja 59:1.) Molwaashi ovamwatate ova li va uda ko filufilu kutya oilonga oya endelela shi fike peni, osha li she va kumika opo va tamunune mo oukalele wavo. Mbela ovamwatate ova li ve linyenga ngahelipi?

8. Oinima yopavali ilipi ovamwatate va li va uda ko mo 1921 shi na sha noilonga yokuudifa?

8 Oshungonangelo yOshiingilisha yaDesemba 1921 oya ti: “Omudo oo owa li wa denga mbada kukeshe umwe; novanhu vahapu ova li va uda etumwalaka loshili momudo 1921 shi dulife omido da tetekela.” Oshifo osha weda ko sha ti: “Ashike natango ope na oilonga ihapu. . . . Natu longeni nomutima u na ehafo.” Didilika nghee ovamwatate va li va uda ko oinima yopavali ya fimana i na sha noilonga yokuudifa oyo Jesus a pa ovahongwa vaye: Oilonga oya endelela, nosho yo ovalongi ove na ehafo.

9. (a) Mo 1954, Oshungonangelo oya li ya popya shike shi na sha noilonga yeteyo, nomolwashike? (b) Omuvalu wovaudifi mounyuni aushe owa hapupala shi fike peni momukokomoko womido 50 da pita? (Tala oshimhungu “Ehapupalo mounyuni aushe.”)

9 Momukokomoko wo 1930 nasha, konima eshi ovamwatate va uda kutya ongudu inene yeedi dimwe otai ka tambula ko etumwalaka lOuhamba, oilonga yokuudifa oya li ya xumifwa komesho shi dulife nale. (Jes. 55:5; Joh. 10:16; Eh. 7:9) Oshidjemo? Omuvalu wovaudifi vetumwalaka lOuhamba owa li wa hapupala okudja po 41 000 mo 1934 fiyo 500 000 mo 1953. Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Desemba 1954 oya ti: “Oilonga inene yeteyo mounyuni aushe otai wanifwa omolwekwafo lomhepo yaJehova nokeenghono dEendjovo daye.”a — Sak. 4:6.

EHAPUPALO MOUNYUNI AUSHE

Oshilongo

1962

1987

2013

Australia

15,927

46,170

66,023

Brasilia

26,390

216,216

756,455

Fransa

18,452

96,954

124,029

Italia

6,929

149,870

247,251

Japani

2,491

120,722

217,154

Meksiko

27,054

222,168

772,628

Nigeria

33,956

133,899

344,342

Filipine

36,829

101,735

181,236

Oilongo ya Hangana

289,135

780,676

1,203,642

Zambia

30,129

67,144

162,370

EHAPUPALO LOVAKONAKONIMBIBELI

1950

234,952

1960

646,108

1970

1,146,378

1980

1,371,584

1990

3,624,091

2000

4,766,631

2010

8,058,359

Oidjemo yeteyo oya xunganekwa momafaneko a twa

10, 11. Oinima ilipi ya divilikwa mefaneko li na sha nekulo lombuto yoshinapi?

10 Momafaneko aye e na sha nOuhamba, Jesus okwa yelifa shi na sha noidjemo yoilonga yeteyo. Natu ka kundafaneni kombinga yefaneko lombuto yoshinapi naalo lonhafi, nokutala unene tuu nghee omafaneko oo a wanifwa pefimbo eli lexulilo.

11 Efaneko lombuto yoshinapi. Omulumenhu okwa kuna ombuto yoshinapi, ndele tai kulu tai ningi omuti oo hau ombo eedila. (Lesha Mateus 13:31, 32.) Oshike sha divilikwa mefaneko eli shi na sha nekulo lombuto oyo? (1) Ekulo olo ola ningwa monghedi ikumwifi. Ombuto ‘oyo inini i dulike keembuto adishe’ oya ninga omuti u na “oitai ya kula.” (Mark. 4:31, 32) (2) Ekulo ola shilipalekwa. “Eshi ya kunwa, otai [kulu, NW.]” Jesus ka li a tya, “Otashi dulika i kule.” Ndele ponhele yaasho okwa ti: “Otai kulu.” Ekulo layo itali dulu oku iwa moshipala. (3) Omuti oo wa kula owa li wa nana ovatalelipo nova tungila mo. ‘Eedila dokoshi yeulu otadi tungile momudile wao.’ Oinima oyo itatu otai faneke shike shi na sha neteyo lopamhepo olo tali ningwa kunena?

12. Efaneko lombuto yoshinapi otali faneke shike shi na sha neteyo lokunena? (Tala yo oshimhungu “Ehapupalo lovakonakonimbibeli.”)

12 (1) Ekulo: Efaneko lombuto yoshinapi otali faneke etamunukemo loilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba nosho yo ekulo leongalo lopaKriste. Okudja mo 1919, ovateyi ovaladi ova kala tava ongelwa meongalo lopaKriste olo la tungululwa. Pefimbo opo ova li omuvalu munini, ashike ova hapupala meendelelo. Oshidjemo, ehapupalo lavo okudja pehovelo lo 1900 nasha fiyo okunena oli li oshinima shikumwifi neenghono. (Jes. 60:22) (2) Eshilipaleko: Eongalo lopaKriste ola kala tali kulu nokape na oo a dula oku li ya moshipala. Kashi na nee mbudi kutya opa kala pe na omapataneko e fike peni, ombuto oya kala nokukula. (Jes. 54:17) (3) Okutungila: ‘Eedila dokoshi yeulu’ odo da tungila momuti otadi faneke ovanamitimadiwa omamiliyona va dja moilongo 240 lwaapo ovo va tambula ko etumwalaka lOuhamba ndele tava ningi oshitukulwa sheongalo lopaKriste. (Hes. 17:23) Kungaho, ohava mono eendja dopamhepo, epepelelo neameno meongalo lopaKriste. — Jes. 32:1, 2; 54:13.

Oudila vomaludi e lili noku lili va omba momuti woshinapi

Efaneko lombuto yoshinapi otali ulike kutya ovo ve li meongalo lopaKriste ohava mono etulumuko neameno (Tala okatendo 11, 12)

13. Oinima i na sha nekulo ilipi ya divilikwa mefaneko lonhafi?

13 Efaneko lonhafi. Eshi omukainhu a pilulila onhafi moufila, onhafi oya pifa oufila aushe. (Lesha Mateus 13:33.) Oshike shi na sha nekulo osho sha divilikwa mefaneko olo? Natu ka kundafaneni oinima yopavali. (1) Ekulo olo ola eta po omalunduluko. Onhafi oye lihanena moufila “fiyo aushe wa pya.” (2) Ekulo olo ole lihanena apeshe. Onhafi oya pifa ‘oufila woimbale itatu,’ sha hala kutya, oufila aushe. Oinima oyo yopavali otai faafanifwa ngahelipi neteyo lopamhepo olo tali ningwa kunena?

14. Efaneko lonhafi otali faneke shike shi na sha neteyo lokunena?

14 (1) Omalunduluko: Onhafi otai faneke etumwalaka lOuhamba, noufila otau faneke ovanhu. Ngaashi ashike onhafi ya etifa po elunduluko eshi ya pilulilwa mumwe noufila, etumwalaka lOuhamba nalo ohali eta omalunduluko momitima doohandimwe ngeenge ve li tambula ko. (Rom. 12:2) (2) Okulihana: Okulihana kwonhafi otaku faneke okutandavelifwa kwetumwalaka lOuhamba. Onhafi oya li ye lihanena oufila aushe. Sha faafana, etumwalaka lOuhamba ola tandavela ‘fiyo okominghulo dounyuni.’ (Oil. 1:8) Efaneko olo otali ulike yo kutya nomoilongo imwe omo oilonga yetu ya shilikwa, etumwalaka lOuhamba otali tandavele ashike nonande oilonga yetu yokuudifa moitukulwa omo otashi dulika i xume komesho inashi didilikwa mo.

15. Jesaja 60:5, 22 okwa wanifwa ngahelipi? (Tala yo oshimhungu “Jehova okwe shi ninga tashi shiiva,” epandja 93, nosho yo “Nghee ‘ou munini a ninga oshiwana sha pama,’” epandja 96-97.)

15 Omido 800 fimbo Jesus ina popya omafaneko oo, Jehova okwa li a xunganeka neendjovo dikonekwedi okupitila muJesaja shi na sha neteyo lopamhepo olo tali ningwa kunena nosho yo ehafo olo tali etwa keteyo olo.b Jehova okwa popya nghee ovanhu “tava di kokule” tava mbobolokele kehangano laye. Okwa popya shi na sha ‘nomukainhu’ oo kunena ta faneke oshixupe shomuvaekwa kombada yedu, a ti: “Opo nee oto ke shi mona nokuyela moshipala molwehafo nomutima woye otau nuka pombada wa mbwalangadja, osheshi oupuna wefuta otau uya kuove nomamona oiwana taa amekwa kuove.” (Jes. 60:1, 4, 5, 9, yelakanifa no-NW.) Eendjovo odo kadi fi tuu doshili! Kunena, ovapiya vaJehova ovo ve mu longela efimbo lile otava yela, ile tu tye, tava vilima kehafo eshi va mona nghee ovaudifi moilongo yavo va hapupala okudja komuvalu munini fiyo va ninga omayovi.

Omolwashike ovapiya vaJehova aveshe ve na omatomheno okukala va hafa

16, 17. Omolwashike ‘omukuni nomuteyi ve na etomheno lokuhafela pamwe’? (Tala yo oshimhungu “Nghee oufo vavali va li va kuma omitima dovanhu vavali moAmazon.”)

16 Otashi dulika to dimbuluka osho Jesus a li a lombwela ovayapostoli vaye a ti: ‘Omuteyi oiimati te i ongelele omwenyo waalushe, opo omukuni a hafe pamwe nomuteyi.’ (Joh. 4:36) Ongahelipi hatu ‘hafe pamwe’ meteyo olo tali ningwa mounyuni aushe? Omeenghedi di lili noku lili. Natu ka kundafaneni nhatu domudo.

17 Yotete, ohatu kala twa hafa okumona onghandangala oyo Jehova ta dana moshilonga osho. Ngeenge hatu udifa etumwalaka lOuhamba, ohatu kunu ombuto. (Mat. 13:18, 19) Ngeenge hatu kwafele umwe a ninge omuhongwa waKristus, ohatu teya oiimati. Atusheni ohatu kala tu na ehafo linene okumona nghee Jehova ha ningifa ombuto yOuhamba ‘i mene, ndee tai kulu.’ (Mark. 4:27, 28) Eembuto dimwe odo hatu kunu ohadi ka mena konahiya nohadi ka teywa kuvamwe. Otashi dulika u na oshimoniwa sha fa shaJoan, omumwameme Omukriste wokoBritania oo a ninginifwa omido 60 da pita. Okwa popya a ti: “Onda shakeneka oohandimwe ovo va lombwela nge kutya onda kuna eembuto momitima davo, eshi nda li nde va udifila omido da ya. Eendombwedi dimwe oda ka konakona Ombibeli navo noku va kwafela va ninge ovapiya vaJehova, noinandi shi shiiva. Onda hafa eshi ombuto oyo nda kuna ya ka kula noya li ya teywa.” — Lesha 1 Ovakorinto 3:6, 7.

JEHOVA OKWE SHI NINGA TASHI SHIIVA

JESUS okwa ti: “Eshi tashi nyenge ovanhu, itashi nyenge Kalunga.” (Luk. 18:27) Vahapu vomufye otwa shakeneka oimoniwa oyo tai koleke oushili weendjovo odo. Nonande vamwe ohava ningi eenghendabala da mana mo opo va xulife po oilonga yokuudifa, Jehova okwe tu kwafela tu dule okutwikila.

Zacharie

Zacharie Elegbe (womido 66, a ninginifwa mo 1963) ota dimbuluka nghee okushilikwa kwoilonga yEendombwedi daJehova muBenin kwa li kwa kwafela ovamwatate. Okwa ti: “Mo 1976, eshi twa li tu li ovaudifi 2 300, oilonga yetu oya li ya shilikwa, nepangelo ola li la yandja elombwelo opo oshinima osho shi shiivifwe moradio momalaka aeshe omoshilongo. Ashike osho kasha li sha kwafa sha. Nonande ovakalimo muBenin ohava popi omalaka e dulife po 60, oradio oya li ashike hai udika momalaka atano. Eshi eshiivifo olo la ningwa momalaka aeshe omoshilongo, ovanhu omayovi ovo hava di koitukulwa ye likalela, osha li oshikando shavo shotete okuuda kombinga yEendombwedi. Ova li tave lipula kutya, ‘Eendombwedi daJehova odo oolyelye nomolwashike oilonga yado ya shilikwa?’ Lwanima eshi twa ka fika koitukulwa oyo, vahapu ova li va tambula ko oshili moule wefimbo lixupi.” Paife muBenin omu na Eendombwedi di dulife po 11 500.

Mariya

Mariya Zinich (womido 74, a ninginifwa mo 1957) okwa ti: “Eshi nda li ndi na omido 12, oukwaneumbo wetu aushe owa li wa tembulwa moUkraine tau twalwa koSiberia, moRusia. Nonande epangelo ola kendabala oku tu mweneka moSoviet Union ashishe, otwa kala ashike nokuhapupala. Okumona ehapupalo olo likumwifi nonande opa li omapataneko a kwata moiti, osha kwafela nge ndi mone kutya eshi oshilonga shaJehova. Kape na nande oumwe ta dulu oku shi ya moshipala.” Omumwameme vali umwe wedina Mariya (womido 73, a ninginifwa mo 1960) okwa ti: “Eshi epangelo la twala ovamwatate koSiberia, osha li sha yandja omhito kuvahapu ovo hava di koitukulwa ye likalela va udifilwe oshili.”

Jesús

Jesús Martín (womido 77, a ninginifwa mo 1955) okwa ti: “Pefimbo nde lihonga oshili, moSpania omwa li Eendombwedi 300. Mo 1960, omapataneko okwa li a kwata moiti. Epangelo ola li la tuma opolifi opo i kangheke oilonga yEendombwedi daJehova. Pefimbo opo, otwa li hatu diladila kutya itatu ka dula okuudifila oshilongo ashishe onghundana iwa. Keshe umwe okwa li ta monika a fa e li omhinge nafye. Ashike paife, moSpania omu na Eendombwedi 111 000 lwaapo. Okumona ehapupalo la tya ngaho nonande ope na omapataneko osha tomha nge filufilu ndi itavele kutya kekwafo laJehova, kape na eshi tashi nyengana.”

18. Etomheno lokukala twa hafa lilipi tali hangwa mo 1 Ovakorinto 3:8?

18 Onghedi onhivali, ohatu kala ovalongi va hafa ngeenge otwa kaleke momadiladilo osho Paulus a popya eshi a ti: ‘Ndele keshe umwe ota pewa ondjabi yaye mwene i fike poshilonga shaye mwene.’ (1 Kor. 3:8) Ondjabi otai yandjwa she likolelela koilonga, ndele hakoidjemo yoilonga. Eshilipaleko olo itali hafifa tuu omitima daavo tava udifile moitukulwa omo mu na ovanhu ihava pwilikine naanaa! Momesho aKalunga, Ondombwedi keshe oyo hai kufa ombinga nomutima aushe moilonga yokukuna otai “imi shihapu” nomolwaasho oi na etomheno lokukala ya hafa. — Joh. 15:8; Mat. 13:23.

19. (a) Ongahelipi exunganeko laJesus olo li li muMateus 24:14 tali tu pe etomheno lokukala twa hafa? (b) Oshike tu na okukaleka momadiladilo nonande inatu pondola pauhandimwe okuninga ovanhu ovahongwa?

19 Onhinhatu, otwa hafa eshi tu shii kutya oilonga yetu otai wanifa po omaxunganeko. Diladila kunghee Jesus a li a nyamukula ovayapostoli vaye eshi va li ve mu pula va ti: “Onaini hano eshi tashi ka ningwa, nedidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?” Okwe va lombwela kutya oilonga yokuudifa mounyuni aushe oya li tai ka kala oshitukulwa shedidiliko olo. Mbela okwa li ta popi shi na sha noilonga yokuninga ovanhu ovahongwa? Ahowe. Okwa ti: ‘Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi.’ (Mat. 24:3, 14) Nomolwaasho okukuna ombuto, ile tu tye, okuudifa kombinga yOuhamba, oko ku li oshitukulwa shedidiliko. Eshi hatu udifa onghundana iwa yOuhamba, otu na okukaleka momadiladilo kutya nonande inatu pondola okuninga ovanhu ovahongwa, otwa pondola mokuyandja ‘oundombwedi.’c Kashi na nee mbudi kutya ovanhu otave linyenge ngahelipi, ohatu kufa ombinga mewanifo lexunganeko laJesus notu na oufembanghenda wokukala tu li “ovalongi pamwe naKalunga.” (1 Kor. 3:9) Olo kali fi tuu etomheno liwa lokukala twa hafa!

‘Okudja kepito letango fiyo okokuningina kwalo’

20, 21. (a) Malakia 1:11 ota wanifwa ngahelipi? (b) Oshike wa tokola okuninga po shi na sha noilonga yeteyo, nomolwashike?

20 Mefelemudo lotete, Jesus okwa li a kwafela ovayapostoli vaye va mone kutya oilonga yeteyo oya endelela. Okudja mo 1919 okuyuka komesho, Jesus okwa li a kwafela ovahongwa vaye vokunena va ude ko yo oshinima sha faafana. Oshidjemo, oshiwana shaKalunga osha li sha tamununa mo nouladi oilonga yasho. Kape na nande oumwe a dula okuya oilonga yeteyo moshipala. Ngaashi sha xunganekwa komuprofeti Malakia, oilonga yokuudifa otai wanifwa po kunena ‘okudja kepito letango fiyo okokuningina kwalo.’ (Mal. 1:11) Okudja kepito letango fiyo okeningino, kokutya, okudja koushilo fiyo okouninginino, ovakuni novateyi otava longo nokuhafela pamwe, kashi na nee mbudi kutya ove li peni kombada yedu. Natango meityo limwe vali, okudja kepito letango fiyo okeningino, kokutya okudja ongula fiyo onguloshi, ile tu tye, efiku alishe, ohatu longo nelitulemo tu shii kutya oilonga oyo oya endelela.

21 Okutala kwaasho sha ningwa po omido 100 da pita, kunghee okangudu kovapiya vaKalunga ka hapupala noka ninga “oshiwana sha pama,” ‘omitima detu otadi nhuka pombada’ kehafo. (Jes. 60:5, 22) Onghee hano, ehafo olo nohole yokuhola Jehova, oo e li “Omwene weteyo,” nai tu linyengifeni atusheni tu twikile okukufa ombinga moilonga yeteyo linenenene olo itali ka endululwa vali. — Luk. 10:2.

a Opo u lihonge shihapu shi na sha nomido odo nosho yo omido omilongo da ka shikula ko, oto ladipikwa u leshe embo Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom, epandja 425-520, olo la yelifa kombinga yaasho oilonga yeteyo ya pondola okudja mo 1919 fiyo 1992.

b Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nexunganeko olo, tala embo Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind II, epandja 303-320.

c Ovakonakoni vOmbibeli vonale ova kala nale ve na eudeko loshili oyo ya fimanenena. O-Zion’s Watch Tower yo 15 Novemba 1895, oya ti: “Ngeenge oilya inini otai dulu okwoongelwa, oumbangi muhapu u na sha noshili otau dulu okumonika. . . . Aveshe otava dulu okuudifa evangeli.”

Owa itavela ngoo shili mOuhamba?

  • Ouhamba owa pondola shike shi na sha neteyo lopamhepo?

  • Omafaneko ombuto yoshinapi nonhafi okwe ku kwafela ngahelipi u dule okutwikila noukalele woye?

  • Omolwomatomheno elipi to dulu okukala ho hafele oukalele?

NGHEE OUFO VAVALI VA LI VA KUMA OMITIMA DOVANHU VAVALI MOAMAZON

Antônio Simões

Antônio Simões

ANTÔNIO SIMÕES, omukulunhuongalo Omukriste omudiinini oo e na omido 91, ota dimbuluka nawa nghee xe nahaukwe waxe va mona oshili okupitila moufo vavali ovo va nyanyangidwa kEendombwedi daJehova. Okwa li a pula ovaenda vaye a ti: “Omwa hala okuuda kombinga yasho?” Ova nyamukula va ti: “Heeno otwa hala.” Antônio okwe va tala nohamu te limemesha ndele ta kala omutumba e va hokololele ehokololo laye.

“Tate, Zeno, okwa li omufita mongeleka yoBaptist.” Mo 1931, okwa li a ya kukamwe komoutukulwa ovo ve likalela moAmazon a ka talele po omukainhu umwe oo a li oshilyo shongeleka yavo. Eshi a ya meumbo lomukainhu oo, okwa li a mona mo oufo vopaMbibeli vavali. Omukainhu oo oufo okwa li e va hanga mongeleka, ashike ka li e shii kutya olyelye e va fiya mo. Okafo kamwe oka li taka popi kombinga yoheli nakakwao oka li taka popi kombinga yenyumuko. Tate okwa li a kumwa kwaasho a lesha moufo ovo. Okwa li a dimbuluka diva kombinga yahaukwe waye (shuwala shaye), Guilherme, oo a li he mu lombwele luhapu ta ti: ‘Inandi itavela momundilo woheli. Kalunga omunahole ita dulu okushita onhele ya tya ngaho.’ Molwaashi tate okwa li a halelela oku ka ulikila Guilherme oufo ovo, okwa londa mokawato ndele ta i molweendo leevili hetatu a finda komukunda wedina Manaquiri, oo wa li popepi noshilando Manaus, oko kwa li haku kala Guilherme.

Antônio Simões holds two photos of the first congregation in Manaquiri, Amazonas State, Brazil

The first congregation in Brazil’s Amazonas State

“Konima eshi tate nahaukwe waye Guilherme va konakona oufo ovo pamwe, aveshe ova dimina kutya: ‘Ei oyo oshili!’ Ova shangela diva koshitaimbelewa shomuBrasilia, tava pula oishangomwa. Tate okwa li a efa po oilonga youfita ndele aveshe nahaukwe waye tava hovele okuudifila ovanhu etumwalaka lOmbibeli moshitukulwa osho she likalela. Ovanhu ova li ve linyenga nawa, onghee moManaquiri omwa li mwa totwa eongalo moule ashike womudo umwe. Moule wefimbo lixupi, ovanhu 70 vomomukunda ova li hava kala pokwoongala, neongalo olo olo la li la kula pefimbo opo muBrasilia.” Omumwatate Antônio okwa li a kanghama po kanini ndele ta pula ta ti: “Mbela kashi hokwifa okuuda nghee etumwalaka lOuhamba le uya muAmazon?” Oshihokwifa neenghono. Oumbuto vavali vanini ovo va li ve lihana, sha hala kutya oufo vavali vopaMbibeli, ova li va fikifa oshili mofuka yaAmazon, noshidjemo, opa li pa totwa eongalo olo tali xumu komesho. Kakele keongalo lokoManaquiri olo la kala mo omido 83, paife moshitukulwalongo shaAmazonas shomuBrasilia omu na omaongalo 143.

NGHEE ‘OU MUNINI A NINGA OSHIWANA SHA PAMA’

“Ou munigholi ota ka ninga eyovi, naau minini ota ningi oshiwana sha pama. Ame Omwene nda hala oku shi ninga diva pefimbo lasho.” (Jes. 60:22) Exunganeko olo ola wanifwa ngahelipi? Ongahelipi ewanifo lalo la li la kuma Eendombwedi dopefimbo lonale mounyuni aushe?

Börje Nilsson

Börje Nilsson (womido 84, a ninginifwa mo 1943) okwa ti: “Ohandi dimbuluka omumwatate umwe omuvaekwa oo a li omukokolindjila mo 1920 nasha. Eshi a li a pewa oshitukulwa muSweden hanga etata loshilongo, okwa li a dulika nokwa li a hovela okuudifa. Ka li tuu a hafa eshi oilonga yaye nosho yo yavakwao ovadiinini ya punikwa! Kunena omuvalu wovaudifi ou dulife po 22 000. Nonande paife onda ninga omunamido, onda hala okutwikila noudiinini moilonga yaJehova. Olyelye e shi shii kutya Jehova okwe tu tuvikilila omanangekonoupuna e fike peni?”

Etienne Esterhuyse

Etienne Esterhuyse (womido 83, a ninginifwa mo 1942) okwa ti: “Kunena ohashi kumwifa nge ngeenge handi diladila kunghee omuvalu woshiwana shaJehova moSouth Africa wa hapupala okudja pe 1 500 mo 1942 fiyo wa konda po 94 000. Okukala oshitukulwa shehangano olo linene, otashi pameke eitavelo shili.”

Keith Gaydon

Keith Gaydon (womido 82, a ninginifwa mo 1948) okwa ti: “Okumona nghee omuvalu wovaudifi moBritania wa hapupala okudja po 13 700 mo 1948 fiyo wa ninga 137 000 lwaapo, osha kwafela nge ndi mone kutya oshilonga eshi oshaJehova. Oshilonga osho itashi dulu okuwanifwa po keenghono dopanhu, ashike Jehova oye ‘ha longo oikumwifilonga.’”—Ex. 15:11.

Ulrike Krolop

Ulrike Krolop (womido 77, a ninginifwa mo 1952) okwa ti: “Konima yOita Itivali yOunyuni, omaongalo omuNdowishi okwa li a pamekwa komhepo yexwamo yEendombwedi odo da li de lididimikila omahepeko epangelo loNazi. Ovanhu ova li va pumbwa ehekeleko, nafye otwa li hatu dulu oku va kwafela nopehe na okwoongaonga molwaashi inatu kufa ombinga moita oyo inyanyalifi. Onda mona nghee omhepo yaKalunga ya kala nokuwilika oshiwana shaye oule womido 60 da pita. Kunena, moNdowishi omu na Eendombwedi di dulife po 164 000. Olo kali fi tuu etamunukemo likumwifi!”

Mariya Brinetskaya

Mariya Brinetskaya (womido 77, a ninginifwa mo 1955) okwa ti: “Opo tuha kwatwe po, onda li nda ninginifwa konguloshi momilaulu. Lwanima omushamane wange okwa li a kwatwa po ndele ta tuminwa kokamba yokokule molwaashi e li Ondombwedi. Nande ongaho, onda li nda twikila okuudifa nelungi momukunda wetu muRusia, novashiinda vamwe ova li va tambula ko oshili. Pefimbo opo otwa li ashike tu li Eendombwedi dinini. Onda hafa eshi paife muRusia tu li mo Eendombwedi di dulife po 168 000!”

Kimiko Yamano

Kimiko Yamano (womido 79, a ninginifwa mo 1954) okwa ti: “Mo 1970, eshi nda udile kutya otu li ovaudifi 10 000 muJapani, kanda li handi dulu okufitikinina omahodi omolwehafo, nosha li sha ningifa nge ndi udanekele Jehova kutya, ‘Onda hala okukala omudiinini kwoove mokukalamwenyo kwange akushe.’ Kunena ondi na ehafo linene eshi tu li ovaudifi ve dulife po 216 000.”

Daniel Odogun

Daniel Odogun (womido 83) okwa ti: “Eshi nda ninginifwa mo 1950, muNigeria otwa li mo ovaudifi 8 000. Ashike paife otu li 351 000 lwaapo. Ohashi kumu nge okumona ovanhu vahapu poyoongalele nohashi diladilifa nge omushangwa waHaggai 2:7. Osho otashi ulike lela kutya Jehova ota kakamifa oiwana, nomamona oiwana otae uya kuye. Ohandi kendabala okuninga ngaashi handi dulu moilonga yokuudifa molwaashi oko onghedi omo handi dulu okutya, ‘Ohandi ku pandula, Jehova!’”

Carlos Silva

Carlos Silva (womido 79) okwa ti: “Eshi nda ninginifwa mo 1952, moBrasilia otwa li mo Eendombwedi 5 000. Omudo oo otwa li tu na oshoongalele monhele yomaudano yomuSão Paulo. Monhele yokupaakinga oihauto omwa li ashike eehauto mbali. Omumwatate okwa ulika onhele i li popepi, okapale kedina Pacaembu, ndele ta pula nge ta ti: ‘Eshi wa tala mbela ope na ngoo efiku limwe hatu ka yada mo monhele oyo?’ Osha li tashi monika sha fa itashi shiiva, ashike mo 1973, monhele oyo omwa li mwa ongala ovanhu 94 586. Paife moBrasilia omu na ovamwatate novamwameme ve dulife po 767 000. Oshihafifa lela okumona nghee omuvalu wetu wa enda tau hapupala!”

Carlos Cázares

Carlos Cázares (womido 73) okwa ti: “Eshi nda ninginifwa mo 1954, moMeksiko otwa li mo ovaudifi 10 500. Opa li omhumbwe inene yovalongi nomolwaasho nda li nda nangekwa po ndi li omupashukilishikandjo eshi nda li ndi na omido 21. Osha li enangekonoupuna kwaame okumona nghee omushangwa waJesaja 60:22 tau wanifwa. Paife omuvalu wovaudifi ou dulife po 806 000, nove na ovakonakonimbibeli ve dulife pemiliyona limwe. Osho kashi fi tuu oshinima shikumwifa neenghono!”

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma