ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • bp ep. 3-31
  • Epangelo Olo Tali Ka Eta Oparadisa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Epangelo Olo Tali Ka Eta Oparadisa
  • Epangelo olo tali ka eta oparadisa
  • Ouyelele wa faafana
  • Ouhamba waKalunga oshike?
    Ombibeli otai hongo lela shike?
  • Ouhamba waKalunga otau pangele
    Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
  • Ouhamba waKalunga oshike?
    Oshike hatu lihongo mOmbiibeli?
  • Oshileshwa 6
    Kalunga Ota Pula Shike kuFye?
Tala ouyelele muhapu
Epangelo olo tali ka eta oparadisa
bp ep. 3-31

Epangelo Olo Tali Ka Eta Oparadisa

Eshi Jesus a li kombada yedu, ye okwa hongele ovashikuli vaye okwiindila Ouhamba waKalunga: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mateus 6:9, 10) Ye okwa kala yo alushe ta popi kombinga y“evangeli louhamba.” (Mateus 4:23) Shoshili, ye okwa popya unene kombinga yOuhamba shi dulife kombinga yakeshe shimwe shi lili. Molwashike? Shaashi Ouhamba oo oshilongifo osho Kalunga ta ka longifa mokukandula po oupyakadi ou kunena wa ninga onghalamwenyo idjuu ngaho. Tashi pitile mOuhamba meni lokafimbo Kalunga ota ka xulifa po oita, ondjala, omikifi noukolokoshi, ndele ye ta ka eta oukumwe nombili.

Ngeno oove owa halelela okukala nomwenyo mounyuni wa tya ngaho? Hano ove u na okulesha oshifo eshi. Ove omo to ke lihonga kutya Ouhamba epangelo, ndelenee eli oliwa ku he na vali li dulife keshe epangelo olo la pangela kombada younhu. Ove oto ka mona yo omukalo muwa oko Kalunga ta yelifile ovapiya vaye kanini nakanini eemhangela daye mekwatafano lOuhamba. Ove naapo yo oto ka mona nhumbi Ouhamba tau dulu oku ku kwafa kunena nokuli.

Shoshili, paife ove oto dulu okuninga omupiya wOuhamba waKalunga. Ndelenee tete omanga ove ino tokola oku shi ninga, ove u na oku ke lihonga shihapu kombinga yaasho. Hano fye ohatu ku ladipike mokukonakona oshifo eshi. Ashishe osho tashi ku lombwele kombinga yOuhamba, otashi di mOmbibeli.

Ila tu taleni tete omolwashike fyeni twa pumbwa ngaho

Ouhamba waKalunga.

Kehovelo londjokonona yovanhu Kalunga okwa shita omunhu a yadifwa nokwe mu tula moparadisa. Opo pefimbo olo kapa li pe na omhumbwe yOuhamba.

Ndelenee Adam naEva, ovakulunhu vetu votete, ova pwilikina kuSatana, omwengeli omunashibofa. Ye okwe va lombwela oipupulu kombinga yaKalunga ndele navo yo ove ya mokuningila Kalunga oshibofa. Hano vo ove lilongela okufya, osheshi “ondjabi youlunde oyo efyo.”—Ovaroma 6:23.

Omulunde ina yadifwa ita dulu okukala e na ovana va yadifwa. Ovana aveshe vaAdam oshidjemo osho ova dalwa nokuhayadifwa, nokunyona nokufya.—Ovaroma 5:12.

Okudja tuu opo ovanhu ova li nee va pumbwa Ouhamba waKalunga moku va kwafela mokuningulula efingo loulunde nefyo. Ouhamba otau ka yelifa yo edina laKalunga koipupulu oyo Satana a popya kombinga yalo.

Jehova Kalunga okwa udanekele kutya “oludalo” lelikalekelwa okwa li tali ka dalwa mokumangulula ounhu koulunde. (Genesis 3:15) “Oludalo” eli okwa li tali ka kala Ohamba yOuhamba waKalunga.

Okwa li ta ka kala lyelye?

Lunga omido 2 000 da pita konima eshi Adam a nyona, okwa li omulumenhu omudiinini unene wedina Abraham. Jehova okwa tile kuAbraham a fiye po oshilando shaye mwene nokuya moshilongo Palestina a ka kale momatwali.

Abraham okwa ninga ashishe osho Jehova e mu lombwela oku shi ninga, mokati kaihapu sha shidjuu unene. Jehova okwe mu lombwela okuyamba omona waye Isak koaltari.

Jehova kakwa li a hala lelalela eyambo lomunhu. Ndelenee ye okwa halele okushiiva nhumbi Abraham e mu hole. Abraham okwa li a fikamena okudipaa Isak eshi Jehova e mu kelela.

Ngaashi sha dja meitavelo linene laAbraham, Jehova okwa udaneka oshilongo shaPalestina oku shi yandja koludalo laye nokwa tile kutya Oludalo leudaneko okwa li tali ka dja mepata laye ndele omomona waye Isak.—Genesis 22:17, 18; 26:4, 5.

Isak okwa li e na oikwanambwiyu, Esau naJakob. Jehova okwa tile kutya Oludalo leudaneko okwa li tali ka dja muJakob.—Genesis 28:13-15.

Jakob, oye yo winya kuye Jehova a yandjele edina Israel, a li e na ovana ovamati 12, oko meni lefimbo aveshe va li ve na ovana. Hano ovana vaAbraham ova hovela okuhapupala.—Genesis 46:8-27.

Eshi tuu momukunda omo mwe uyile ondjala inene, Jakob neumbo laye, okeifano laFarao, omupangeli waEgipti, okwa tembukila kuEgipti.—Genesis 45:16-20.

MuEgipti opo opa hololwa kutya Oludalo leudaneko okwa li tali ka kala mepata lomona waJakob, Juda.—Genesis 49:10.

Konima yefyo laJakob oludalo laye ola hapupala ngaho kutya vo ova li ngaashi oshiwana. Ndele Ovaegipti ova ninga oumbada omolwavo nove va ninga ovapika vavo.—Exodus 1:7-14.

Hauxuuninwa Jehova okwa tuma omulumenhu omudiinini unene Moses, mokweetifa kutya Farao wefimbo linya e na okumangulula ovana vaIsrael.—Exodus 6:9, 10.

Farao okwe shi anya, nomolwaasho Jehova okwa etele omahepeko omulongo kombada yOvaegipti. Ehepeko laxuuninwa okwa tumine omwengeli wefyo mokudipaa oiveli aishe yaEgipti.—Exodus, etukulwa 7 fiyo 12.

Kalunga okwa lombwelele Ovaisrael kutya ngeenge vo tava dipaa odjona youvalelo wavo ndele ohonde yayo nave i vaeke koikulo yeenhu davo, omwengeli wefyo okwa li ta ka koyelela po omaumbo avo. Hano oiveli yOvaisrael oya xupifwa.—Exodus 12:1-35.

Onghee hano Farao okwa lombwela Ovaisrael okufiya po Egipti. Ndelenee eshi ye ediladilo e li lundulula okwe va shikula opo e va alule ko.

Jehova okwa yeululila Ovaisrael ondjila va dje po mokupitila mEfuta litiliyana. Ndele eshi Farao novakwaita vaye va kendabala oku va shikula, vo ova fila mo momeva.—Exodus 15:5-21.

Jehova okwa twalele ovana vaIsrael komhunda yaSinai mombuwa. Oko ye a yandjele Omhango yaye kuvo nokwa tile kutya ei nge vo tave i diinine, vo okwa li tava ka ninga ouhamba wovapristeri noshiwana shiyapuki. Hano Ovaisrael mokweendela ko kwefimbo ova li ve na omhito mokukala ombinga ya fimana yOuhamba waKalunga.—Exodus 19:6; 24:3-8.

Konima Ovaisrael eshi va kala pomhunda yaSinai konyala oule wodula, Jehova okwe va twalele kuPalestina, koshilongo osho ye a udanekelele xekulu yavo Abraham.

MuPalestina konima Kalunga okwa efele kutya Israel shi pangelwe keehamba. Eshi Kalunga okwa li e na nee ouhamba kombada yedu.

Ohamba itivali yaIsrael oya li oDawid, omukwanepata laJuda. Dawid okwa dengele ovatondi aveshe vaIsrael nokwa ninga Jerusalem oshilandopangelo shoshiwana.

Oiningomwa yopefimbo lepangelo laDawid otai holola kutya ngeenge Jehova ta yambidida ohamba, kape na omupangeli kombada yedu ta dulu oku mu denga.

Jehova okwa tile kutya Oludalo leudaneko oumwe kwa li ta ka kala omukwanepata laDawid.—1 Omafimbo 17:7, 11, 14.

Salomo, omona waDawid, okwa pangela konima yaye. Ye okwa li ohamba i na ounongo naIsrael osha li shi he na oupyakadi koshi yepangelo laye.

Salomo okwa tungilile yo Jehova otembeli iwaiwa muJerusalem. Onghalo muIsrael koshi yepangelo laSalomo otai tu pe ondunge yomapuniko oo ta ka etelwa ounhu kOuhamba waKalunga ou tau ya.—1 Eehamba 4:24, 25.

Eehamba dihapu konima yaSalomo oda li ashike unene di he na oudiinini.

Ndelenee omanga ovakwanepata laDawid va li tava pangele natango muJerusalem, Jehova okwa longifa omuxunganeki waye Jesaja mokuxunganeka Omona waDawid wokefimbo lokomesho ou kwa li ta ka pangela ombada yedu aishe moudiinini. Ou okwa li ta ka kala Oludalo leudaneko.—Jesaja 9:5, 6.

Omuxunganeki Jesaja okwa xunganeka kutya epangelo laYe nokuli okwa li tali ka kala li na oshinge li dulife laSalomo.—Jesaja, etukulwa 11 na 65.

Ovapiya vaKalunga paife, unene nee shi dulife nokuli nale, ova diladila olyelye ou kwa li ta ka kala Oludalo eli.

Ndelenee komesho yokuuya kwOludalo, eehamba daIsrael oda ninga dii ngaho kutya Jehova momudo 607 k.O.P. a efa kutya oshiwana sha kwatwa po kOvababilon, novanhu vahapu ova twalwa moupika kuBabilon. Ashike Kalunga ina dimbwa eudaneko laye. Oludalo okwa li tali ka holoka natango mepata laDawid.—Hesekiel 21:25-27.

Oshimoniwa shaIsrael osha holola kutya nonande ohamba omunandunge nomudiinini a dulile okweeta omauwa, omauwa aa okwa li a ngabekwa. Ovalumenhu ovadiinini tava fi, novashikuli vavo fikulimwe ke vadiinini. Ekandulepo ola li oshike? Oludalo leudaneko.

Konima yomido omayovi Oludalo hauxuuninwa ola holoka. Eli okwa li lyelye?

Omwengeli waKalunga okwa yandja enyamukulo kokakadona okaIsrael oko inaka hombolwa, kedina Maria. Ye okwa tile kuye kutya ye onaka kala e na omona omumati ou nedina laye onali ka kala oJesus. Omwengeli okwa ti:

“Ye ota ningi omunene, ndele Ye e nokwiifanwa Omona waou wOkombadambada. Kalunga Omwene ote mu pe olukalwa louhamba waxe David; ndele Ye ota ningi ohamba.”—Lukas 1:32, 33.

Hano Jesus okwa li ta ka kala Oludalo leudaneko ndele hauxuuninwa Ohamba yOuhamba waKalunga. Ndelenee omolwashike Jesus e lili kovalumenhu ovadiinini ovo va li ko nale?

Jesus okwa dalwa pashikumwifilonga. Ina okwa li okakadona, ndele ye kakwa li e na xe womunhu. Jesus okwa li ko nale meulu, nomhepo iyapuki yaKalunga, ile eenghono dokulongifa, oya kufa omwenyo waJesus meulu noye u tula moshidalelo shaMaria. Onghee hano ye ina fyuulula oulunde waAdam. Jesus moule wonghalamwenyo yaye aishe ina ninga nande oulunde.—1 Petrus 2:22.

Eshi Jesus a li e na omido 30, ye okwa ninginifwa.

Ye okwa lombwela ovanhu Ouhamba waKalunga ndele hauxuuninwa okwe liulika ye mwene oye Ohamba yOuhamba oo.—Mateus 4:23; 21:4-11.

Ye okwa longa yo oikumwifilonga ihapu.

Ye okwa velula ovanaudu.—Mateus 9:35.

Ye ovanhu ovanandjala okwe va palula paikumwifilonga.—Mateus 14:14-21.

Ye okwa nyumuna nokuli ovafi.—Johannes 11:38-44.

Oikumwifilonga ei otai holola oludi loinima ilipi Jesus Ohamba yOuhamba waKalunga ta ka ningila ounhu.

Ove oto dimbulukwa nhumba ohamba Dawid ya ninga Jerusalem oshilandopangelo shouhamba wayo? Jesus okwa yelifa kutya Ouhamba waKalunga kakwa li tau ka kala kombada yedu, ndelenee omeulu. (Johannes 18:36) Eshi omolwaasho Ouhamba wa lukwa “Jerusalem shomeulu.”—Ovaheberi 12:22, 28.

Jesus okwa shiivifa ovo va hala okukala ovapiya vOuhamba eemhango odo ve na okudulika kudo. Eemhango edi paife odi li mOmbibeli. Eemhango da fimana odedi kutya ovanhu ve na okukala ve hole Kalunga nove na okukala ve holafane.—Mateus 22:37-39.

Jesus okwa holola yo kutya ye mOuhamba waye ka li ta ka pangela oye aeke. Ovanhu vonhumba okwa li tava ka hoololwa okuya meulu nomo tava ka pangela pamwe naye. (Lukas 12:32; Johannes 14:3) Vo okwa li tava ka kala ve fike peni? Ehololo 14:1 otali nyamukula: 144 000.

Oshixupe shounhu oshi na eteelelo lilipi po ngeenge 144 000 ovo ashike tava i meulu omolwokupangela pamwe naJesus?

Ombibeli otai ti: “Ovayuki voo vene otava ka kala ve na edu, Notava ka kala ko fiyo alushe.”—Epsalme 37:29, NW.

Ovo tava ka kala alushe kombada yedu, ova ifanwa “eedi dimwe.”—Johannes 10:16, OD.

Hano opo ope na omateelelo avali. Oku na 144 000 ovo va ifanwa kuJehova Kalunga okuya meulu okupangela pamwe naJesus Kristus. Ndelenee vamwe omamiliyona ove na eteelelo lolelalela mokukala alushe nomwenyo kombada yedu ve li ovapiya vOuhamba waye.—Ehololo 5:10.

Satana okwa tonda Jesus nokwe mu kondjifa. Konima eshi Jesus a udifa oule womido nhatu netata, molwaasho Satana okwa filile oshisho kutya Jesus a kwatwe nokuvalelwe komuti womahepeko a dipawe. Eshi omolwashike Kalunga e shi efela?

Ove oto ka dimbulukwa kutya fyeni atushe ohatu nyono notwe lilongela okufya molwaashi fyeni oludalo laAdam.—Ovaroma 6:23.

Ove oto ka dimbulukwa yo kutya, Jesus, molwondunge yoshikumwifilonga oko ye a dalwa, okwa li a yadifwa ndele ine lilongela okufya. Nonande Kalunga okwa efa nee Satana a ‘lumate Jesus moshififinwa,’ moku mu dipaa. Ndelenee Kalunga okwe mu ninga vali omunamwenyo oo wopamhepo ita fi. Shaashi ye natango okwa li e na oufemba konghalamwenyo younhu uyadi, ou ye paife okwa dulile oku u longifa moku kulila ovanhu koulunde.

—Genesis 3:15; Ovaroma 5:12, 21; Mateus 20:28.

Moku tu kwafela moku shi uda ko pauyadi osho eyambo laJesus tali ti, osho Ombibeli otai shi popi mokupitila momafaneko ouxunganeki.

Pashihopaenenwa ove oto dimbulukwa nhumbi Jehova a tile kuAbraham moku mu yeleka a yandje omona waye omuholike waye eyambo?

Eli ola li efaneko louxunganeki leyambo laJesus. Eli ola hololele kutya ohole yaJehova kounhu osho ya li ya kula ngaho kutya ye okwa efele kutya Omona waye, Jesus, a fye molwetu opo fye tu dule okumona omwenyo.—Johannes 3:16.

Ove oto dimbulukwa nhumbi Jehova a mangulula Ovaisrael okudja muEgipti nokwa xupifa oiveli yavo kokweefa omwengeli wefyo a koye po puvo?—Exodus 12:12, 13.

Eshi osha li efano louxunganeki. Ngaashi ashike ohonde yodjona koiveli yOvaisrael tai ti omwenyo, ohonde yaJesus ya tilwashi otai ti omwenyo kwaavo ovo tave mu itavele. Ndele ngaashi ashike oshiningomwa shoufiku winya kOvaisrael sha li tashi ti emanguluko, efyo laJesus ola longa emanguluko kounhu koulunde nefyo.

Eshi omolwaasho Jesus a ifanwa “Odjona yaKalunga tai kufa po omatimba ounyuni.”—Johannes 1:29.

Manga Jesus a li kombada yedu, natango ye okwa ongelele yo ovahongwa noku va honga okuudifa ondaka iwa yOuhamba nokuli nokonima yefyo laye.—Mateus 10:5; Lukas 10:1.

Ava ova li ovanhu votete ovo va hoololwa kuKalunga okupangela pamwe naJesus mOuhamba waye.—Lukas 12:32.

Ove oto dimbulukwa kutya Kalunga okwa udanekele kOvajuda kutya vo ova li tava ka kala “ouhamba wovapristeri” nge vo otava diinine Omhango? Paife vo ova li nee ve na omhito mokuninga ombinga yOuhamba waKalunga nokulonga ve li ovapristeri vomeulu ngeno vo ova itavela Jesus. Ndelenee vahapu vomuvo ova ekelashi Jesus.

Okudja tuu opo Ovajuda kava li vali oshiwana oshihoololwa shaKalunga; Palestina inashi kalelela Oshilongo shEudaneko.—Mateus 21:43; 23:37, 38.

Okudja kefimbo laJesus fiyo opaife eshi Jehova ota ongele ovo tava ka pangela pamwe naJesus meulu. Kunena oku na natango omayovi vomuvo amwe kombada yedu. Fye ovo ohatu va ifana oixupe yovavaekwa.—Ehololo 12:17.

Paife ove owa tameka nee okumona Ouhamba waKalunga oo oshike. Oo epangelo meulu naJesus Kristus oye Ohamba, novanhu 144 000 va dja kedu otave ke litula puye. Eli otali ka pangela kombada younhu udiinini kombada yedu notali ka kala li na eenghono mokuningifa ombili kombada yedu.

Jesus konima yefyo laye okwa nyumunwa ndele ye okwa londa meulu. Oko ye a ka teelela kuKalunga mokutya onaini efimbo la fika kuye ye Ohamba yOuhamba waKalunga a tameke okupangela. (Epsalme 110:1) Okwa li tashi ka kala naini eshi?

Omafimbo amwe Jehova okwa efa ovanhu va twe eendjodi opo e va hokololele oinima kombinga yOuhamba waye.

Mefimbo laDaniel Jehova okwa efa Nebukadnesar, ohamba yaBabilon, i twe ondjodi ya tya ngaho. Ei oya li yomuti wa kula.—Daniel 4:10-37.

Omuti owa kewa po noshifidi osha mangwa oule womido heyali.

Omuti owa faneka ohamba Nebukadnesar. Ngaashi naanaa oshifidi sha mangelwe oule womido heyali, osho ngaho ohamba Nebukadnesar okwa kala omunyananghwengu oule womido heyali. Opo nee oukolele waye wopandunge owa veluka.

Eshi osha li efaneko louxunganeki. Nebukadnesar okwa faneka epangelo lounyuni laJehova. Tete ola longifwa kovakwanepata vohamba Dawid muJerusalem. Eshi Babilon sha pondola Jerusalem mu 607 k.O.P., oukwanepata oo weehamba owa teka. Kakwa li vali taku ka kala ohamba mepata laDawid “fiyo OU te uya, a wana.” (Hesekiel 21:27) Okwa li oJesus Kristus.

Efimbo li fike peni konima 607 k.O.P. kwa li Jesus ta ka hovela nokupangela? Omido heyali dopauxunganeki. Eshi otashi ti, omido 2 520. (Ehololo 12:6, 14) Ndele omido 2 520 okudja 607 k.O.P. otadi tu eta po 1914 O.P.

Hano Jesus mo 1914 okwa hovela okupangela meulu. Eshi osha tya shike?

Ombibeli otai tu yelifile mokupitila memoniko olo omuyapostoli Johannes a mwene.

Ye okwa monene nghee omukainhu meulu a dala okaana okalume.—Ehololo 12:1-12.

Omukainhu okwa faneka ehangano laKalunga lomeu-

lu, olo la fikama po okudja movapiya ovaengeli aveshe vaKalunga meulu. Okaana okalume otaka faneke Ouhamba waKalunga. Ou owa “dalwa” mo 1914.

Oshike nee sha ningwa po? Oshinima shotete eshi Jesus Ohamba a ninga, osha li mokuumba mo meulu Satana novaengeli ovo ve uya moshibofa pamwe naye, va ye pedu.—Ehololo 12:9.

Ombibeli otai tu lombwele osho sha li oshilanduliko: “Onghee hano nyakukweni, onye omaulu, naava mwa kala muo! Woo, edu nefuta, osheshi ondiaboli ya kulukila kunye nehandu linene, osheshi i shi shii i nokafimbo kaxupi kongaho.”—Ehololo 12:12.

Eshi Jesus a hovela okupangela meulu, oshilanduliko ovatondi vaye va ya melipyakidilo unene kombada yedu. Ye, ngaashi naanaa Ombibeli ya xunganeka, a hovela okupangela mokati kovatondi vaye.—Epsalme 110:1, 2.

Eshi okwa li tashi ka tya shike kounhu?

Jesus okwa ti kufye: oita, eendjala, omaudu nomakakamo edu.—Mateus 24:7, 8; Lukas 21:10, 11.

Oinima ei twe i mona tai ningwa okudja 1914, na eli olo natango etomhelo molwashike fye tu shi shii kutya Ouhamba owa hovela nee okupangela.

Embo IEhololo otali tu lombwele kutya ovanhu otava ka ‘nyona edu.’ (Ehololo 11:18) Eshi otwe shi mona yo, unene tuu okudja 1914.

Omuyapostoli Paulus okwa weda po: “Ovanhu tava kala nokulihola vo vene, ovanalwisho voimaliwa, . . . ve he neduliko kovakulunhu, . . . ve he nombili, ovalundili, ovahenalidiliko.”—2 Timoteus 3:1-5.

Paife ove ou shi shii nee omolwashike onghalamwenyo idjuu ngaho kunena. Satana okwe lipyakidila unene. Ndelenee Ouhamba waKalunga nawo yo owe lipyakidila.

Okafimbo konima 1914 oixupe yaavo ovo tava teelele okupangela pamwe naJesus meulu, ova hovela okuudifa ondaka iwa kutya Ouhamba owa dikwa. Oilonga oyo paife otai ningwa kombada yedu alishe, naanaa ngaashi

Jesus a ti.—Mateus 24:14.

Elalakano loilonga ei yeudifo oshike?

Shotete, omokulombwela ovanhu Ouhamba waKalunga.

Oshitivali, okukwafela ovanhu va tokole ngeenge vo ova hala okukala ovapiya vOuhamba.

Jesus okwa ti kutya ounhu mefimbo letu otau ka tukulwa m“eedi” n“oikombo.”—Mateus 25:31-46.

“Eedi” okwa li tadi ka kala venya ovo ve mu hole novamwatate vaye. “Oikombo” okwa li tai ka kala venya ovo ve he va hole.

“Eedi” okwa li tadi ka mona omwenyo waalushe, ndele ha “oikombo.”

Oilonga yeyoololo ei otai ningwa tashi pitile meudifo londaka iwa yOuhamba.

Apa exunganeko komuxunganeki Mika.

“Ndele pexulilo lomafiku omhunda yotembeli yOmwene otai ka kala ya pamenena koxulo yeemhunda, ndele tai lepala i dule oikulundudu aishe. Ndele oko taku ka tondokela oiwana.”—Mika 4:1.

Ounhu paife ou li m“exulilo lomafiku.”

“Otembeli” yaJehova yeilikano oya “lepala” kombada yomaitavelo oipupulu.

“Ndele oiwana ihapu otai ka ya, ndee tai ti: Ileni, fye tu londeni komhunda yOmwene okotembeli yaKalunga kaJakob, opo Ye e tu longe omalila aye, fye tu ende neendjila daye.”—Mika 4:2.

Heeno, ovanhu vahapu otava di moiwana aishe tave uya okwiilikana Jehova notava shivi vamwe ve litule kuvo. Vo otave lihongo okulonga panghedi oyo Jehova a hokwa.

“Ndele tava ka hambula omaongamukonda avo omatemo nomaonga avo oikashulifo. Oshiwana itashi yelulile vali eongamukonda oshiwana shikwao, ndele itave ke lilonga vali oukwaita.”—Mika 4:3.

Ovailikani vaJehova ova hangana novo ovanambili.

Oshilanduliko shelipyakidilo eli kOuhamba waKalunga okutya paife oku na ovanhu omamiliyona mahapu kombada yedu alishe ovo ovapiya vOuhamba.

Vo ova ongala va dingilila oixupe, oilyo oyo ya xupa po yongudu oyo ya teelela okuya meulu nokupangela pamwe naKristus.

Vo otava tambula eendya dopamhepo kehangano laKalunga.—Mateus 24:45-47.

Vo ove li Oukriste oumwainafana wopaiwana oo u holafane naanaa.—Johannes 13:35.

Vo otava hafele elotelo lomomutima neteelelo lonakwiiwa.—Ovafilippi 4:7.

Ondaka iwa meni lokafimbo otai ka kala ya udifwa. “Eedi” otadi ka kala da ongelwa. Hano Ouhamba otau ka ninga shike?

Ove oto dimbulukwa kutya ohamba omudiinini Dawid okwa dengele ovatondi aveshe voshiwana shaKalunga? Heeno, Ohamba Jesus ota ka ninga sha faafana.

Ohamba Nebukadnesar oshikando shimwe okwa twile ondjodi yoshihongwafano shinene unene osho sha faneka omapangelo ounyuni aeshe omefimbo laye fiyo okefimbo letu.

Eshi ye a mona emanya tali di ko la kewa komhunda, ndele eli ola nyanyaula oshihongwafano. Emanya ola faneka Ouhamba waKalunga.

Eshi otashi ti ehanauko longhalelo yopaife youkolokoshi.—Daniel 2:44.

Apa oinima imwe oyo tai ka ekelwashi kOuhamba.

Omalongelokalunga oipupulu otaa ka kana po, ngaashi emanya loshini olo la ekelwa mefuta.—Ehololo 18:21.

Eshi omolwashike ovanahole aveshe tava ladipikwa kuKalunga okufiya po omalongelokalunga oipupulu PAIFE.—Ehololo 18:4.

Opo nee Ohamba Jesus ota ka “denga . . . oiwana; Oye te i lifa nodibo yoshivela.”—Ehololo 19:15.

Nande Eendombwedi daJehova ohadi fendele nokudulika keemhango doshilongo, oshilanduliko vo itave lilumbakanifa neepolitika.

Lwaxuuninwa Satana ye mwene, “ongadu” ya kula, ota ka ekelwa mombwili.—Ehololo 20:2, 3.

“Eedi” ashike venya ovo ve liyandja koshi yaJesus Ohamba, tava ka xupa po koudjuu ou.—Mateus 25:31-34, 41, 46.

Omuyapostoli Johannes okwa mwene emoniko l“eedi” odo da xupa po koudjuu.

“Tala, ongudu inene ya nyengana okuvalwa yovomoiwana aveshe nomomaludi aeshe novomovanhu aishe novomomalaka aeshe; vo ova li ofika va taalela olukalwapangelo nOdjona, va djalekwa oikutu itoka to, ndee va li ve kwete oivale yomilunga momake avo.”—Ehololo 7:9.

“Ongudu inene” oya fikama po okudja mwaaveshe ovo ve linyenga nawa keudifo

londaka iwa.

Ovo tava “di moudjuu unene.”—Ehololo 7:14, NW.

“Oivale yomilunga” otai holola kutya vo otava hambelele Jesus Ohamba yavo.

“Oikutu itoka to” yavo otai holola kutya vo ova itavela meyambo laJesus.

“Odjona” oJesus Kristus.

Hano vo otava hafele omapuniko elipi po? Ove oto dimbulukwa nhumbi Israel sha li nelao eshi ohamba omudiinini Salomo a li ta pangele? Eshi otashi tu pe nee ondunge kombinga yelao kombada yedu koshi yOhamba Jesus.

Otaku ka kala ombili yo venevene mokati kounhu nopokati kovanhu noshinamwenyo, naanaa ngaashi Jesaja a xunganeka.—Epsalme 46:10; Jesaja 11:6-9.

Naanaa ngaashi Jesus a velula ovanaudu eshi ye a li kombada yedu, ye ota ka kulila ounhu aushe komaudu.—Jesaja 33:24.

Naanaa ngaashi ye a palula eengudu, ye ota ka mangulula ounhu aushe kondjala.—Epsalme 72:16.

Naanaa ngaashi ye a nyumuna ovafi, ye ota ka nyumuna ovafi ovo va li ve he na nawanawa omhito opo ve liyandje koshi yOuhamba waKalunga.—Johannes 5:28, 29.

Ye ota ka shunifa vali ounhu kanini nakanini mouyadi oo wa kanifwa kuAdam.

Eshi kashi fi nee onakwiiwa ikumwifi? Ngeno oove eshi owa halelela oku ke shi mona? Hano ove u na okulitula po paife mokuliyandja koshi yOuhamba

waKalunga nokuninga imwe y“eedi.”

Konakona Ombibeli nokulihonga okushiiva Jehova Kalunga naJesus Kristus.—Johannes 17:3.

Endafana navamwe ovo yo ve liyandja

koshi yOuhamba.—Ovaheberi 10:25, EE.

Lihonga okushiiva eemhango dOuhamba ndele dulika kudo.—Jesaja 2:3, 4.

Onghalamwenyo yoye i yandja kokulongela Jehova ndele lininginififa.—Mateus 28:19, 20.

Kukuma oinima ii, ngaashi oulunga, oipupulu, onyata noukolwe, oyo Jehova Kalunga ina hokwa.—1 Ovakorinto 6:9-11.

Kufa ombinga keudifo londaka iwa yOuhamba.—Mateus 24:14.

Hano nekwafo laKalunga ove oto ka mona nhumbi Oparadisa oyo Adam a kanifila oludalo laye, tai shunifwa po vali, nonhumbi omaudaneko a shikula ko taa wanifwa: “Nda uda ondaka inene ya dja meulu, tai ti: Tala, etwali laKalunga oli li povanhu, Oye ta tula puvo, vo otava ningi ovanhu vaye, Kalunga mwene ota kala pamwe navo, Kalunga kavo; ndele ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.”—Ehololo 21:3, 4.

[Omusholondodo]

607 k.O.P.

k.O.P.   O.P.

1914 O.P.

500

1 000

1 500

2 000

2 520

[Omafano]

Abraham

Isak

Jakob

Juda

Dawid

144 000

Adam

Jesus

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma