‘Eendjovo daJehova oda tandavela’
“Ondaka yaye ote i tumine kedu: oshipango shaye otashi
tondoka oshidudu shinene.”—EPSALME 147:15.
LIMWE lomomaxunganeko makumwifa mOmbibeli otali hangika mOilonga 1:8. Okafimbo manga ina londa keulu, Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye ovadiinini ta ti: “Nye otamu pewa eenghono, Omhepo Iyapuki ngenge tai uya munye, ndee tamu ka ninga eendombwedi dange . . . fiyo okominghulo dounyuni.” Eshi itashi ka kala tuu oshilonga shinene neenghono!
1, 2. Jesus okwa yandja oshinakuwanifwa shashike kovahongwa vaye, nokwa li sha kwatela mo shike?
2 Okuudifa eendjovo daKalunga kombada yedu alishe okwa li tashi monika sha fa oshinakuwanifwa shi li eshongo kovahongwa vanini ovo ve shi tambula. Tala kutya okwa li sha kwatela mo shike. Ova li ve na okukwafela ovanhu va ude ko onghundana iwa yOuhamba waKalunga. (Mateus 24:14) Okuyandja oundombwedi ku na sha naJesus okwa li yo taku pula okutukulilafana omahongo aye e na eenghono navamwe nosho yo oku va fatululila onghandangala yaye melalakano laJehova. Natango, oilonga oyo oya kwatela mo okuninga ovanhu ovahongwa noku va ninginifa. Naashi okwa li shi na okuningwa mounyuni aushe!—Mateus 28:19, 20.
3. Jesus okwa shilipalekela ovashikuli vaye shike, nove linyenga ngahelipi koilonga oyo va pewa?
3 Nande ongaho, Jesus okwa shilipaleka ovashikuli vaye kutya omhepo iyapuki otai ka kala pamwe navo mokuwanifa po oshilonga osho e va pa. Kungaha, kakele kounene woshinakuwanifwa nosho yo eenghendabala doukolokoshi dovapataneki doku va mweneka, ovahongwa votete vaJesus ova pondola mokuninga osho e va lombwela. Ei oshili yopandjokonona oyo itai dulu okupatanekwa.
4. Ongahelipi ohole yaKalunga kwa li ya ulikwa moshilonga shokuudifa nokuhonga vamwe?
4 Oshikonga shoilonga yokuudifa noyokuhonga mounyuni aushe oshi li euliko lohole yaKalunga kwaavo inave mu shiiva. Otashi va pe omhito va ehene popepi naJehova nokumona ediminepo lomatimba. (Oilonga 26:18) Oshilonga shokuudifa nokuhonga osha ulika yo ohole yaKalunga yokuhola ovo tava yandje etumwalaka, omolwaashi oshe va pitika va ulike eliyandjo lavo kuJehova nosho yo okuulika ohole yavo yokuhola ovanhu vakwao. (Mateus 22:37-39) Omuyapostoli Paulus okwa kala a lenga oukalele wopaKriste mokuulika kuo u li ngaashi “emona.”—2 Ovakorinto 4:7.
5. (a) Openi hatu hange ondjokonona iwa i shii okulineekelwa yOvakriste votete, nehapupalo lashike la hokololwa mo? (b) Omolwashike embo lOilonga tali ti sha kovapiya vaKalunga kunena?
5 Ondjokonona i shii okulineekelwa yoilonga yokuudifa yOvakriste vonale otai hangika membo la nwefwa mo lOilonga, la shangwa komuhongwa Lukas. Eli ehokololo lehapupalo lomeendelelo tali kumwifa. Ehapupalo leshiivo lEendjovo daKalunga otali tu dimbulukifa Epsalme 147:15, olo tali ti: “[Jehova] ondaka yaye ote i tumine kedu: oshipango shaye otashi tondoka oshidudu shinene.” Ehokololo lOvakriste votete, ovo va nghonopalekwa komhepo iyapuki, olitunhula notali ti sha unene kufye kunena. Eendombwedi daJehova otadi kufa ombinga moilonga ya faafana yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa, ashike ohashi ningwa panghedi ya kula. Nafye yo ohatu shakeneke omaupyakadi a faafana naao a shakenekelwe kOvakriste vomefelemudo lotete. Eshi hatu tale nghee Jehova a nangeka noupuna nokwa nghonopaleka Ovakriste votete, eitavelo letu meyambidido laye otali pamekwa.
Ehapupalo lomuvalu wovahongwa
6. Outumbulilo washike u na sha nehapupalo tau holoka oikando itatu membo lOilonga, notau ulike kushike?
6 Onghedi imwe yokukonakona ewanifo lOilonga 1:8 oyo okukonakona outumbulilo ‘eendjovo daJehova oda tandavela,’ oo tau holoka ashike oikando itatu mOmbibeli, naaishe otai hangika membo lOilonga, nande oya yooloka kanini. (Oilonga 6:7; 12:24; 19:20) “Eendjovo daJehova” (NW), ile “eendjovo daKalunga,” moitukulwa oyo otadi ulike konghundana iwa—etumwalaka litunhula loshili yaKalunga, i na omwenyo, etumwalaka li na eenghono olo la lundulula eenghalamwenyo daavo ve li tambula.—Ovaheberi 4:12.
7. Ehapupalo lashike leendjovo daKalunga la ulikwa mOilonga 6:7, noshike sha ningwa po mefiku lOpentekoste 33 O.P.?
7 Euliko lotete olo tali ulike ehapupalo leendjovo daKalunga otali holoka mOilonga 6:7. Omo hatu lesha: “Ndele eendjovo daKalunga da tandavela, nomuvalu wovalongwa vomuJerusalem owa hapupala neenghono, nongudu inene yomovapristeri oya dulika keitavelo.” Apa, ehapupalo ola kwatakanifwa kehapupalo lomuvalu wovahongwa. Nale, mefiku lOpentekoste 33 O.P., omhepo iyapuki yaKalunga oya tililwa kombada yovahongwa hanga 120 va li va ongala mondjuwo yopombada. Opo nee omuyapostoli Petrus okwa yandja oshipopiwa shitunhula, nomwaavo va pwilikina, ve fike 3 000 ova ninga ovaitaveli mefiku olo tuu olo. Kapa li tuu epingafano eshi ovanhu omayovi va li tava ende va yuka ketale ile komatale muJerusalem va ka ninginifwe medina laJesus, omulumenhu oo a valelwa ngaashi omukolokoshi omafiku 50 a pita!—Oilonga 2:41.
8. Ongahelipi omuvalu wovahongwa wa hapupala meedula da landula Opentekoste 33 O.P.?
8 Doshili, eshi osha li ashike etameko. Eenghendabala da twikila odo da ningwa kovawiliki velongelokalunga lOshijuda okumweneka oilonga yokuudifa oda li doshimha. Ovawiliki ovo okwa li va uda nai eshi va mona kutya ‘keshe efiku Omwene okwa wedela mo mongudu yovahongwa ava tava xupifwa.’ (Oilonga 2:47) Diva, ‘omuvalu wovalumenhu owa li lwopomayovi atano.’ Konima yaasho, “ava va itavela Omwene, ova hapupala, eengudu dinene dovalumenhu nodovakainhu.” (Oilonga 4:4; 5:14) Ohatu lesha shi na sha naasho sha ningwa konima yefimbo: “Opo nee eongalo alishe lomuJudea ashishe nolomuGalilea nolomuSamaria ola li li nombili, ndee fimbo tali tungu mokweenda metilo lOmwene nomokupopilwa kOmhepo Iyapuki, ola hapupala.” (Oilonga 9:31) Konima yeedula donhumba da pita, tashi dulika lwopo 58 O.P., opa tongwa shi na sha ‘nomayovi mahapu ovaitaveli.’ (Oilonga 21:20) Pefimbo opo, opa li yo ovaitaveli vahapu ve he fi Ovajuda.
9. Oto hokolola ngahelipi Ovakriste votete?
9 Ehapupalo lomuvalu eli ola li mokupitila melidilululo. Elongelokalunga ola li lipe—ndelenee ola li li na eenghono. Ponhele yokukala oilyo ya mwena yongeleka, ovahongwa ova li ve liyandja filufilu kuJehova nosho yo kEendjovo daye, nomafimbo amwe ova li ve lihonga oshili kwaavo va hepekwa nonyanya. (Oilonga 16:23, 26-33) Ovo va tambula ko Oukriste ove shi ninga shi li oshidjemo shetokolo la diladilwa nawa nola ningwa nomaliudo mawa. (Ovaroma 12:1) Ova li va hongwa eenghedi daKalunga; oshili oya li momadiladilo nomomitima davo. (Ovaheberi 8:10, 11) Ova li nehalo lokufila osho va itavela.—Oilonga 7:51-60.
10. Ovakriste votete ova tambula oshinakuwanifwa shashike, noshinima shilipi sha faafana hatu mono nena?
10 Ovo va diinina ehongo lopaKriste ova dimina oshinakuwanifwa shavo shokutukula oshili navamwe. Eshi osha hapupalifa omuvalu meendelelo. Omuhongwanhu umwe wOmbibeli okwa ti: “Inave shi tala ko kutya ovo ashike valadi unene nosho yo ovo ve li ovaengeliste ovo ve na oufemba wokupopya shi na sha neitavelo lavo. Okuudifa okwa li oufemba noshinakuwanifwa shoshilyo keshe shOngeleka. . . . Okukwatafana navamwe kwaaveshe ovo va li Ovakriste okwa xumifa komesho unene ongudu oyo okudja ketameko layo.” Natango okwa shanga ta ti: “Okuudifa okwa li eenghono do venevene odo de linyengifa Ovakriste votete.” Osha faafana naanaa kOvakriste vashili kunena.
Ehapupalo lomuvalu woilongo omo mwa udifwa eendjovo daKalunga
11. Ehapupalo loludi lilipi la hokololwa mOilonga 12:24, naashi osha ningwa ngahelipi?
11 Euliko etivali olo tali ulike ehapupalo leendjovo daKalunga otali hangika mOilonga 12:24: “Eendjovo dOmwene da tana noda tandavela.” Apa outumbulilo otau kwatakanifwa nehapupalo loilongo. Nonande pa li omapataneko epangelo, oilonga oya twikila nokutamununuka mo. Tete omhepo iyapuki okwa li ya tililwa muJerusalem, nokudja opo eendjovo oda tandavela neendelelo. Omahepeko muJerusalem okwe lihanifa ovahongwa koitukulwa aishe yaJudea noyaSamaria. Oshidjemo? “Ava va halakanifwa moshilongo, ova endaaenda nova udifa ondjovo yevangeli.” (Oilonga 8:1, 4) Filippus okwa li a lombwelwa a yandje oundombwedi komulumenhu oo konima yokuninginifwa, a twala etumwalaka kuEtiopia. (Oilonga 8:26-28, 38, 39) Diva oshili oya ninga omidi muLidda, mOluhaela laSaroni nosho yo muJoppe. (Oilonga 9:35, 42) Konima, omuyapostoli Paulus okwa enda eekilometa omayovi mefuta nokedu, okudika po omaongalo moilongo ihapu ya kunghula nEfuta lopokati. Omuyapostoli Petrus okwa ile kuBabilon. (1 Petrus 5:13) Oule weedula 30 konima yetililo lomhepo iyapuki pOpentekoste, Paulus okwa shanga kutya onghundana iwa oya li ya “udifilwa ovashitwa aveshe vokoshi yeulu,” tashi dulika ta ulike koshitukulwa shedu osho sha li sha shiivika pefimbo opo.—Ovakolossi 1:23.
12. Ongahelipi ovapataneki vOukriste va dimina ehapupalo loilongo omo eendjovo daKalunga da udifwa?
12 Nokuli novapataneki vOukriste ova dimina kutya eendjovo daKalunga oda ninga omidi mOuhamba waRoma aushe. Pashihopaenenwa, Oilonga 17:6 otai ulike kutya muTessalonika, kolundume laGreka, ovapataneki ova ingida tava ti: “Ovapiyaaneki ava vounyuni aushe ve uya naamu yo.” Natango, petameko lefelemudo etivali, Plinius Munini okwa shangela kOmupangeli waRoma, Trajanus, okudja kuBitinia shi na sha nOukriste. Okwa ngongota ta ti: “[Inau] ngabekwa ashike moilando, ndelenee owa tandaveleka enwefemo lao momikunda nomoilongo yopoushiinda.”
13. Omonghedi ilipi ehapupalo loilongo omo mwa udifwa eendjovo daKalunga tali ulike ohole yaYe yokuhola ovanhu?
13 Ehapupalo eli loilongo ola li euliko lohole yaJehova yomoule omolwovanhu ova kulilwa. Eshi Petrus a mona omhepo iyapuki i li muKornelius e he fi Omujuda, okwa ti: “Paife ondi shi shii shili, Kalunga iha tale omunhu kombada. Ndele moshiwana keshe, keshe ou he mu tila ndee ta diinine ouyuki, ote mu wapalele.” (Oilonga 10:34, 35) Heeno, onghundana iwa oya li noi li etumwalaka lovanhu aveshe, nehapupalo leendjovo daKalunga moilongo ola yandja omhito kovanhu keshe pamwe ve linyenge kohole yaKalunga. Mefelemido eli eti-21, eendjovo daKalunga oda tandavela lelalela koitukulwa aishe yedu.
Ehapupalo olo la twikila
14. Oludi lehapupalo lashike la hokololwa mOilonga 19:20, neendjovo daKalunga oda finda shike?
14 Euliko etitatu olo tali ulike ehapupalo leendjovo daKalunga otali holoka mOilonga 19:20: “Eendjovo dOmwene oda kula noda pama noda holola eenghono dado.” Oshitya shOshigreka shopetameko osho sha tolokwa ‘okuholola eenghono’ otashi yandje ediladilo “lokukondja neenghono.” Eevelishe dotete otadi ti vahapu vomuEfeso ova ninga ovaitaveli, nomuvalu waavo va li va kufa ombinga moumhulile ova xwika po omambo avo moipafi. Kungaha, eendjovo daKalunga oda finda omaitavelo omalongelokalunga oipupulu. Onghundana iwa oya finda yo omandangalati amwe, ngaashi omahepeko. Kape na osho tashi dulu oku i kelela. Natango mwaashi ohatu hange mo efaafano lididilikwedi mwaasho tashi ningwa kOvakriste vashili mefimbo letu.
15. (a) Omunandjokonona umwe wOmbibeli okwa shanga shike shi na sha nOvakriste votete? (b) Ovahongwa ova yandja olupandu kulyelye omolwokupondola kwavo?
15 Ovayapostoli nosho yo Ovakriste votete ova udifa eendjovo daKalunga nouladi. Shi na sha navo, omunandjokonona umwe wOmbibeli okwa ti: “Ngeenge ovanhu ve na ehalo lokupopya Omwene wavo, ohava mono eenghedi dihapu oku shi ninga. Doshili, oshi li ouladi kovalumenhu ava novakainhu ovo ve tu kumwifa shi dulife eenghedi davo.” Natango, Ovakriste ovo votete ova didilika kutya okupondola moukalele inaku likolelela ashike meenghendabala davo adike. Ova pewa oshilonga kuKalunga nova li ve na ekwafo laYe oku shi wanifa po. Ekulo lopamhepo ohali di kuKalunga. Omuyapostoli Paulus okwe shi dimina monhumwafo yaye keongalo laKorinto. Okwa shanga ta ti: “Ame onda twika, Apollos okwa tekela, ndele Kalunga a kulika. Osheshi ofye ovalongi pamwe naKalunga.”—1 Ovakorinto 3:6, 9.
Omhepo iyapuki tai longo
16. Oshike tashi ulike kutya omhepo iyapuki oya nghonopaleka ovahongwa va popye nouladi?
16 Dimbuluka kutya Jesus okwa shilipaleka ovahongwa vaye kutya omhepo iyapuki otai ka dana onghandangala mehapupalo leendjovo daKalunga notai ka nghonopaleka ovahongwa moilonga yavo yokuudifa. (Oilonga 1:8) Eshi osha ningwa ngahelipi? Okafimbo kanini konima yetililo lomhepo kombada yovahongwa pOpentekoste, Petrus naJohannes ova ifanwa va ka popye nOsanhedrin yOvajuda, omhangu yopombada moshilando, oyo ovapanguli vayo va li noshinakuwanifwa omolwedipao laJesus Kristus. Mbela ovayapostoli okwa li tava kakama omolwoumbada wokukala komesho yoshoongalele osho shovapataneki ovakwanyanya? Hasho nande! Omhepo iyapuki oya pameka Petrus naJohannes va popye nouladi oo wa kumwifa ovapataneki vavo, ‘nove va dimbulukwa kutya ova kala naJesus.’ (Oilonga 4:8, 13) Omhepo iyapuki oya ningifa yo Stefanus a yandje oundombwedi nouladi kOsanhedrin. (Oilonga 6:12; 7:55, 56) Nale, omhepo iyapuki oye linyengifa ovahongwa va udife nouladi. Lukas okwa hokolola ta ti: “Eshi va dimbuka okwiilikana, onhele ei apa va ongala, oya kakama, vo aveshe ova yadifwa Omhepo Iyapuki, ndele va popya nouladi eendjovo daKalunga.”—Oilonga 4:31.
17. Omeenghedi dimwe dilipi omhepo iyapuki ya kwafela ovahongwa moukalele wavo?
17 Okupitila momhepo yaye iyapuki inaenghono, Jehova pamwe naJesus omunyumunwa, ova kwatela komesho oilonga yokuudifa. (Johannes 14:28; 15:26) Eshi Kornelius novakwaneumbo laye nosho yo ookaume kaye kopofingo kwa li va tililwa omhepo, Petrus okwa dimina kutya ovo ve he fi Ovajuda inava pita etanda otava dulu okukala va wana okuninginifwa medina laJesus Kristus. (Oilonga 10:24, 44-48) Konima, omhepo oya dana onghandangala mokunangeka po Barnabas naSaulus (omuyapostoli Paulus) omolwoilonga youkalele noku va ulikila opo ve na okuya naapo ve he na okuya. (Oilonga 13:2, 4; 16:6, 7) Oya kala tai wilike mokuninga omulandu womatokolo ovayapostoli novakulunhu vomuJerusalem. (Oilonga 15:23, 28, 29) Omhepo iyapuki natango oya kala tai wilike okunangekwa po kwovapashukili meongalo lopaKriste.—Oilonga 20:28.
18. Ovakriste votete ova ulika ohole ngahelipi?
18 Kakele kaasho, omhepo iyapuki oye liulika mOvakriste, mokwiimika omaukwatya opakalunga, ngaashi ohole. (Ovagalati 5:22) Ohole oye linyengifa ovahongwa va yakulafane. Pashihopaenenwa, konima yOpentekoste yo 33 O.P., okwa li pa totwa oshikefa shoimaliwa yokukwafela meemhumbwe dopambelela dovalongwa muJerusalem. Ehokololo lOmbibeli otali ti: “[Nomokati] kavo kamwa li nande ohepele, osheshi ava va li ve nomapya ile eengulu ove di landifa po, naai ve i pewa mokulandifa po, ove i eta ndele ve i tula keemhadi dovayapostoli nakeshe umwe okwa pewa shi fike peemhumbwe daye.” (Oilonga 4:34, 35) Ohole ei inai ulikilwa ashike ovaitaveli vakwao ndelenee nokuvamwe yo, mokupitila mokutukulilafana navo onghundana iwa nosho yo moilonga ikwao yolune. (Oilonga 28:8, 9) Jesus okwa ti kutya ohole yeliyambo mwene oi na okukonekifa ovashikuli vaye. (Johannes 13:34, 35) Doshili, oukwatya wa fimana wohole owa nanena ovanhu kuKalunga nowa yambidida ehapupalo mefelemudo lotete ngaashi ashike kunena.—Mateus 5:14, 16.
19. (a) Omeenghedi nhatu dilipi eendjovo daJehova da hapupala mefelemudo lotete? (b) Ohatu ka konakona shike moshitukulwa tashi landula?
19 Mwaaishe, outumbulilo “omhepo iyapuki” otau holoka oikando 41 membo lOilonga. Osha yela kutya ehapupalo lashili lopaKriste mefelemudo lotete ola li li na ko nasha lela neenghono nosho yo ewiliko lomhepo iyapuki. Omuvalu wovahongwa owa hapupala, eendjovo daKalunga oda tandavela moitukulwa ihapu, noda finda omalongelokalunga nosho yo omaufilosofi opefimbo opo. Ehapupalo eli lomefelemudo lotete ola faafana nehapupalo loilonga yEendombwedi daJehova kunena. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka konakona ehapupalo la faafana nolikumwifi leendjovo daKalunga kunena.
[Efano pepandja 20]
Upper right corner: Reproduction of the City of Jerusalem at the time of the Second Temple - located on the grounds of the Holyland Hotel, Jerusalem
[Efano pepandja 22]
Filippus okwa udifa muEtiopia nokutandaveleka onghundana iwa moilongo
[Efano pepandja 23]
Omhepo iyapuki oya wilika ovayapostoli nosho ovakulunhu muJerusalem
[Efano pepandja 23]
Oto dimbuluka?
• Ovahongwa votete ova hapupala ngahelipi momuvalu?
• Omonghedi ilipi eendjovo daKalunga da tandavela moilongo?
• Ongahelipi eendjovo daKalunga da findana mefelemudo lotete?
• Omhepo iyapuki oya dana onghandangala yashike mehapupalo leendjovo daKalunga?