Ovashikuli vaJesus ove li ngaashi ‘ovaenda’ mounyuni ou woukolokoshi
‘Meitavelo, aveshe ove lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda kombada yedu eli.’ — HEB. 11:13.
1. Jesus okwa ti ngahelipi shi na sha nomufika wovashikuli vaye mounyuni ou?
JESUS okwa popya shi na sha novahongwa vaye a ti: “Vo omo ve li mounyuni ou.” Opo nee, okwa li a yelifa a ti: “Kave fi vomounyuni ou, ngaashi Ame ndi he fi womounyuni ou.” (Joh. 17:11, 14) Jesus okwa yelifa nawa kutya ovashikuli vaye vashili ove li pomufika ulipi ‘mounyuni’ ou tau pangelwa kuSatana. (2 Kor. 4:4) Nonande ove li mounyuni ou woukolokoshi, kave na okuninga oshitukulwa shao. Onghee hano, mounyuni ou ove na okukala mo ve li ngaashi “ovaenda novanailongo.” — 1 Pet. 2:11.
Ove li mo onga ‘ovaenda’
2, 3. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Henok, Noa, Abraham naSara ova li onga “ovanailongo novaenda”?
2 Okudja nalenale, ovapiya vaJehova ovadiinini ova kala alushe va yooloka ko kounyuni wovahenakalunga oo va li muo. Pashihopaenenwa, fimbo Eyelu inali uya, Henok naNoa ova kala tava ‘ende pamwe naKalunga.’ (Gen. 5:22-24; 6:9) Aveshe ova li ovaudifi ovaladi hava shiivifile ounyuni waSatana woukolokoshi kombinga yomatokolo aJehova. (Lesha 2 Petrus 2:5; Judas 14, 15.) Molwaashi ova li hava ende pamwe naKalunga mounyuni oo wovahenakalunga, Henok ‘okwa li a hokiwa kuKalunga’ na Noa okwa li “e he noshipo mokati kovanhu vomounyuni waye.” — Heb. 11:5; Gen. 6:9.
3 Abraham naSara ova li va lombwelwa kuKalunga va fiye po onghalamwenyo yavo youdjeko moshilando shOvakaldi shedina Ur nokutembukila koshilongo shimwe oko tava ka kala ve li onga ovanailongo. (Gen. 11:27, 28; 12:1) Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha naAbraham, a ti: “Meitavelo Abraham eshi a ifanwa a tembukile kedu olo te ke li pewa li ninge efyuululo laye, okwa dulika, nokwa dja mo ina shiiva apa ta i. Meitavelo okwa kala omunailongo medu leudaneko la fa li he fi laye, nokwa li ha kala momatwali pamwe naIsak naJakob, ovafyuululi veudaneko pamwe naye.” (Heb. 11:8, 9) Paulus okwa popya yo shi na sha novapiya vaJehova ovadiinini va tya ngaho, a ti: “Meitavelo aveshe ava va fila mo, vo inava mona eshi sha udanekwa, ndelenee ove shi tala ashike kokule nokwiitavela, nove shi kunda, nove lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda kombada yedu eli.” — Heb. 11:13.
Elondwelo kOvaisrael vonale
4. Ovaisrael ova li va pewa elondwelo lilipi fimbo inava nangala oshilongo?
4 Oludalo laAbraham, Ovaisrael, ola li la hapupala nohauxuuninwa ola ka ninga oshiwana sha unganekwa hashi wilikwa komhango noshi na edu lasho. (Gen. 48:4; Deut. 6:1) Oshiwana shaIsrael kasha li ngeno shi na okudimbwa nandenande Mwene wedu lasho, Jehova. (Lev. 25:23) Medu olo ova li mo ngaashi ovaidililwa ovo va teelelwa va dulike keemhango daMwene weumbo. Ova li yo ve na okudimbuluka kutya “hakomungome auke omunhu ta kala e nomwenyo.” Onghee hano, kava li ve na okweefa oinima yopamaliko i va dimbwife Jehova. (Deut. 8:1-3) Ovaisrael fimbo inava nangala oshilongo shavo ova li va londwelwa, taku ti: “Kalunga koye ngenge te ku twala mo medu olo Ye [a] udanekela ooxo Abraham, Isak naJakob, nokwaana oku ku pa, oilando inene naiwa ei inai tungwa kuove, neengulu di yadi oinima ilili nailili, do inadi yadifwa kuove, nomifima da pandwa momamanya inadi pandwa kuove, oikokola neemono, inai twikwa kuove; ndee ove ho li nokukuta. Kala hano wa lungama u ha dimbwe Omwene.” — Deut. 6:10-12.
5. Omolwashike Jehova a li ina hokwa vali Ovaisrael, noshiwana shipe osho a hoolola oshilipi?
5 Elondwelo olo la pewa Ovaisrael ola li la pumbiwa filufilu. Pefimbo laNehemia, ongudu yOvalevi oya li ya fya ohoni molwaashi oya li ya dimbuluka oshinima shimwe osho sha kala tashi ningwa okudja eshi Ovaisrael va li va nangala Edu lEudaneko. Konima eshi Ovaisrael va nangala oshilongo osho, ova li ve likufila omaumbo ondilo, oikulya ihapu nomaviinyu, nokudja opo, ova li va hovela ‘okulya ndele va kuta nova ondoka.’ Kakele kaasho, ova li va tukulila Kalunga oshibofa nova dipaa nokuli novaprofeti ovo va li va tumwa kuKalunga ve va londwele. Onghee hano, Jehova okwa li e va efela momake ovatondi vavo. (Lesha Nehemia 9:25-27; Hos. 13:6-9) Lwanima, pefimbo opo Ovajuda ovo vehe na eitavelo va li tava pangelwa kOvaroma, ova li nokuli va dipaa Messias omuudanekwa. Okudja opo, Jehova ka li vali a hokwa oshiwana osho nokwa li a hoolola oshiwana shipe, Israel shopamhepo. — Mat. 21:43; Oil. 7:51, 52; Gal. 6:16.
‘Kamu fi vomounyuni’
6, 7. (a) Jesus okwa ti ngahelipi shi na sha nomufika wovashikuli vaye mounyuni ou? (b) Omolwashike Ovakriste vashili vehe na okuninga oshitukulwa shounyuni?
6 Ngaashi twe shi mona nale moutendo vopehovelo, Jesus Kristus, oo e li Omutwe weongalo lopaKriste, okwa li a yelifa nawa kutya ovashikuli vaye kave fi oshitukulwa shounyuni ou waSatana woukolokoshi. Okafimbo kanini fimbo Jesus ina fya, okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Ngeno onye vomounyuni, ngeno ounyuni u hole ovakwao, ndelenee eshi mu he fi vomounyuni, Ame eshi nde mu hoolola mo mounyuni, onghee ounyuni tau mu tondo.” — Joh. 15:19.
7 Ndele mbela Ovakriste ova li ve na okuninga oshitukulwa shounyuni nokulandula eenghedindjikilile dao eshi Oukriste wa li tau ka tamunuka mo? Hasho nandenande! Ovakriste ova li ve na okukala va yooloka ko kounyuni waSatana, kashi na nee mbudi kutya ohava di moshilongo shilipi. Omido 30 lwaapo okudja eshi Kristus a fya, omuyapostoli Petrus okwa li a shangela Ovakriste ovo va li moitukulwalongo yaRoma i lili noku lili, a ti: “Ovaholike, ohandi mu kumaida ngaashi ovaenda novanailongo, mu lidilike okahalu kombelela haka lwifa omwenyo, ndele kaleni nokweenda mu he noshipo mokati kovapaani.” — 1 Pet. 1:1; 2:11, 12.
8. Omunandjokonona umwe okwa ti shike shi na sha nomufika wOvakriste vopefimbo lonale mounyuni ou waSatana?
8 Omunandjokonona umwe wedina Kenneth Scott Latourette okwa koleka kutya Ovakriste vopefimbo louhamba waRoma ova li ve li onga “ovaenda novanailongo,” a ti: “Osho osha kala sha shiivika nawa mondjokonona nomolwaasho konima yomafelemido atatu otete okudja eshi Oukriste wa totwa po, Ovakriste ova kala tava hepekwa neenghono oule wefimbo . . . Opa li omalundilo e lili noku lili. Ovakriste ova li va lundilwa kutya ova itavela kutya Kalunga ke ko molwaashi va li ve lidilika okukufa ombinga moivilo yoshipaani. Ovakriste ova li hava ulwa kutya ove tonde ovanhu omolwokulidilika kwavo okukufa ombinga moinima yopanghalafano — oivilo yoshipaani, omalihafifo aapeshe oo va li va tala ko kutya oku na ekwatafano nomahongo oshipaani, eenghedindjikilile davo nosho yo eenghedi inadi koshoka.”
Ihava longifa ounyuni pauyadi
9. Tu li Ovakriste vashili, ohatu ulike ngahelipi kutya katu “tonde ovanhu” vakwetu?
9 Mbela ongahelipi shi na sha nOvakriste vokunena? Ngaashi Ovakriste vopefimbo lonale, nafye ohatu diinine omufika wetu wokuhakala oshitukulwa ‘shounyuni wopaife.’ (Gal. 1:4) Ndele molwaashi otwa yooloka ko kounyuni, ovanhu vahapu ihava kala ve udite ko kutya omolwashike navamwe ohava kala ve tu tonde nokuli. Ashike oushili oyoo kutya fye katu “tonde ovanhu” vakwetu. Ohole yetu yokuhola ovanhu vakwetu oyo hai tu linyengifa tu ninge eenghendabala ngaashi hatu dulu opo tu twaalele ovanhu aveshe “evangeli eli louhamba” waKalunga hatu ende eumbo neumbo. (Mat. 22:39; 24:14) Ohatu ningi ngaho molwaashi otwa itavela kutya mafiku Ouhamba waKalunga oo u li meke laKristus otau ka hanauna po omapangelo opanhu notau ke a pingena po nounyuni mupe wouyuki. — Dan. 2:44; 2 Pet. 3:13.
10, 11. (a) Ongahelipi hatu dulu okulongifa ounyuni pandjele? (b) Eenghedi dimwe dilipi omo Ovakriste ovadiinini hava henuka okulongifa ounyuni pauyadi?
10 Tu li ovapiya vaJehova, otu shii kutya paife halo efimbo lokulalakanena onghalamwenyo youdjeko mounyuni ou, molwaashi exulilo ola ehena popepi neenghono. Ohatu dulika kekumaido lomuyapostoli Paulus, eshi a ti: ‘Ovamwatate, ohandi ti: efimbo olixupi, onghee hano ava tave lilandele sha, nava fe ovo vehe na sha. Naava hava longifa ounyuni ou, nava kale va fa ovo ihave u longifa; osheshi olupe lounyuni ou otali xulu po.’ (1 Kor. 7:29-31) Ndele mbela omeityo lilipi Ovakriste vokunena hava longifa ounyuni? Ohave shi ningi mokulongifa oinima yopauteknologi nosho yo omakwatafano e lili noku lili opo va tandavelife etumwalaka lOmbibeli momalaka omafele mounyuni aushe. Ohava longifa yo ounyuni mokukonga ouxupilo muo tave shi ningi nondjele. Ohava lande oipumbiwa nokufuta omayakulo makwao oo ounyuni hau yandje. Ndele nande ongaho, ohava henuka okulongifa ounyuni pauyadi meityo olo kutya ihava pitifa komesho oiniwe nosho yo oilonga yokulikongela omboloto. — Lesha 1 Timoteus 6:9, 10.
11 Ovakriste ovadiinini ohava henuka yo okulongifa ounyuni pauyadi ngeenge tashi uya pehongo lopombada. Ovanhu vahapu mounyuni ou ohava diladila kutya ehongo lopombada olo oshilyatelo shoku va twala kemona nosho yo kokukala nonghalamwenyo youdjeko. Ashike tu li Ovakriste, fye ohatu litulile po omalalakano a yooloka ko kwaao, molwaashi otu li onga ovanailongo mounyuni ou. Ohatu henuka ‘okulovelela oinenenima.’ (Rom. 12:16; Jer. 45:5) Molwaashi otu li ovashikuli vaJesus, ohatu dulika kelondwelo laye, olo tali ti: “Pashukeni onye mu lungame keshe tuu olwisho, osheshi omwenyo womunhu ihau xupifwa kouhapu weliko laye.” (Luk. 12:15) Onghee hano, Ovakriste ovanyasha ohava ladipikwa va hongwe ashike ehongo lopedu lomounyuni nokulalakanena oinima yopamhepo opo va dule okuwanifa po eemhumbwe davo dopalutu da fimana nova dule okuyandja elitulemo kokulongela Jehova ‘nomutima wavo aushe nomwenyo wavo aushe neenghono davo adishe neendunge davo adishe.’ (Luk. 10:27) Ngeenge ova ningi ngaho, otava ka kala ve na “oupuna puKalunga.” — Luk. 12:21; lesha Mateus 6:19-21.
Ohava henuka okukala va wililwa po koisho yonghalamwenyo
12, 13. Ongahelipi okukala hatu dulika kelondwelo laJesus olo tali hangwa muMateus 6:31-33 taku tu yoolola ko kovanhu vomounyuni?
12 Ovapiya vaJehova ove na etaleko la yooloka ko kwaalo lovanhu vomounyuni li na sha noinima yopamaliko. Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye a ti: “Inamu kala mu noshisho mu tye: Ohatu li shike? ndee: Hatu nu shike? ndee: Hatu djala shike? Osheshi eshi ashishe ovapaani tave shi kongo. Osheshi Xo yeni meulu oku shi shii mwa pumbwa ei aishe. Ndelenee kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye, opo tamu wedelwa ko ei aishe.” (Mat. 6:31-33) Ovaitaveli vakwetu vahapu ova mona pauhandimwe oushili oo kutya Tate yetu womeulu ohe tu pe oinima oyo twa pumbwa.
13 Ombibeli oya ti: “Etilokalunga olo eliko linene shili, shamha omunhu a wana naai yaye.” (1 Tim. 6:6) Ashike ovanhu mounyuni wokunena ove na etaleko la yooloka ko filufilu kwaalo. Pashihopaenenwa, ovanyasha ngeenge va hala okuhombola kunena, vahapu ohava diladila kutya omunhu ita dulu okuhombola ngeenge ke na oinima aishe, ngaashi eumbo ile onhele yokukala mu na oikwaipundi nakeshe shimwe, ohauto iwa nosho yo oinima yopaelektronika yoshinanena elela. Ashike Ovakriste ovo ve li ngaashi ovaenda mounyuni ou ihava efa va kwatwe komahalo a tya ngaho okulalakanena oinima ihe li pandjele noihava lovelele oinima oyo itava dulu okuhanga. Oshi shii yo okupandulwa eshi ovaudifi vOuhamba vahapu hava fiye po onghalamwenyo youdjeko opo va lande efimbo nokukala ve na eenghono dokulongela Jehova nouladi. Vamwe ohava longo ve li ovakokolindjila, vamwe Ovabetel, vamwe ovapashukili ovaendi ile ovatumwa. Atusheni katu na tuu olupandu eshi ovalongi pamwe nafye va tya ngaho tava longele Jehova nomutima aushe!
14. Oshike hatu dulu okulihonga meyele laJesus li na sha nomukuni?
14 Jesus okwa li a popya meyele laye li na sha nomukuni a ti kutya “oshisho shounyuni neheka loupuna” otali dulu okufininika eendjovo daKalunga momitima detu ndele hatu kala itatu imike vali oiimati. (Mat. 13:22) Okukala twa wanenwa tu li onga ovanailongo mounyuni ou ohaku tu kwafele tu henuke okuya momwiyo wa tya ngaho. Kakele kaasho, onghalamwenyo ya tya ngaho ohai tu kwafele tu kale tu na eisho “li li nawa,” ile tu tye, la nafangwa, olo tali yandje ashike elitulemo koinima yOuhamba waKalunga noku i pitifa komesho monghalamwenyo yetu. — Mat. 6:22.
“Ounyuni otau xulu po”
15. Eendjovo domuyapostoli Johannes dilipi tadi kwafele Ovakriste vashili va tale ngeenge etaleko nelihumbato lavo ola yooloka ko ngoo kwaalo lounyuni ou?
15 Etomheno la fimanenena kutya omolwashike Ovakriste vashili ve litala ko ve li ngaashi “ovaenda novanailongo” mounyuni ou ololo kutya otwa tomhwa filufilu kutya exulilo lounyuni ou oli li poduka. (1 Pet. 2:11; 2 Pet. 3:7) Osho ohatu shi ulike okupitila momatokolo oo hatu ningi monghalamwenyo, omahalo etu nosho yo omalalakano etu. Omuyapostoli Johannes okwa li a ladipika ovaitaveli vakwao kutya inava kala ve hole ounyuni ile oinima ei i li mo, molwaashi “ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” — 1 Joh. 2:15-17.
16. Tu li oshiwana shaKalunga, ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa yooloka ko kounyuni?
16 Oshiwana shaIsrael osha li sha lombwelwa kutya ngeenge osha kala tashi dulika kuJehova otashi ka ninga ‘oshiwana shaye she likalekelwa, mokati koiwana aishe.’ (Ex. 19:5, yelekanifa no-NW.) Peemhito opo oshiwana shaIsrael sha kala tashi dulika kuJehova, onghedi yasho yelongelokalunga nosho yo yokukalamwenyo oya li hai kala ya yooloka ko kwaayo yoiwana ikwao aishe. Kunena, Jehova okwa hoolola oshiwana shaye osho nasho sha yooloka ko filufilu kounyuni ou waSatana. Ombibeli oya ti: “[Natu] efe okudina Kalunga nouhalu wopaunyuni, fye tu kale tu neendunge nouyuki nokuhola Kalunga fimbo tu li mounyuni ou wopaife, mokuteelela kwetu ewanifo leteelelo lelao neholoko loshinge shaKalunga omunene nolOmukulili wetu Jesus Kristus, Oye ou e liyandja ponhele yetu e tu kulile mo mowii aushe Ye e liyelifile oshiwana shaye mwene, osho hashi diinine shili oilonga iwa.” (Tit. 2:11-14) “Oshiwana” osho osha fikama po mOvakriste ovavaekwa nosho yo omamiliyona ‘eedi dimwe’ daJesus, odo hadi kwafele nokuyambidida ovavaekwa. — Joh. 10:16, OB-1986.
17. Omolwashike Ovakriste ovavaekwa nosho yo eedi dimwe itave ke lipa nande oushima eshi va kala mounyuni ou woukolokoshi ve li onga ovaenda?
17 Ovakriste ovavaekwa ove na ‘eteelelo lelao’ loku ka pangela pamwe naKristus meulu. (Eh. 5:10) Eedi dimwe daKristus nado itadi ka kala vali ovaenda mounyuni ou woukolokoshi ngeenge eteelelo lado loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu ola wanifwa. Otadi ka tunga omaumbo ado mawa notadi ka kala di na oikulya ya wana nokutwika omiviinyu dado. (Eps. 37:10, 11; Jes. 25:6; 65:21, 22) Mepingafano naIsrael shonale, eedi dimwe itadi ka dimbwa nandenande kutya omafiloshisho aeshe oo okwa dja kuJehova, “Kalunga kedu alishe.” (Jes. 54:5) Onghee hano, Ovakriste ovavaekwa nosho yo eedi dimwe itave ke lipa nande oushima eshi va kala mounyuni ou woukolokoshi ve li onga ovaenda.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omeityo lilipi ovapiya vaKalunga ovadiinini vopefimbo lonale va li onga ovaenda?
• Ovakriste vopefimbo lonale ova li have lihumbata ngahelipi mounyuni ou woukolokoshi?
• Ongahelipi Ovakriste vashili hava longifa ounyuni pandjele?
• Omolwashike tuhe na efiku tu ke lipe oushima molwaashi tu li ngaashi ovaenda mounyuni ou woukolokoshi?
[Efano pepandja 18]
Ovakriste vopefimbo lonale ova li hava henuka omalihafifo oo a kwatela mo elongifo leenghono nosho yo eenghedi inadi koshoka