Ewiliko laKalunga mokukonga kaume komohombo
“Onda hala ndi ku longe, ndi ku udikile ondjila, ei u nokweenda nayo;
onda hala ndi ku twe omayele; eisho lange tali ku pashukile.”—EPSALME 32:8.
OVASHIKI veengoma tava tameke okushika eengoma davo. Omwiimbi ta shikula mo noukeka newi laye liwa. Oshidjemo omusika tai hafifa omatwi. Ovalumenhu vavali va humbata oipakete idjuu yoilandifomwa ya dja mololi ya kula. Umwe okwa ekela oipakete kukaume kaye, oo kwa li e i kwete noupu nokwa teelela ikwao. Oilonga aishe otai monika konyala ya fa ipu. Ndelenee, olyelye nokuli te i hetekele nope he na oku i lihonga, nope he na kaume omunaendunge nosho yo unene tuu pe he na ewiliko ile ehongo loludi olo li li mondjila. Sha faafana, ohombo otai dulu okumonika ashike ya fa iwa pokafimbo opo. Ndelenee, oshe likolelela yo kukaume muwa, keenghendabala da hanganifwa kumwe nosho yo unene tuu omayele opandunge. Doshili, ewiliko la yuka ola fimanenena.
2. (a) Olyelye a tota po elongekido lohombo, nonelalakano lashike? (b) Omalongekido amwe ohombo okwa li haa ningwa ngahelipi?
2 Oshi li paushitwe komunyasha omulumenhu ina hombola ile omukainhu ina hombolwa okudiladila kombinga yakaume komohombo—kaume komonghalamwenyo. Okudja kefimbo eshi ya totwa po kuJehova Kalunga, ohombo yomulumenhu nomukainhu oya li onghedi yopaushitwe yokukalamwenyo. Ndelenee omulumenhu wotete, Adam, ina konga omukainhu waye ye mwene. Jehova molwohole yaye okwe mu longekidila omukainhu. (Genesis 2:18-24) Ovalihomboli votete ova li ve na okumona ounona opo edu li yadifwe ovanhu. Konima yohombo yotete, omalongekido ohombo okwa li haa ningwa kovadali vomuhombolwa nosho yo vomuhomboli, omafimbo amwe konima yokumona epitikilo laava va li va kwatelwa mo. (Genesis 21:21; 24:2-4, 58; 38:6; Josua 15:16, 17) Omanga eehombo da longekidwa kovadali di li natango apeshe moilongo imwe nomomaputuko amwe, vahapu kunena ohava kongo ookaume kavo komohombo vo vene.
3. Kaume komohombo oku na okukongwa ngahelipi?
3 Okukonga kaume komohombo oku na okuningwa ngahelipi? Vamwe ova nwefwa mo keholokepo lokombada—osho ve wete shihafifa noshihokwifa mokutala. Vamwe ohava tale komauwa opamaliko, kwaavo tava dulu oku va filoshisho nawa nosho yo ovo tava dulu oku va pa osho va hala nosho yo eemhumbwe davo. Ndelenee mbela kutya nee aishe ei oya wanifwa po oyo aike, otai dulu tuu okweeta elao nosho yo ekwatafano liwa? Omayeletumbulo 31:30 otaa ti: “Onemhokainhu kai shii kulineekelwa. Ouwa womukainhu tau xulu po. Omwalikadi ou ha tila Omwene na hambelelwe.” Ndelenee omo omu na oshitwa sha fimana: Dimbuluka Jehova eshi to kongo kaume komohombo.
Ewiliko lopahole la dja kuKalunga
4. Kalunga okwa yandja ekwafo lashike li na sha nokukonga kaume komohombo?
4 Tate yetu omunahole womeulu, Jehova, okwa yandja Eendjovo daye da shangwa oku tu wilika moinima aishe. Ota ti: “Aame Omwene Kalunga koye, ou handi ku longo eshi tashi ku wapalele, ndele handi ku tula mondjila ei u nokweenda nayo.” (Jesaja 48:17) Onghee hano, itashi kumwifa okuhanga omafinamhango e li pefimbo mOmbibeli omolwokukonga kaume komohombo. Jehova okwa hala eehombo detu di kale daalushe nodi na elao. Onghee hano, okwe tu pa ekwafo tu ude ko notu longife omafinamhango aa. Mbela eshi hasho twa teelela kOmushiti wetu omunahole?—Epsalme 19:9.
5. Oshike sha fimana mohombo opo elao li kalelele?
5 Eshi Jehova a tota po elongekido lohombo, okwa li a hala i kale oukumwe waalushe. (Markus 10:6-12; 1 Ovakorinto 7:10, 11) Hano omolwaashi ‘ha tondo eteyo lohombo,’ nohe li pitike ashike omolwetomheno ‘loluhaelo.’ (Malakia 2:13-16; Mateus 19:9) Onghee hano, okukonga kaume komohombo oku li imwe yomeenghatu da kwata moiti hatu dulu okukufa nokai na okutalwa ko ya nafangwa. Kape na unene omatokolo mahapu taa dulu okweeta elao ile oluhodi ngaashi etokolo eli. Omanga ehoololo liwa tali dulu okuyambapaleka onghalamwenyo yomunhu noku i ninga ya wanenwa, ehoololo li he li pandunge otali dulu okweeta oluhodi li he na exulilo. (Omayeletumbulo 21:19; 26:21) Opo elao li kalelele, osha fimana okuhoolola pandunge nosho yo okukala nehalo lokuninga etokolotoko, omolwaashi Kalunga okwa tota po ohombo i li oukaume oo tau ka kala u na omupondo ngeenge pe na etwokumwe nosho yo elongelokumwe.—Mateus 19:6.
6. Omolwashike ovalumenhu novakainhu ovanyasha va pumbwa unene tuu okukala va lungama ngeenge tava hoolola ookaume komohombo, nongahelipi tava dulu okuninga etokolo lopandunge?
6 Unene tuu ovalumenhu novakainhu ovanyasha ova pumbwa okukala va lungama opo okumonika nawa kwokolutu nosho yo omahalo e na eenghono a ha tuvike eendunge davo dokuyoolola ngeenge tava kongo kaume womohombo. Doshili, ekwatafano le likolelela ashike moinima ya tya ngaho otali dulu okutwala diva modino ile nokuli moutondwe. (2 Samuel 13:15) Mepingafano naasho, ohole hai lididimike otai dulu okukulikwa eshi hatu ende hatu shiiva ookaume ketu vomohombo nosho yo ngeenge hatu lishiiva nawa fye vene. Otwa pumbwa yo okushiiva kutya osho shiwa kufye hasho sha halika tetetete komitima detu. (Jeremia 17:9) Hano omolwaashi ewiliko laKalunga tali hangika mOmbibeli la fimana unene. Otali tu kwafele tu shiive nghee hatu dulu okuninga omatokolo opandunge monghalamwenyo. Omupsalme okwa li e lile po Jehova eshi ta ti: “Onda hala ndi ku longe, ndi ku udikile ondjila, ei u nokweenda nayo; onda hala ndi ku twe omayele; eisho lange tali ku pashukile.” (Epsalme 32:8; Ovaheberi 4:12) Ofimbo ohombo tai dulu okuwanifa po omhumbwe yetu yopaushitwe yohole nosho yo youkaume, otai eta yo omashongo oo taa dulu ashike okukandulwa po komunhu oo a kula noku na eendunge dokuyoolola.
7. Omolwashike vamwe inava tambula ko omayele e likolelela paMbibeli kombinga yokukonga kaume komohombo, nonghatu ya tya ngaha otai dulu natango okutwala kushike?
7 Oi li onghatu yopandunge okupwilikina osho Omutoti wohombo ta ti shi na sha noshinima shokukonga kaume komohombo. Natango, otashi dulika hatu anye okutambula omayele e likolelela paMbibeli ngeenge hatu a pewa kovadali ile kovakulunhuongalo Ovakriste. Otashi dulika hatu diladila kutya kave tu udite ko naanaa, nomaliudo omahalo e na eenghono otaa dulu oku tu linyengifa tu shikule oikala yomutima. Ndelenee konima yefimbo eshi twa taalelwa komaupyakadi, ohatu ke lipa oushima kutya inatu pwilikina komayele opandunge a yandjwa omolwouwa wetu. (Omayeletumbulo 23:19; 28:26) Ohatu dulu okuya mohombo i he na ohole, ile tu na ounona ovo tu na oudjuu oku va filoshisho ile tashi dulika nokuli nakaume komohombo e he fi omwiitaveli. Itashi ka kala tuu shinyikifa oluhodi ngeenge elongekido olo kwa li tali dulu oku tu etela elao linene la ninga odjo yoluhodi linene!
Eliyandjo lometilokalunga —oshinima sha fimana
8. Ongahelipi okuliyandja kuKalunga taku dulu okukwafela ohombo i lididimikilwe nokweeta elao?
8 Doshili, okuhokwafana amushe otaku kwafele okukoleka ohombo. Ndelenee omafinamhango taa diininwa kwaaveshe vavali okwa fimana unene opo ekwatafano lohombo li lididimikilwe noli ete elao. Okuliyandjela Jehova Kalunga aveshe vavali otaku tungu po ekwamo laalushe notaku xumifa komesho oukumwe oo u dule keshe shimwe. (Omuudifi 4:12) Ngeenge ovalihomboli Ovakriste tava ningi elongelokalunga lashili laJehova ondingandinga yokukalamwenyo kwavo, ova hangana pamhepo, pamadiladilo nosho yo paenghedi. Ohava konakona Eendjovo daKalunga pamwe. Ohava ilikana pamwe, naashi otashi hanganifa omitima davo. Ohava i pamwe kokwoongala kwopaKriste nohava longo pamwe moukalele womomapya. Aishe oyo otai kwafa okutunga ekwatafano lopamhepo olo tali va nanene pamwe. Naashi sha fimana unene nokuli, oshidjemo shomanangeko noupuna aJehova.
9. Abraham okwa ninga shike shi na sha nokukongela Isak omwalikadi, noshidjemo osha li shike?
9 Omolweliyandjo laye lometilokalunga, tatekulululwa omudiinini Abraham okwa kendabala okuhafifa Kalunga pefimbo lokukongela omona waye Isak omukainhu. Abraham okwa lombwela omupiya waye omulineekelwa ta ti: “Ndele nda hala u anene nge kOmwene, Kalunga keulu noKalunga kedu nokutya, ove u ha kongele omumwange omwalikadi movana oukadona vOvakanaan mokati kaava ame handi kala. Ndelenee inda koshilongo shetu nokepata letu u ka kongele omumwange Isak omwalikadi. . . . [Jehova] ote ke ku tetekelifa omwengeli waye ndee ove u nokweetela ko omumwange omwalikadi.” Rebekka okwa ninga omwalikadi a denga mbada, oo kwa li e holike unene kuIsak.—Genesis 24:3, 4, 7, 14-21, 67.
10. Oinakuwanifwa ilipi yopamishangwa ya pewa ovashamane novakainhu?
10 Ngeenge otu li Ovakriste inatu hombola ile inatu hombolwa, eliyandjo lopakalunga otali tu kwafele tu kulike omaukwatya oo tae tu dulifa tu wanife po oiteelelwa yopamishangwa yomohombo. Imwe yomoinakuwanifwa yovashamane novakainhu oyo ei ya tumbulwa komuyapostoli Paulus ta ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni ongaashi kOmwene. . . . Onye ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo . . . [Ovalumenhu] ve nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene . . . Keshe womunye na kale yo e hole omukainhu waye mwene ngaashi e lihole ye mwene, ndele omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” (Ovaefeso 5:22-33) Ngaashi tu shi wete, eendjovo daPaulus da nwefwa mo otadi divilike omhumbwe yohole nosho yo efimaneko. Okukala metwokumwe nomayele aa okwa kwatela mo efimaneko lokutila Jehova. Otashi pula okuliyandja nomutima aushe momafimbo mawa naao mai. Ovakriste ovo tava diladila okuhombola ile okuhombolwa ove na okukala tava dulu okutambula ko oshinakuwanifwa osho.
Okutokola kutya oto hombola ile oto hombolwa naini
11. (a) Epukululo lilipi li na sha nefimbo olo tu na okuhombola ile okuhombolwa la yandjwa mOmishangwa? (b) Oshihopaenenwa shilipi tashi ulike ounongo wokushikula epukululo lOmbibeli la shangwa mo 1 Ovakorinto 7:36?
11 Okushiiva kutya onaini twe lilongekida okuhombola ile okuhombolwa osha fimana neenghono. Molwaashi eshi osha yooloka komunhu nomunhu, Omishangwa itadi popi eedula donhumba kondadalunde. Ndelenee otadi ulike kutya oshi li xwepo okuteelela fiyo twa “pita monhemo younyasha,” opo omahalo omilele e na eenghono notaa dulu okutuvika etokolo liwa. (1 Ovakorinto 7:36, NW) “Eshi nda mona ookaume kange tava endelwa notava hombolwa, vahapu ove li peedula davo domulongo nasha, osha li shidjuu omafimbo amwe okulongifa epukululo olo,” Michelle osho ta ti. “Ndelenee onda mona kutya epukululo ola dja kuJehova, note tu lombwele ashike osho shi na sha nouwa wetu. Mokuteelela okuhombolwa, onda li hai dulu okuyandja elitulemo kekwatafano lange naJehova nosho yo kokumona oimoniwa yonhumba monghalamwenyo, oyo ito dulu okumona mefimbo loye leedula domulongo nasha. Konima yeedula donhumba, onda li nde lilongekida nawa okuungaunga noinakuwanifwa nosho yo omaupyakadi oo haa holoka mohombo.”
12. Omolwashike shi li pandunge okuhatondokela mohombo fimbo u li omunyasha?
12 Ovo tava endelele okuhombola ile okuhombolwa fimbo ve li natango ovanyasha luhapu ohava mono kutya eemhumbwe davo nosho yo omahalo avo ohaa lunduluka ngeenge va ninga ovakulunhu. Opo nee ohava didilike kutya oinima oyo va li va mona ihokwifi petameko paife inai fimana vali. Omunyasha umwe Omukriste okwa li a tokola okuhombolwa fimbo kwa li e na eedula 16. Inakulu okwa hombolwa eshi kwa li e na eedula odo nosho yo ina. Eshi omulumenhu omunyasha oo kwa li ke hole a anya okuhombola nako pefimbo olo, okakadona oka konga umwe vali oo kwa li a hala oku shi ninga. Ndelenee konima yefimbo monghalamwenyo, okwa ka kwena unene omolwetokolo laye lokutondoka.
13. Ovo hava hombola ile hava hombolwa omhiva luhapu kave na shike?
13 Ngeenge oto diladila okuhombola ile okuhombolwa, oshi li sha fimana okukala neudeko la wana laaishe oyo ya kwatelwa mo. Ohombo yomhiva otai dulu okweeta omaupyakadi mahapu oo ovalihomboli ovanyasha tashi dulika ve he na eshiivo loku a pongolola po. Otashi dulika ve he na eshiivo nosho yo oukulunhu wa pumbiwa mokuungaunga nomaupyakadi ohombo nosho yo okutekula ounona. Otu na ashike okuya mohombo ngeenge twe lilongekida palutu, pamadiladilo nosho yo pamhepo okukala tu na oukaume tau kalelele.
14. Oshike sha pumbiwa okukandula po eenghalo didjuu mohombo?
14 Paulus okwa shanga kutya ovo tava hombola ile tava hombolwa “otave ke lietela oudjuu wopalutu.” (1 Ovakorinto 7:28) Omaupyakadi otaa ka holoka molwaashi keshe umwe womuvo oku na oukwatya waye u lilile, nomataleko avo otaa ka kala a yooloka. Omolwokuhawanenena kwopanhu, otashi ka kala shidjuu okuwanifa po oshinakuwanifwa shetu shopamishangwa melongekido lohombo. (1 Ovakorinto 11:3; Ovakolossi 3:18, 19; Titus 2:4, 5; 1 Petrus 3:1, 2, 7) Otashi pula oukulunhu nosho yo okupama pamhepo okukonga nokushikula ewiliko laKalunga opo ku kandulwe po eenghalo didjuu pahole.
15. Onghandangala yashike ovadali tava dulu okudana mokudeulila ounona vavo ohombo? Shi faneka.
15 Ovadali otava dulu okudeula ounona vavo omolwohombo moku va kwafela va ude ko efimano lokushikula ewiliko laKalunga. Mokulongifa Omishangwa noukeka nosho yo oishangomwa yopaKriste, ovadali otava dulu okukwafela oludalo lavo li tale ngeenge vo ile ovo va hala okuninga ookaume kavo komohombo monakwiiwa ove lilongekida tuu okuninga eliyandjo lomohombo.a Blossom weedula 18 okwa diladila kutya oku hole omulumenhu omunyasha womeongalo lavo. Okwa li omukalele wefimbo liyadi oo e li omukokolindjila, nova li va hala okulihombola. Ndelenee ovakulunhu vaye ove mu pula a teelele manga oule wodula imwe, ve wete kutya oku li natango omunyasha. Blossom konima yefimbo okwa shanga ta ti: “Onda pandula unene eshi nda pwilikina komayele oo opandunge. Moule wodula imwe, onda kula nawa nonda tameka okumona kutya omumati ou ke na omaukwatya tae mu ningi kaume kopahombo muwa. Xuuninwa okwa fiya po ehangano, nonda xupifwa mwaasho kwa li tashi ka ninga oshiponga shinene monghalamwenyo yange. Kashi kumwifa tuu okukala ndi na ovadali ovanandunge ovo omadiladilo avo taa dulu okulineekelwa!”
‘Homboleni ashike mOmwene’
16. (a) Otashi dulika Ovakriste tava ka yelekwa ngahelipi shi na sha ‘nokuhombola mOmwene’? (b) Ngeenge Ovakriste tava yelekwa va hombole ile va hombolwe kuumwe e he fi omwiitaveli ove na okudiladila kushike?
16 Elombwelo laJehova kOvakriste ola yela: ‘Homboleni ashike mOmwene.’ (1 Ovakorinto 7:39) Ovadali Ovakriste nosho yo ounona vavo otava dulu okuyelekwa moshinima eshi. Ngahelipi? Ovanyasha otashi dulika va hala okuhombola ile okuhombolwa, ndelenee ookaume komohombo otashi dulika va kale va pumba mo meongalo. Otashi monika sha fa shi li ngaho. Otashi dulika mu kale ovalumenhu vanini ve dule ovakainhu moshitukulwa shonhumba ile tashi dulika pa ha kale umwe ta wapalele moshitukulwa. Omumati oo e he fi oshilyo sheongalo she liyandja otashi dulika a ulike ohokwe mOmukriste omukainhu (ile omukainhu e he fi omwiitaveli ta ulike ohokwe momulumenhu Omukriste), nota hekwa a ha dulike komifikamhango odo da tulwa po kuJehova. Monghalo ya tya ngaha, otashi ka kala shi li nawa okudiladila koshihopaenenwa shaAbraham. Onghedi imwe oyo a kaleka po ekwatafano laye liwa naKalunga oya li okufya oshisho omona waye Isak a hombole omwiilikani washili waJehova. Isak okwa ninga sha faafana kombinga yomona waye Jakob. Eshi osha pula eenghendabala kwaaveshe ovo va li va kwatelwa mo, ndelenee osha hafifa Kalunga nosha eta omanangeko noupuna aye.—Genesis 28:1-4.
17. Omolwashike okuhombola ile okuhombolwa kuumwe e he fi omwiitaveli tashi dulika shi kale oshiponga shinene, netomheno lashike la fimana unene ‘lokuhombola ashike mOmwene’?
17 Moinima yonhumba, oo e he fi omwiitaveli xuuninwa okwa ninga Omukriste. Ndelenee okuhombola ile okuhombolwa kwaao e he fi omwiitaveli luhapu okwa eta oshiponga sha kula. Ovo va humbata ondjoko imwe pamwe naavo ve he fi ovaitaveli itava twaafana kumwe shi na sha neitavelo lavo, omifikamhango davo nomalalakano avo. (2 Ovakorinto 6:14) Eshi otashi dulu okweeta oshidjemo shiyahameka mokupopya nosho yo melao lohombo. Pashihopaenenwa, omukainhu umwe Omukriste okwa lila omolwoushili oo kutya konima yokwoongala taku tungu, ka li ta dulu oku ka kundafana oinima yopamhepo nakaume kaye kopahombo e he fi omwiitaveli. Doshili, osho sha fimana unene ‘okuhombola mOmwene’ oshinima shoudiinini kuJehova. Ngeenge hatu longo metwokumwe nEendjovo daKalunga, omitima detu itadi tu hokololifa, omolwaashi ohatu longo osho tashi “mu wapalele.”—1 Johannes 3:21, 22.
18. Ngeenge to diladila okuhombola ile okuhombolwa, oinima ilipi ya fimana i na okupewa elitulemo, nomolwashike?
18 Ngeenge to diladila okuhombola ile okuhombolwa, omaukwatya mawa nosho yo oupamhepo waau ta ka kala kaume komohombo komonakwiiwa oku na okukala oshisho shotete. Omaukwatya opaKriste, pamwe nohole yokuhola Kalunga nosho yo okuliyandja kuye nomutima aushe okwa fimana unene ku dule ouwa wokolutu. Okuhokiwa kuKalunga okwa hafelwa kwaavo va pandula nova wanifa po oshinakuwanifwa shavo va kale ookaume komohombo va pama pamhepo. Neenghono dinene odo ovalihomboli tava dulu okumona otadi di meliyandjo laaveshe vavali kOmushiti nosho yo okudimina filufilu ewiliko laye. Monghedi ei Jehova okwa fimanekwa, nohombo otai tameke nekanghameno la pama pamhepo olo tali eta oukumwe tau kalelele.
[Omashangelo opedu]
a Tala Oshungonangelo (yOshiingilisha) yo 15 Februali 1999, epandja 4-8.
1. Oinima ilipi ya pumbiwa omolwohombo i na omupondo?
[Efano pepandja 13]
Okulongifa omayele aKalunga mokukonga kaume koye komohombo otashi dulu okweeta elao linene
[Efano pepandja 16]
Omanangeko noupuna manene otaa di ‘mokuhombola ashike mOmwene’
[Efano pepandja 16]
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike ewiliko laKalunga la pumbiwa mokukonga kaume muwa komohombo?
• Ongahelipi eliyandjo lopakalunga tali kwafele okupameka ekwamo lomohombo?
• Ongahelipi ovadali tava dulu okudeulila ounona vavo ohombo?
• Omolwashike sha fimana ‘okuhombola ashike mOmwene’?