Jehova oye Omwene wetu Omunamapangelo aeshe!
“Elineekelo lange onde li tula mOmwene Kalunga [Omunamapangelo aeshe, NW].” — EPS. 73:28.
1. Paendjovo odo di li mOvakorinto votete 7:31, osha yela kutya Paulus okwa li lela ta popi kombinga yashike?
OMUYAPOSTOLI Paulus okwa ti: “Olupe lounyuni ou otali [lunduluka, NW].” (1 Kor. 7:31) Osha yela kutya Paulus okwa li ta faafanifa ounyuni nomutune, oko ovadani voinyandwa hava dana eenghandangala da yoolokafana, vamwe ove li ovadani vawa ofimbo vamwe ove li ovadani vai, fiyo osheshi oudano wa lunduluka.
2, 3. (a) Eshongo li na sha nounamapangelo waJehova otali dulu okufaafanifwa nashike? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
2 Kunena, otapa danwa oshinyandwa shopafaneko sha fimanenena, omo naave wa kwatelwa mo. Oshinyandwa osho oshi na sha unene nokuyukipalifwa kwounamapangelo waJehova Kalunga. Oshinyandwa osho otashi dulu okufaafanifwa nonghalo oyo tai dulu okuholoka po moshilongo shonhumba. Natu tye nee ngeno moshilongo osho omu na epangelo la nangekwa po olo tali kaleke po elandulafano. Kakele kaasho, moshilongo osho omu na yo ehangano lovakaulinyanga hali longo oukengeleledi, li hole elongifo leenghono nosho yo omadipao. Ehangano olo lihe li paveta otali tu omhinge nepangelo loshilongo notali yeleke oudiinini wovapangelwa aveshe kepangelo lavo.
3 Onghalo ya tya ngaho otai dulu okufaafanifwa naayo i li mounyuni aushe kunena. Mounyuni omu na epangelo lopaveta ‘lOmwene, [Omunamapangelo aeshe Jehova, NW].’ (Eps. 71:5) Ndele kunena, ovanhu otava ningilwa omatilifo kehangano lovakaulinyanga olo li kwetelwe komesho ‘komunawii.’ (1 Joh. 5:19) Ehangano olo otali shongo epangelo laKalunga la nangekwa po pauyuki notali yeleke oudiinini wovanhu aveshe kepangelo laKalunga. Mbela onghalo ya tya ngaho oya holoka po ngahelipi? Omolwashike Kalunga a efa i kale po? Oshike hatu dulu okuninga po pauhandimwe shi na sha nonghalo ya tya ngaho?
Oinima oyo ya kwatelwa moshinyandwa
4. Oshinyandwa osho tashi danwa mounyuni aushe osha kwatela mo eemhata dopavali da pambafana dilipi?
4 Oshinyandwa osho tashi danwa mounyuni aushe osha kwatela mo eemhata dopavali da pambafana: Ounamapangelo waJehova noudiinini wovanhu. Jehova okwa ifanwa lwoikando mOmishangwa taku ti: ‘Omwene Omunamapangelo aeshe.’ Pashihopaenenwa, omupsalme umwe okwa imba e na elineekelo muJehova, a ti: “Elineekelo lange onde li tula mOmwene Kalunga [Omunamapangelo aeshe, NW].” (Eps. 73:28) Oshitya “ounamapangelo” otashi ulike keenghono ile keenghonopangelo odo da shiya ko. Omunamapangelo aeshe omunhu oo e na eenghonopangelo da shiya ko. Onghee hano, otu na omatomheno mawa okukala twa tala ko Jehova Kalunga e li Omukombadambada. — Dan. 7:22.
5. Omolwashike tu na okulinyengifwa tu kale hatu yambidida ounamapangelo waJehova?
5 E li Omushiti, Jehova Kalunga oye omupangeli wedu nosho yo weshito alishe. (Lesha Ehololo 4:11.) Jehova oku li yo Omutokoli wetu, Omuyandjimhango nosho yo Ohamba yetu. Onghee hano, oye e na oufemba wokutokola, wokuyandja omhango nosho yo wokupangela ounyuni aushe. (Jes. 33:22) Molwaashi Kalunga oye e tu shita naashi tu li po tu na omwenyo omolwaye, otu na okukala twe mu tala ko kutya oye Omwene wetu Omunamapangelo aeshe. Ohatu ke linyengifwa tu yambidide ondodo yaJehova yopombada ngeenge otwa kala hatu dimbuluka alushe kutya “Omwene meulu okwe liningila mo olukalwa laye, nouhamba waye otau pangele akushe.” — Eps. 103:19; Oil. 4:24.
6. Oudiinini oshike?
6 Otu na okukanyatela oudiinini wetu opo tu dule okuyambidida ounamapangelo waJehova. Okukala “omudiinini” otashi ti okukala wa koshoka filufilu paenghedi. Omunhu omudiinini oyou ehe na nande oshipo nomuyuki. Tatekulululwa Job naye okwa li omudiinini. — Job 1:1.
Nghee oshinyandwa sha li sha hovela
7, 8. Satana okwa li a shonga ngahelipi oufemba waJehova wokupangela?
7 Omido 6 000 lwaapo da pita, oshishitwa shimwe shopamhepo osha li sha shonga oufemba waJehova wokupangela. Eendjovo dasho nosho yo eenghatu dasho otadi ulike kutya omunashibofa oo okwa li a kulika omahalo okuliholamwene, a li a hala okwiilikanwa. Omunashibofa oo okwa li a heka ovalihomboli votete, Adam naEva, va efe po oudiinini wavo kounamapangelo waJehova Kalunga nokwa li a nyateka edina laJehova eshi e mu lundila a ti kutya Jehova omunaipupulu. (Lesha Genesis 3:1-5.) Omunashibofa oo okwa ninga Omutondi munene, Satana (Omupataneki), Ondiaboli (Omulundili), eyoka (omupukifi) nokwa ninga ongadu (omuxwaki po). — Eh. 12:9.
8 Satana okwe lininga ye mwene omupangeli omupataneki. Mbela Jehova Omwene Omunamapangelo aeshe okwa li ta ka ninga po shike opo a ungaunge neshongo olo? Mbela okwa li ta ka hanauna po diva ovanashibofa ovo vatatu, sha hala okutya, Satana, Adam naEva? Oshoshili kutya Jehova oku na eenghono doku shi ninga, nokukatuka onghatu ya tya ngaho okwa li taku ka kandula po omhata kutya olyelye omunaenghono a shiya ko. Okwa li yo tashi ka ulika kutya osho Jehova a popya shi na sha noilanduliko yokuhadulika komhango yaye osha li tashi ka ningwa shili. Ndele mbela omolwashike Kalunga a li ina katuka onghatu ya tya ngaho?
9. Satana okwa tula shike momalimbililo?
9 Eshi Satana a li a popya oipupulu nokwa amuna ko Adam naEva kuKalunga, okwa li a tula momalimbililo oufemba waJehova wokuteelela ovanhu va kale tava dulika kuYe. Natango, eshi Satana a li a heka ovalihomboli votete vaha dulike kuKalunga, kungaho okwa li yo a tula momalimbililo oudiinini woishitwa aishe inaendunge. Ngaashi sha ulikwa moshiningwanima shi na sha naJob oo a li omudiinini kounamapangelo waJehova, Satana okwa popya kutya ota dulu okwaamuna ko ovanhu aveshe kuKalunga. — Job 2:1-5.
10. Kalunga okwa yandja omhito yashike eshi ina longifa diva eenghonopangelo daye?
10 Eshi Jehova ina hanauna po Satana diva opo a ulike kutya oye omunamapangelo aeshe, okwa pa Satana omhito opo a ulike ngeenge eshi a popya oshoshili ngoo. Kalunga okwa pa yo ovanhu omhito opo va ulike oudiinini wavo kounamapangelo waye. Mbela oshike sha ka ningwa po momukokomoko womafelemido? Satana okwa tota po ehangano enaenghono lovakaulinyanga. Mafiku, Jehova ota ka hanauna po ehangano olo nosho yo Ondiaboli opo a yandje oumbangi wa tongomana kutya Oye e na oufemba wokukala omunamapangelo aeshe. Jehova Kalunga okwa li e shii filufilu kutya osho a li a xunganeka konima younashibofa muEden, otashi ka eta oidjemo iwa. — Gen. 3:15.
11. Ovanhu vahapu ova ulika shike moshinima shi na sha noufemba waJehova wokupangela?
11 Ovanhu vahapu ova ulika kutya ove na eitavelo nova kanyatela oudiinini wavo kepangelo laJehova nova yapulifa edina laye. Vamwe vomwaavo ongaashi Abel, Henok, Noa, Abraham, Sara, Moses, Rut, David, Jesus, ovahongwa vaKristus vomefelemudo lotete nosho yo ovanhu omamiliyona ovo va kanyatela oudiinini wavo kunena. Ovayambididi vounamapangelo waKalunga va tya ngaho ova nyaneka pomutenya oipupulu yaSatana nova koshola edina laJehova komasheko aeshe Ondiaboli, oyo ya li tai litade kutya otai dulu okwaamuna ko ovanhu aveshe kuKalunga. — Omayel. 27:11.
Otu shii nghee oshinyandwa tashi ka pwa okudanwa
12. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Kalunga ite ke lididimikila oukolokoshi fiyo alushe?
12 Ohatu dulu okukala noushili kutya mafiku Jehova ota ka longifa eenghonopangelo daye, molwaashi ite ke lididimikila oukolokoshi fiyo alushe notu shii yo kutya otu li momafiku axuuninwa. Jehova okwa li a katukila onghatu ovakolokoshi ovo va li ko pefimbo lEyelu. Okwa li yo a hanauna po Sodom naGomorra nosho yo Farao netangakwaita laye. Sisera netangakwaita laye nosho yo Sanherib netangakwaita laye laAssiria ova li va nyengwa filufilu okukondjifa Omukombadambada. (Gen. 7:1, 23; 19:24, 25; Ex. 14:30, 31; Ovatok. 4:15, 16; 2 Eeh. 19:35, 36) Onghee hano, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova Kalunga ite ke lididimikila nandenande ovo ihava fimaneke edina laye noihava ungaunga nawa nEendombwedi daye. Shikwao vali, otu wete edidiliko kunena li na sha nokukala po kwaJesus nosho yo lexulilo longhalelo ei yoinima youkolokoshi. — Mat. 24:3, yelekanifa NW.
13. Oshike hatu dulu okuninga opo tuha ka hanaunwe po pamwe novatondi vaJehova?
13 Opo tuha ka hanaunwe po pamwe novatondi vaJehova Kalunga, otu na okuulika oudiinini wetu kounamapangelo waye. Mbela osho ongahelipi hatu dulu oku shi ninga? Omokukala twe liyoolola ko kepangelo laSatana loukolokoshi nokatu na okweefa tu tilifwe kovakalelipo vaye. (Jes. 52:11; Joh. 17:16; Oil. 5:29) Ngeenge otwa ningi ngaho, opo ashike hatu ka dula okuyambidida ounamapangelo waTate yetu womeulu nohatu ka kala tu na etimaumbwile loku ka xupifwa eshi Jehova ta ka koshola edina laye komasheko, naashi ta ka ulika kutya oye Omunamapangelo weshito alishe.
14. Oitukulwa yOmbibeli i lili noku lili otai ulike shike?
14 Ombibeli aishe otai yandje ouyelele muhapu u na sha novanhu nosho yo ounamapangelo waJehova. Omatukulwa atatu Ombibeli opehovelo otae tu lombwele kombinga yeshito nosho yo nghee ovanhu va nyona, ofimbo omatukulwa atatu Ombibeli opexulilo taa ungaunga nokumangululwa kwovanhu. Omatukulwa makwao Ombibeli otaa yandje ouyelele muhapu u na sha neenghatu odo Omwene wetu Jehova Omukombadambada a katuka opo a wanife po elalakano laye li na sha novanhu, edu nosho yo eshito alishe. Embo laGenesis otali ulike nghee Satana nosho yo oukolokoshi we uya mounyuni, noshitukulwa shaxuuninwa shembo lEhololo otashi ulike nghee owii tau ka xulifwa po. Ondiaboli otai ka hanaunwa po, nokudja opo, ehalo laKalunga otali ka wanifwa kombada yedu ngaashi meulu. Doshili, Ombibeli otai ulike kutya oshike sha etifa oulunde nefyo, nonghee oulunde nefyo tai ka xulifwa po kombada yedu, notai ka pingenwa po kehafo linene nosho yo komwenyo waalushe oo tau ka pewa ovo hava kanyatele oudiinini.
15. Oshike tu na okuninga opo tu ka mone ouwa pauhandimwe eshi oshinyandwa osho sha kwatela mo ounamapangelo tashi ka pwa okudanwa?
15 Mafiku olupe lounyuni ou otali ka lunduluka filufilu. Oshinyandwa shi na sha nomhata younamapangelo osho sha kala tashi danwa oule womafelemido otashi ka pwa okudanwa. Satana ita ka pitikwa vali a pangele nohauxuuninwa ota ka hanaunwa po, opo nee, ehalo laKalunga otali ka wanifwa. Ndele opo tu dule okumona ouwa mwaasho nopo tu dule oku ka hafela omanangeko noupuna oo a xunganekwa mEendjovo daKalunga, otu na okukatuka eenghatu paife tu yambidide ounamapangelo waJehova. Itatu dulu okukala tuhe na kombinga oko twa ama. Onghee hano, otu na okuyambidida ounamapangelo waJehova opo tu dule okutya: “Omwene okwa ama nge.” — Eps. 118:6, 7.
Ohatu dulu okukanyatela oudiinini wetu
16. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya ovanhu otava dulu okukanyatela oudiinini wavo kuKalunga?
16 Ohatu dulu okuyambidida ounamapangelo waJehova nokukanyatela oudiinini wetu, molwaashi omuyapostoli Paulus okwa ti: “Inamu hangika keyeleko limwe, olo tuu olo lopanhu, ndelenee Kalunga Oye omudiinini, ite mu efa mu yelekwe nomayeleko e dule eenghono deni, ndele mumwe neyeleko ota longele yo omhito yokupita mo, opo mu dule oku li humbata.” (1 Kor. 10:13) Oshike hashi etifa omayeleko oo a tumbulwa kuPaulus, nongahelipi Kalunga te tu pitifa mo?
17-19. (a) Ovaisrael ova li ve liyandja meyeleko lilipi fimbo va li mombuwa? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kanyatele oudiinini wetu kuJehova?
17 Ngaashi sha li sha ningilwa Ovaisrael mombuwa, nafye ohatu dulu okuya meenghalo odo tadi tu ‘yeleke’ tu nyone omhango yaKalunga. (Lesha 1 Ovakorinto 10:6-10.) Ovaisrael ova li tava dulu okukondjifa omayeleko, ndele ova li va ‘haluka oinima ii’ eshi Jehova a kala te va pe oimote pashikumwifilonga oule womwedi. Nonande oshiwana osho osha kala shihe na ombelela oule wefimbo lonhumba, Kalunga okwa li he shi pe omana a wana. Ndele nande ongaho, Ovaisrael ova li va yelekwa ndele tava kwatwa kolwisho neenghono eshi va li tava ongele oimote. — Num. 11:19, 20, 31-35.
18 Ofimbo osho sha li inashi ningwa, eshi Moses a li a ka pewa omhango kOmhunda yaSinai, Ovaisrael ova li va hovela okulongela oikalunga, va li tava ilikana onhana nokukufa ombinga momalihafifo opamilele inaa koshoka. Ovaisrael ova li ve liyandja momayeleko, molwaashi pefimbo opo kava li ve wete omuwiliki wavo wopanhu. (Ex. 32:1, 6) Fimbo pa li oshinano shinini va ye mEdu lEudaneko, Ovaisrael omayovi ova li va yulwa kovakainhu Ovamoab, ndele tava i navo moluhaelo. Pomhito oyo, Ovaisrael omayovi ova li va kanifa eemwenyo davo omolwenyono lavo. (Num. 25:1, 9) Efimbo nefimbo, oshiwana shaIsrael osha li sha yelekwa ndele tashi hovele okungongota omolwounashibofa, nopomhito imwe, osha li tashi popile Moses naKalunga mowii. (Num. 21:5) Oshiwana shaIsrael osha li yo tashi ngongota konima eshi ovakolokoshi ngaashi Korah, Datan naAbiram va li va hanaunwa po pamwe novalanduli vavo, tashi tomhafana papuko kutya okuhanaunwa po kwovanashibofa ovo kakwa li pauyuki. Oshidjemo, Ovaisrael 14 700 ova li va hanaunwa po kuKalunga. — Num. 16:41, 49.
19 Kapa li nande olimwe lomomayeleko oo a tumbulwa metetekelo la li itali dulu okukondjifwa kOvaisrael. Ovaisrael ova li ve liyandja momayeleko molwaashi eitavelo lavo ola li la nghundipala nova li va dimbwa Jehova, efiloshisho laye lopahole nosho yo kutya eendjila daye oda yuka. Ngaashi ashike Ovaisrael, nafye omayeleko oo hatu shakeneke itae tu nyenge okukondjifa. Ohatu ka dula okukanyatela oudiinini wetu ngeenge otwa ningi eenghendabala odo da pumbiwa opo tu kondjife omayeleko nokukala twe lineekela mekwafo laKalunga. Ohatu dulu okukala tu na elineekelo moshinima osho, molwaashi “Kalunga Oye omudiinini” noita efa tu yelekwe “nomayeleko e dule eenghono [detu].” Jehova ke na nande efiku e tu efe tu ye monghalo oyo tai tu imbi tu longe ehalo laye. — Eps. 94:14.
20, 21. Ngeenge hatu yelekwa, Kalunga ohe tu pe ngahelipi “omhito yokupita mo”?
20 Jehova ohe tu pe “omhito yokupita mo” momayeleko, moku tu pa eenghono tu dule oku a kondjifa. Pashihopaenenwa, ovahepeki vetu otava dulu oku tu yahameka palutu eshi tava kendabala oku tu efifa po eitavelo letu. Okuningwa nai monghedi ya tya ngaho otaku dulu oku tu yeleka tu liyandje nelalakano opo tu henuke okudengwa, okuhepekwa ile efyo nokuli. Ndele pakanghameno leshilipaleko laPaulus la nwefwa mo olo tali hangwa mOvakorinto votete 10:13, otu shii kutya onghalo keshe tai tu yeleke itai kalelele. Jehova ita efa nande tu yelekwe fiyo oposhitwa opo itatu dulu okukanyatela oudiinini wetu. Kalunga ota dulu okupameka eitavelo letu noku tu pa ekwafo lopamhepo olo twa pumbwa opo tu dule okukanyatela oudiinini wetu.
21 Jehova ohe tu pameke okupitila momhepo yaye iyapuki. Omhepo iyapuki ohai tu dimbulukifa yo omadiladilo Omishangwa oo twa pumbwa opo tu dule okukondjifa omayeleko. (Joh. 14:26) Kungaho, itatu ka pukifwa tu landule eendjila da puka. Pashihopaenenwa, otu shii eemhata dopavali da pambafana, omhata younamapangelo waJehova nosho yo youdiinini wovanhu. Omolweshiivo olo, vahapu ova pewa eenghono kuKalunga opo va dule okukanyatela oudiinini wavo fiyo omefyo. Efyo halo la li le va pa omhito yokupita mo momayeleko; ndele Jehova oye a li e va kwafela ve lididimike fiyo omefyo nopehe na okuliyandja momayeleko. Jehova nafye ota dulu oku tu kwafela. Kakele kaasho, Jehova oha longifa ovaengeli vaye ovadiinini oku tu kwafela ve li ovapiya vomoipafi, “va tuminwa eyakulo [laavo] tava ka fyuulula exupifo.” (Heb. 1:14) Ngaashi hatu ke shi mona moshitukulwa tashi landula, ovadiinini ovo aveke tava dulu okukala ve na etimaumbwile lokupewa oufembanghenda utunhula wokuyambidida ounamapangelo waKalunga fiyo alushe. Nafye ohatu dulu okukala vamwe vomwaavo ngeenge otwa ame kuJehova e li Omwene Omunamapangelo aeshe.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike tu na okutala ko Jehova e li Omwene Omunamapangelo aeshe?
• Okukanyatela oudiinini wetu kuKalunga osha hala okutya shike?
• Otu shi shii ngahelipi kutya mafiku Jehova ota ka longifa eenghonopangelo daye?
• PavaKorinto votete 10:13, omolwashike hatu dulu okukanyatela oudiinini wetu?