Natu kune eembuto
doshili yOuhamba
“Ombuto yoye i kuna ongula, ndele ino tulumukifa eke loye komatango.”—OMUUDIFI 11:6.
1. Omonghedi ilipi Ovakriste tava kunu eembuto kunena?
OUNAMAPYA okwa li wa dana onghandangala ya kula moulikumwe wonale wOvaheberi. Hano omolwaashi Jesus, oo a kala mEdu lEudaneko onghalamwenyo yaye aishe e li omunhu kwa li a longifa omanenediladilo e na ko nasha nounamapya momafaneko aye. Pashihopaenenwa, ye okwa faafanifa okuudifa onghundana iwa yOuhamba waKalunga nokukuna eembuto. (Mateus 13:1-9, 18-23; Lukas 8:5-15) Fiyo opaife, kutya nee otu li moulipamwe wounamapya ile hasho, okukuna eembuto dopamhepo monghedi ya tya ngaha oshi li oilonga ya fimana oyo Ovakriste tava ningi.
2. Oilonga yetu yokuudifa oya fimana shi fike peni, noinima ilipi tai ningwa kunena opo oilonga ei i longwe?
2 Oshi li oufembanghenda wa kula okukufa ombinga mokukuna oshili yOmbibeli mefimbo eli lexulilo. Ovaroma 10:14, 15 otava yelifa nawa efimano loilonga ei tava ti: “Ndele tava udu ngahelipi ngenge kape nomuudifi? Ndele otava udifa ngahelipi, ngenge itava tumwa? Ngaashi pa shangwa: Eemhadi oda fewa ngahelipi daava hava udifa eenghundana diwa.” Kashi li tuu sha fimana unene nopaife opo tu twikile noikala iwa mokuwanifa po oshinakuwanifwa eshi twa pewa kuKalunga. Hano omolwaashi Eendombwedi daJehova de litula mo filufilu mokunyanyangida nokutandavelifa Eembibeli nosho yo oikwafifo imwe yokukonakona Ombibeli momalaka 340. Elongekido loileshomwa ya tya ngaha ohali pula ovaliyambi 18 000 meembelewa davo da kula nomoitaimbelewa moilongo ya yooloka. Nosho yo Eendombwedi omamiliyona ahamano lwaapo otadi kufa ombinga mokutandavelifa oileshomwa yopaMbibeli mounyuni aushe.
3. Oshike osho tashi wanifwa okupitila mokukuna oshili yOuhamba?
3 Mbela oiimati yashike tai di moilonga youdiinini ya tya ngaha? Ngaashi mefimbo lonale lOukriste, vahapu kunena ova tambula ko oshili. (Oilonga 2:41, 46, 47) Ndelenee osho sha fimana unene shi dulife ongudu inene yovaninginifwa vape ve li ovaudifi vOuhamba, osho kutya oundombwedi ou wa kula otau yapula edina laJehova noku mu yukipalifa e li Kalunga aeke kashili. (Mateus 6:9) Natango, eshiivo lEendjovo daKalunga otali xwepopaleke onghalamwenyo yavamwe notali dulu okutwala fiyo okexupifo lavo.—Oilonga 13:47.
4. Ovayapostoli okwa li ve uditile ovanhu ovo kwa li tava udifile olukeno li fike peni?
4 Ovayapostoli okwa li ve shii kutya onghundana iwa oya fimana shaashi otai yandje omwenyo, nokwa li ve na shili olukeno kwaavo tava udifile. Eshi osha yelifwa okudja meendjovo domuyapostoli Paulus, eshi a shanga: “Osho nafye yo moku mu djuulukwa neenghono twa hala oku mu pa yo havangeli laKalunga alike, ndelenee eemwenyo detu vene yo, osheshi onye omwa ninga ovaholike vetu.” (1 Ovatessaloniki 2:8) Mokuulika olukeno la tya ngaha shi na sha novanhu, Paulus osho yo ovayapostoli vakwao ova hopaenena Jesus nosho yo ovaengeli vomeulu, ovo va kwatelwa mo unene moilonga ei yokuxupifa eemwenyo. Natu tale vali nghee ovapiya ava vaKalunga vomeulu va dana onghandangala ya fimana mokukuna oshili yOuhamba, nokutala nghee oshihopaenenwa shavo tashi tu ladipike okuwanifa po oshinakuwanifwa shetu.
Jesus—Omukuni woshili yOuhamba
5. Jesus okwa li e lipyakidila unene tuu noilonga ilipi eshi a li kombada yedu?
5 Jesus, omulumenhu a wanenena, okwa li e na eenghono dokuyandja oinima iwa ihapu yeemhumbwe dopalutu kovanhu vopefimbo laye. Pashihopaenenwa, okwa li ta dulu okukufa po omadiladilo a puka mahapu e na sha nounamiti, ile okwa li ta dulu okuxumifa komesho eudeko lopanhu va ude ko nawa omaunongononi amwe. Ndelenee okwa li e shi ulika sha yela pehovelo loukalele waye kutya oshinakuwanifwa shaye osho okuudifa onghundana iwa. (Lukas 4:17-21) Pexulilo loukalele waye, okwa ti: “Onghee nda dalwa nde uya mounyuni ou, ndi [hepaulule] oshili.” (Johannes 18:37) Ye okwa kala e lipyakidila nokukuna eembuto doshili yOuhamba. Okuhonga ovo va li po pefimbo laye kombinga yaKalunga nomalalakano aYe okwa li kwa fimana unene ku dule ehongo keshe limwe li lili olo Jesus kwa li ta dulu oku va pa.—Ovaroma 11:33-36.
6, 7. (a) Eudaneko likonekwedi lilipi Jesus a ninga fimbo ina londa keulu, nongahelipi te shi wanifa? (b) Oikala yaJesus i na sha noilonga yokuudifa otai ku nwefa mo ngahelipi paumwene?
6 Jesus okwe liulika ye mwene e li Omukuni woshili yOuhamba. (Johannes 4:35-38) Ye okwa tandavelifa eembuto donghundana iwa pomhito keshe. Naashi nokuli kwa li ta fi komuti womahepeko, okwa li a udifa onghundana iwa kombinga yoparadisa oyo tai ke uya monakwiiwa kombada yedu. (Lukas 23:43) Kakele kaasho, oshisho shaye shomoule kutya onghundana iwa oi na okuudifwa inashi xula po pefyo laye komuti womahepeko. Fimbo ina londa meulu, okwa lombwela ovayapostoli vaye va twikile nokukuna eembuto doshili yOuhamba nokuninga ovalongwa. Opo nee Jesus okwa ninga eudaneko likonekwedi. Okwa ti: “Tala, Ame ndi li pamwe nanye omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.”—Mateus 28:19, 20.
7 Mokupopya eendjovo edi, Jesus okwa ninga eudaneko okukwafa, okuwilika nokwaamena oshilonga shokuudifa onghundana iwa “omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” (Eendada ofye twe di shanga da endama.) Fiyo okunena, Jesus ota twikile okukala e na elitulemo lopaumwene moilonga yevangeli. Ye Omuwiliki wetu, e na oshinakuwanifwa shokukuna oshili yOuhamba. (Mateus 23:10) E li Omutwe weongalo lopaKriste, ye oku na yo oshinakuwanifwa kuJehova shi na sha noilonga ei yomounyuni aushe.—Ovaefeso 1:22, 23; Ovakolossi 1:18.
Ovaengeli tava udifa
etumwalaka lehafo
8, 9. (a) Ongahelipi ovaengeli va ulika ohokwe yashili moinima yopanhu? (b) Omonghedi ilipi hatu dulu okutya kutya fye otwa ninga ngaashi naanaa ngeno tu li pomutune wolupale lomaudano hatu talwa lela kovaengeli?
8 Eshi Jehova a shita edu, ovaengeli okwa li “[va] hafa mumwe . . . nova nyakukwa.” (Job 38:4-7) Okudja opo, oishitwa yomeulu oya ulika kutya oi na ohokwe inene moinima yopanhu. Jehova okwa kala he i longifa okutwala omatumwalaka aye kovanhu. (Epsalme 103:20) Eshi oshoshili unene tuu shi na sha nokutandavelifa onghundana iwa pefimbo letu. Mehololo olo a pewa, omuyapostoli Johannes okwa mona “omwengeli umwe a tuka pokati keulu” oo kwa li e kwete “evangeli laalushe [li li etumwalaka lehafo, NW] li nokuudifilwa kombada yedu novapaani aveshe nomapata aeshe nomalaka aeshe noiwana aishe. Nokwa popya nondaka yomokule: Tileni Kalunga, nye mu mu fimaneke, osheshi efimbo letokolo laye ole uya.”—Ehololo 14:6, 7.
9 Ombibeli otai popi ovaengeli ve li “eemhepo dokuyakula, va tuminwa eyakulo [laavo] tava ka fyuulula exupifo.” (Ovaheberi 1:14) Fimbo ovaengeli tava wanifa po nehalo linene oilonga oyo va pewa, vo ove na omhito yoku tu tala osho yo oilonga yetu. Ngaashi naanaa ngeno tu li pomutune wolupale lomaudano u wetike lela, ohatu longo oilonga yetu komesho yovatali vomeulu. (1 Ovakorinto 4:9, NW) Kashi li tuu shikumwifi noshihafifa okushiiva kutya itatu longo ofye atuke tu li ovakuni voshili yOuhamba!
Fye ohatu wanifa oshilonga shetu nehalo linene
10. Ongahelipi omayele okOmuudifi 11:6 taa dulu okulongifwa shi na sha noilonga yetu yevangeli?
10 Mbela omolwashike Jesus novaengeli ve na ohokwe inene moilonga yetu? Jesus okwa yandja etomheno limwe eshi a ti: “Ohandi mu lombwele, osho tuu tamu ningi ehafo movaengeli vaKalunga omolwomulunde umwe e lidilulula.” (Lukas 15:10) Nafye ohatu dulu okuulika ohokwe yashili ya tya ngaha movanhu. Onghee hano, ohatu ningi keshe osho hatu dulu okutandavelifa eembuto doshili yOuhamba keshe pamwe. Eendjovo dOmuudifi 11:6 otadi dulu okulongifwa shi na sha noilonga yetu. Omo Ombibeli tai tu kumaida tai ti: “Ombuto yoye i kuna ongula, ndele ino tulumukifa eke loye komatango. Osheshi ku shi shii, ilipi po tai ka mena, oyo ile inya, ile ngenge aishe ivali tai ka kala ya wapala.” Doshili, nande umwe ta tambula ko etumwalaka letu, ope na vali ovanhu omafele ile nokuli omayovi ovo tave li ekeleshi. Ndele ngaashi ovaengeli, ohatu ka hafa ngee ‘omulunde umwe’ a tambula ko etumwalaka lexupifo.
11. Okulongifa oileshomwa ye likolelela kOmbibeli tai dulu okukala nomupondo u fike peni?
11 Okuudifa onghundana iwa osha kwatela mo shihapu. Ekwafo limwe la fimana moilonga ei olo oileshomwa oyo ye likolelela kOmbibeli oyo hai longifwa kEendombwedi daJehova. Meembinga dimwe, oileshomwa ei oi li yo ngaashi eembuto odo tadi lihanene keshe pamwe. Katu shii kutya oileshomwa yetu openi tai ke shi pondola. Omafimbo amwe oshileshomwa ohashi lipewa okudja komunhu nomunhu manga inashi leshwa nande okomunhu umwe. Jesus novaengeli otava dulu okweendifa oiningwanima yonhumba opo eshi shi ningwe omolwouwa waavo ve na omitima diwa. Tala koimoniwa yonhumba oyo tai ulike nghee Jehova ta dulu okulonga osho kwa li inashi teelelwa nosho yo oidjemo ikumwifi mokulongifa oishangomwa oyo ya pewa ovanhu.
Oilonga yaKalunga kashili
12. Ongahelipi oshifo sha kulupa sha li oshilongifo mokukwafela oukwaneumbo umwe u shiive Jehova?
12 Mo 1953, Robert naLila nounona vavo ova tembuka mo moshilando nokuya mofaalama ya mbonyauka moshitukulwa shokomikunda muPennsylvania shaAmerika. Okafimbo kaxupi konima yokutembukila mo, Robert okwa tokola okutunga okalikoshelo koshi yomalyatelelo. Konima yokukufa mo oipilangi yonhumba, okwa mona kutya konima yekuma, eemhuku oda yala eendjangwi deembapila, oipeta yeembudufukwa ihe na sha nosho yo oinima imwe. Mokati kaaishe oyo, omwa li okopi yoshifo shoThe Golden Age. Robert okwa li a hokwa unene tuu oshitukulwa moshifo osho tashi popi shi na sha nokutekula ounona. Okwa li a kumwa kepukululo la yela olo la yandjwa moshifo le likolelela kOmbibeli nokwa lombwela Lila kutya otava ka ninga ‘velongelokalunga loThe Golden Age.’ Meni loivike inini, Eendombwedi daJehova ode uya pomuvelo wavo, ndele Robert okwe va lombwela kutya oukwaneumbo ou na ashike ohokwe ‘melongelokalunga loThe Golden Age.’ Eendombwedi oda yelifa kutya oThe Golden Age paife oi na oshipalanyole shipe, Awake! Robert naLila ova tameka okukonakona Ombibeli nEendombwedi nope he na okufaula, noxuuninwa ova ninginifwa. Navo yo, ova kuna eembuto doshili mounona vavo nova teya eteyo liwa. Paife, oilyo i dule 20 youkwaneumbo ou, mwa kwatelwa ounona vaheyali vaRobert naLila aveshe ove li ovapiya vaJehova Kalunga va ninginifwa.
13. Oshike she linyengifa ovalihomboli muPuerto Rico va kulike ohokwe mOmbibeli?
13 Eedula 40 da ya, William naAda, ovalihomboli va dja kuPuerto Rico, kava li ve na ohokwe mokukonakona Ombibeli. Ngeenge Eendombwedi daJehova tadi konghola pomuvelo wavo, ovalihomboli ovo ohave lifefa va fa ve he mo meumbo. Efiku limwe William okwa li a talela po onhele oko haku landwa oinima ikulu opo a lande oshinima shimwe sha pumbiwa mokupangela sha meumbo. Fimbo kwa li ta shuna keumbo, okwa mona embo litwima onyango li li mondoloma yoimbodi. Ola li oReligion, embo la nyanyangidwa nale kEendombwedi daJehova mo 1940. William okwa ya nembo keumbo nokwa li a nyakukwa okulesha kombinga yeyooloko pokati kelongelokalunga la puka naali lashili. Oshikando sha landula ko eshi Eendombwedi daJehova de ke uya vali, William naAda ova li va hafa okupwilikina ketumwalaka lado nova tameka okukonakona Ombibeli nado. Konima yeemwedi donhumba ova ninginifwa pOshoongalele shopaIwana Ehalo laKalunga mo 1958. Okudja opo, ova kwafela yo oohandimwe ve dule 50 va ninge oshitukulwa shoumwainafana wetu wopaKriste.
14. Ngaashi sha ulikwa moimoniwa, ouwa ulipi oo oileshomwa yetu ye likolelela kOmbibeli i na?
14 Karl okwa li e na ashike eedula 11 nomufifiti. Naashi okwa li tashi monika eshi luhapu ha i momaupyakadi. Xe, omufita wOvametodiste Omundowishi, okwe mu honga kutya ovanhu vai otava ka xwikwa moheli konima yefyo. Hano Karl okwa li unene a tila oheli. Efiku limwe mo 1917, Karl okwa mona okambapila kanini mepandavanda nokwe ka kufa po. Moku ka lesha, meendelelo omesho aye okwe litwa mepulo: “Oheli oshike?” Okambapila okwa li taka shivi ovanhu ve uye koshipopiwa shomoipafi shi na oshipalanyole tashi popi kombinga yoheli, la kwashilipalekwa kOvakonakoni vOmbibeli, va shiivika kunena Eendombwedi daJehova. Konima yodula lwaapo, eshi a konakona Ombibeli oikando ihapu, Karl okwa ninginifwa, nokungaha okwa ninga umwe womOvakonakoni vOmbibeli. Mo 1925 okwa shivwa a ka longe kombelewa ya kula yEendombwedi daJehova mounyuni aushe—oko ta longo natango. Eifano lopaKriste leedula di dule omilongo hetatu la tameka nokambapila kanini mepandavanda.
15. Oshike osho Jehova ta dulu okuninga, ngee oku wete sha pumbiwa?
15 Oshoshili kutya eendunge dopanhu otadi nyengwa okumona kutya ovaengeli ova kwatelwa mo shi fike peni moimoniwa ei. Ndele nande ongaho, katu na okukala nomalimbililo kutya Jesus novaengeli otava dana onghandangala inene moilonga yetu yokuudifa naJehova ota dulu okuwilika oinima apa e wete sha pumbiwa. Oimoniwa ei naikwao ya faafana otai ulike opo pe fike osho tashi dulu okulongwa koileshomwa yetu konima ashike ngee ya dja meenyala detu.
Otwe lineekelelwa emona
16. Oshike hatu lihongo okudja meendjovo do 2 Ovakorinto 4:7?
16 Omuyapostoli Paulus okwa popya kombinga ‘yemona moitoo yedu.’ Emona eli olo oshilonga shokuudifa osho twa pewa kuKalunga, noiyuma yedu oyo ovanhu ovo Jehova e lineekelela emona eli. Molwaashi ovanhu ovo inava wanenena nove na omangabeko, Paulus ota twikile ko ta ti oshidjemo shavo shokupewa oshilonga eshi “opo ouyadi weenghono u kale waKalunga, ndele u ha monike tau di mufye vene.” (2 Ovakorinto 4:7) Heeno, ohatu dulu okulineekela muJehova e tu pe eenghono da pumbiwa opo tu dule okuwanifa po oilonga ei.
17. Oshike osho hatu ka shakeneka mokukuna eembuto doshili yOuhamba, ndele nande ongaho omolwashike twa pumbwa okudiinina oikala iwa?
17 Luhapu otwa pumbwa okuninga omaliyambo. Otashi dulika shi kale shidjuu okulonga moitukulwa imwe. Ope na oitukulwa imwe omo ovanhu vahapu tava monika unene ve he na ko nasha ile ve na outondwe nokuli. Otashi dulika eenghendabala detu di kale da longifwa moitukulwa ei tai monika i he na oidjemo yasha. Ndele eenghendabala edi hatu ningi otadi ti sha shili. Dimbuluka, eembuto odo to kunu otadi dulu okupa ovanhu elao paife osho yo omwenyo waalushe monakwiiwa. Eendjovo edi dEpsalme 126:6 oda ulika di li oshili oikando ihapu: “Moku ka kuna ombuto, otava ende nokulila; ndele mokwaaluka otava kuwilile, nohava humbata oilya yavo.”
18. Ongahelipi hatu dulu okupashukila oukalele wetu alushe, nomolwashike tu na oku shi ninga?
18 Natu longife omhito keshe i li po tu kune eembuto doshili yOuhamba nehalo liwa. Inatu dimbwa nande kutya, nonande fye otu li ovo hatu kunu nokutekela eembuto, Jehova oye te di kulike. (1 Ovakorinto 3:6, 7) Ndelenee ngaashi Jesus novaengeli va wanifa po oshitukulwa shavo shoilonga ei, Jehova okwa teelela nafye tu wanife po oukalele wetu filufilu. (2 Timoteus 4:5) Natu pashukile alushe ehongo letu, oikala yetu nehalo letu linene moukalele. Omolwashike? Paulus ota nyamukula: “Osheshi ngenge to shi ningi, oto lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.”—1 Timoteus 4:16.
[Efano pepandja 25]
Ngaashi ovanafaalama moshiwana shonale shOvaisrael, Ovakriste kunena otava tandaveleke nehalo eembuto doshili yOuhamba
[Efano pepandja 26]
Eendombwedi daJehova otadi nyanyangida nokutandaveleka oileshomwa ye likolelela kOmbibeli momalaka 340
[Efano pepandja 29]
Otwe lihonga shike?
• Omonghedi ilipi oilonga yetu yokukuna tai eta oidjemo iwa?
• Ongahelipi Jesus Kristus novaengeli va kwatelwa mo moilonga yevangeli kunena?
• Omolwashike tu na okukala ovayandji vehalo liwa shi na sha nokukuna oshili yOuhamba?
• Ngee hatu shakeneke okuhenakonasha ile outondwe moukalele wetu, oshike tashi dulu oku tu linyengifa tu diinine?