ONGHEDI YOKUPOPYA 40
Okupopya oinima i li paushili
OMOLWASHIKE Omukriste tashi dulika a popye oshinima shonhumba osho shihe fi shoshili? Otashi dulika ta popi oshinima shonhumba osho a uda nopehe na okushilipaleka ngeenge oshoshili ngoo. Ile a popye ta wedele ouyelele wonhumba nopehe na oku shi nongela, molwaashi ina lesha nawa opo a kufa ouyelele oo. Ngeenge otwa kala hatu yandje filufilu elitulemo kokupopya oinima i li paushili, nokuli nonande ohatu popi oinima oyo inai fimana, ovapwilikini otava ka kala ve na elineekelo kutya oinima ikwao ya fimanenena oyo hatu va yelifile oyoshili.
Moukalele womomapya. Ovaudifi vahapu ohava ongaonga okuhovela eenghundafana novanhu moukalele molwaashi tava diladila kutya ove na natango okulihonga shihapu. Ndele ohava ka mona diva kutya otava dulu okuyandja oundombwedi nomupondo, nokuli nonande ove shii ashike eeshili dopehovelo. Ongahelipi tava dulu okupondola? Opo va pondole, ove na okukala have lilongekida.
Ofimbo ino ya moukalele, liendifa po pouyelele oo wa hala oku ka kundafana. Diladila shi na sha nomapulo oo ovanhu tashi dulika ve ke ku pule. Konga omanyamukulo e likolelela kOmbibeli oo taa wapalele. Okuninga ngaho otaku ke ku kwafela u yandje omanyamukulo u na omadiladilo a ngungumana. Ongahelipi ngeenge oto ka ninga ekonakonombibeli? Konakona nawa ouyelele oo tamu ka konakona. Shilipaleka kutya ou udite ko nawa omishangwa oko kwe likolelela omanyamukulo oo e li moshileshomwa osho.
Ongahelipi ngeenge omuneumbo ile omunailonga mukweni okwe ku pula epulo olo uhe shii enyamukulo lalo? Henuka okupopya oinima oyo uhe na oushili muyo. Ombibeli otai ti: “Omutima womuyuki otau diladila osho tau shi nyamukula.” (Omayel. 15:28) Embo Reasoning From the Scriptures, ile okambo Oipalanyole yeenghundafana dopaMbibeli otai dulu oku ku kwafele ngeenge ou i na melaka olo ho udu. Ngeenge ku na oileshomwa oyo, mu lombwela kutya oto ka konga ouyelele ndele to mu alukile. Ngeenge omunhu oo a pula epulo olo okwa hala shili okuuda enyamukulo, ota ka teelela nelidiiniko u mu etele enyamukulo olo li li mondjila. Otashi dulika a ka kale a kuminwa elininipiko loye.
Ngeenge owa kala ho longo moukalele novaudifi ovo va pyokoka, otashi ke ku kwafela u kulike ounghulungu wokulongifa nawa Eendjovo daKalunga. Tala kutya otava longifa omishangwa dilipi nonghee tava tomhafana. Tambula ko nelininipiko omaetepo ile omapukululo oo tave ku pe. Apollos, oo a li omuhongwa omuladi, okwa li a mona ouwa mekwafo olo a li a pewa kuvamwe. Lukas okwe mu popya a ti kutya okwa li “omunongo mokupopya,” “omunaendunge womishangwa,” ‘a xwama momhepo,’ noha “hepaulula shili Jesus.” Ndele nande ongaho, okwa li a pumbwa eudeko la wedwa po. Eshi Priskilla naAkuila va didilika kutya Apollos okwa li a pumbwa ekwafo, “ove mu tambula, ndele ve mu longa noku mu shiivifila shili ondjila yaKalunga.” — Oil. 18:24-28.
‘Dama ondjovo ei i shii kulineekelwa.’ Oipopiwa yetu oyo hatu yandje pokwoongala oi na okuulika kutya otwa lenga shili onghandangala oyo eongalo tali dana li li “ongudi nekanghameno loshili.” (1 Tim. 3:15) Opo tu honge oshili, otwa pumbwa okuuda ko eityo lomishangwa odo twa hala oku ka longifa. Tala kutya etukulwa ile embo omo da kufwa oya li tai popi kombinga yashike nonokutya oda li da shangwa nelalakano lashike.
Osho to popi pokwoongala otashi dulika shi ka endululwe vali. Odoshili kutya “atushe ohatu puka luhapu.” (Jak. 3:2) Ndele oto ka mona ouwa ngeenge owe lihongo okukala ho popi oinima i li paushili. Ovamwatate vahapu ovo ve li mOfikola yOukalele woPauteokratika mokweendela ko kwefimbo otava ka ninga ovakulunhuongalo. Ndele ovo ve lineekelelwa oshinakuwanifwa sha tya ngaho otava ‘pulwa shihapu.’ (Luk. 12:48) Ngeenge omukulunhuongalo okwa yandje omayele a puka oo taa dulu okweetela oilyo yeongalo omaupyakadi a kwata moiti, otashi dulika a kale ina hokiwa kuKalunga. (Mat. 12:36, 37) Onghee hano, omumwatate oo a wanifa po oiteelelwa yokuninga omukulunhuongalo oku na ‘okudama ondjovo oyo i shii kulineekelwa yopalongo.’ — Tit. 1:9.
Shilipaleka kutya okutomhafana kwoye oku li metwokumwe ‘noshihopaelelwa sheendjovo odo diwa’ osho shi li mOmishangwa. (2 Tim. 1:13) Osho inashi pumbwa oku ku ningifa u kale wa tila. Otashi dulika ino mana ko natango okulesha Ombibeli yoye. Onghee hano, twikila oku i lesha. Ndele mokweendela ko kwefimbo, tala kunghee omaetepo aa taa landula apa taa dulu oku ku kwafela u konakone nawa ouyelele oo wa hala oku ka longifa eshi to hongo vamwe.
Tete, lipula kutya: ‘Ouyelele ou otau tu ngoo kumwe naasho nde lihonga mOmbibeli? Otau kwafele ngoo ovapwilikini va ehene popi naJehova ile otau tumbalekifa ounongo wounyuni ou nokuningifa ovapwilikini va landule ounongo wa tya ngaho?’ Jesus okwa ti: “Eendjovo doye odo oshili.” (Joh. 17:17; Deut. 13:1-5; 1 Kor. 1:19-21) Kala yo ho konakona nawa oishangomwa yokukonakonwa oyo hai nyanyangidwa komupiya omudiinini nomunaendunge. Oishangomwa oyo otai ke ku kwafela u ude ko nawa omishangwa nou dule oku di yelifa nawa u na ondjele. Ngeenge oshipopiwa shoye osha kanghamena ‘koshihopaelelwa sheendjovo odo diwa,’ nowe lineekela oupitilo oo Jehova ta longifa, eendjovo doye otadi ka kala di li paushili eshi to yelifa eityo lomishangwa netulomoilonga lado.
Nghee to dulu okushilipaleka ngeenge ouyelele wonhumba ou li ngoo paushili. Oto dulu okupopya shi na sha noiningwanima oyo opo ya ningwa, u longife omatofwemo onhumba ile oimoniwa yonhumba opo u yelife oitwa yonhumba. Ongahelipi to dulu okushiiva kutya omauyelele oo oku li paushili? Onghedi imwe omo to dulu oku shi ninga oyo okukufa omauyelele a tya ngaho meedjo di shii okulineekelwa. Shilipaleka ngeenge ouyelele oo ou li pefimbo. Omivalu ohadi ende tadi lunduluka, ovanongononi ohava ende alushe tava pepaleke omauyelele avo, naashi ovanhu tava ende tava mono eudeko lihapu li na sha nondjokonona nosho yo li na sha nomalaka onale, omataleko avo oo a li a kanghamena keshiivo lonale ohaa pumbwa okupepalekwa. Kala wa lungama ngeenge oto diladila oku ka longifa ouyelele oo u li moifokundaneki, oo wa uda ko-TV, koradio ile oo wa lesha mee-email ile ko-Internet. Omayeletumbulo 14:15 otae tu kumaida taa ti: “Omushima ta itavele ondjovo keshe, ndelenee omunamayele ta diinine eenghatu daye.” Lipula kutya: ‘Mbela odjo ei oya shiivika hai yandje ouyelele u li mondjila? Mbela ope na vali eedjo dimwe odo tadi koleke ouyelele oo?’ Ngeenge owa limbililwa ouyelele wonhumba, ino u longifa.
Kakele kokutala ngeenge omauyelele okwa dja ngoo meedjo di shii okulineekelwa, diladila kutya oto ka longifa ngahelipi omauyelele oo. Shilipaleka kutya omatofwemo nomivalu odo to ka longifa oi li metwokumwe nouyelele aushe oo u li modjo omo to kufa ouyelele oo. Ngeenge to kendabala okudivilika oshitwa shonhumba, lungama uha yandje ediladilo la puka. Pashihopaenenwa, ngeenge otaku tiwa “ovanhu vamwe,” ino tya “ovanhu vahapu,” ile ngeenge otaku tiwa “ovanhu vahapu,” ino tya “keshe umwe,” ile ngeenge otaku tiwa “peemhito dimwe,” ino tya “alushe.” Okupopya to wedele oinima ngaashi omivalu, ouhapu woshinima shonhumba ile okukwata moiti kwasho, otashi ka tulifa momalimbililo oushili waasho to popi.
Ngeenge oto popi oinima i li paushili, ovanhu otave ke ku tala ko kutya owa lenga oshili. Osho otashi ka fimanekifa yo Eendombwedi daJehova di li ongudu. Ndele osho sha fimanenena oshosho kutya otashi fimanekifa “Jehova Kalunga koshili.” — Eps. 31:5, NW.