Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka etela ovanhu aveshe omanangeko noupuna
“Nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene.” — 1 PET. 2:9.
OTO DULU OKUYELIFA?
Onaini Jehova a li a udaneka oshikando shotete ongudu youpristeri wopauhamba?
Ongahelipi ehangano lipe le shi ningifa tashi shiiva opo pa kale ongudu youpristeri yopauhamba?
Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka etela ovanhu omanangeko noupuna elipi?
1. Omolwashike “oshililo shOmwene” hashi ifanwa yo Edimbuluko, nohali danwa nelalakano lashike?
JESUS KRISTUS novayapostoli vaye 12 ova li va dana Opaasa yOshijuda oshikando shaxuuninwa moufiku wo-14 Nisan 33 O.P. Konima eshi va dana Opaasa, Jesus okwa li a lekela omukengeleli waye, Judas Iskariot, opo nee, okwa li a dika po oshivilo osho hashi ifanwa “oshililo shOmwene.” (1 Kor. 11:20) Jesus okwa li a popya lwoikando ivali a ti: “Shi ningeni okudimbulukwa nge.” Onghee hano, oshivilo osho ohashi ifanwa yo Edimbuluko, tashi ulike kokudimbulukwa efyo laye. (1 Kor. 11:24, 25) Eendombwedi daJehova ohadi dulika koshipango osho, nomolwaasho hadi dimbuluka efyo laJesus omudo keshe. Momudo 2012, otadi ka dimbuluka efiku olo mEtine lomafiku 5 Aprili, konima eshi etango la ningina, nefiku olo oli li metwokumwe 14 aNisan, omwedi womokalindeli kopefimbo lOmbibeli.
2. Jesus okwa ti ngahelipi shi na sha nomungome nomaviinyu oo a li a longifa eshi a li ta diki po Edimbuluko lefyo laye?
2 Omuhongwa Lukas okwa hokolola pauxupi osho Jesus a li a ninga nokwa popya pefimbo opo a li ta diki po Edimbuluko lefyo laye, a ti: “Ye okwa kufa omungome a pandula, ndee te u pambula, ndele okwe u va pa ndee ta ti: Eshi olutu lange tali yandjwa molweni, shi ningeni okudimbulukwa nge. Nosho tuu eholo, eshi a mana okulya, ndee ta ti: Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange tai tilwashi molweni.” (Luk. 22:19, 20) Ndele mbela oshike sha li tashi ka kwafela ovayapostoli va ude ko eendjovo odo?
3. Oshike sha li tashi ka kwafela ovayapostoli va ude ko eityo lomungome nomaviinyu?
3 Molwaashi ovayapostoli ova li Ovajuda, ova li ve shii nawa omayambo oinamwenyo oo ovapristeri va li hava yambele Kalunga kotembeli yomuJerusalem. Omayambo oo okwa li haa yambwa opo ovanhu va kale va hokiwa kuJehova, namahapu okwa li haa yambwa opo va dule okudiminwa po omanyono avo. (Lev. 1:4; 22:17-29) Onghee hano, osha yela kutya ovayapostoli ova li ve udite ko kutya Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a ti ohonde nolutu laye ‘otai ka yandjwa omolwavo.’ Okwa li a hala kutya ota ka yandja omwenyo waye wa wanenena u ninge eyambo. Eyambo laJesus ola li tali ka kala li na ongushu inene li dule omayambo oinamwenyo.
4. Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a ti: “Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange”?
4 Mbela ovayapostoli ova li ngoo ve udite ko eendjovo daJesus odo kutya: “Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange”? Ova li ve shii exunganeko li na sha nehangano lipe olo la popiwa muJeremia 31:31-33. (Lesha.) Eendjovo daJesus odo otadi ulike kutya pefimbo opo okwa li a dika po ehangano lipe olo la pingena po ehangano lOmhango olo Jehova a li a ninga nOvaisrael okupitila muMoses. Ndele mbela omahangano oo opavali okwa pambafana?
5. Ehangano lOmhango ola li ngeno tali ka etela Ovaisrael ouwa ulipi?
5 Ehangano lipe nosho yo lOmhango okwa pambafana. Eshi Jehova a li ta diki po ehangano lOmhango, okwa li a lombwela Ovaisrael a ti: “Nye ngenge tamu [dulika filufilu kondaka, NW] yange ndee tamu diinine ehangano lange, nye mokati koiwana aishe, mu nokukala oshiwana shange mwene, osheshi edu alishe olange. Ndele nye otamu ka kalela nge ouhamba wovapristeri noshiwana shiyapuki.” (Ex. 19:5, 6) Eendjovo odo oda li tadi ka tya shike kOvaisrael?
EUDANEKO LI NA SHA NONGUDU YOUPRISTERI WOPAUHAMBA
6. Ehangano lOmhango ola li le shi ninga tashi shiiva opo eudaneko lilipi li wanifwe?
6 Ovaisrael ova li ve udite ko kutya outumbulilo “ehangano” owa hala okutya shike, molwaashi Jehova okwa li a ninga ehangano naxekulululwa Noa nosho yo Abraham. (Gen. 6:18; 9:8-17; 15:18; 17:1-9) Eshi Jehova a li a ninga ehangano naAbraham okwa li e mu udanekela ta ti: “[Oiwana] aishe kombada yedu tai ka nangekwa noupuna moludalo loye.” (Gen. 22:18) Ehangano lOmhango ola li le shi ninga tashi shiiva opo eudaneko olo li wanifwe. Ovaisrael ova li tava dulu okuninga ‘oshiwana shaJehova mwene mokati koiwana aishe’ pakanghameno lehangano olo. Ndele mbela omolwashike Jehova a li a hala Ovaisrael va ninge oshiwana shaye? Omolwaashi okwa li a hala va ninge “ouhamba wovapristeri” vaye.
7. Outumbulilo “ouhamba wovapristeri” owa hala okutya shike?
7 Nonande Ovaisrael ova li ve shii eehamba novapristeri, Melkisedek oye aeke a li e na oinakuwanifwa oyo ivali pefimbo limwe alike, naasho osha li sha hokiwa kuJehova. (Gen. 14:18) Sha faafana, Jehova okwa li a hala okupa oshiwana osho oufembanghenda woku ka ninga “ouhamba wovapristeri.” Osho osha hala okutya ova li tava ka ninga ongudu youpristeri wopauhamba, ile tu tye, eehamba novapristeri, ngaashi omishangwa diyapuki de ke shi yelifa. — 1 Pet. 2:9.
8. Omupristeri oo a nangekwa po kuKalunga okwa li ha longo shike?
8 Ngaashi tu shi shii nawa, oshilonga shohamba osho okupangela. Ndele mbela omupristeri oha longo shike? Ovaheberi 5:1 ova ti: “Keshe tuu omupristeri omukulunhu a dja movanhu, ota tulwa moshilonga omolwoinima yovanhu ve i na naKalunga, a yambe eeshali nomayambo omolwomatimba.” Jehova okwa li ha nangeke po ovapristeri ovo ve mu yambele omayambo noku mu indila ponhele yovanhu ovalunde. Ova li yo hava kalele po Jehova mokuhonga ovanhu eemhango daye. (Lev. 10:8-11; Mal. 2:7) Kungaho, omupristeri oo a nangekwa po okwa li ha hanganifa ovanhu naKalunga.
9. (a) Ovaisrael ova li ve na okuninga shike opo va dule okupewa oufembanghenda wokuninga “ouhamba wovapristeri”? (b) Omolwashike Jehova a li a nangeka po ovapristeri muIsrael? (c) Omolwashike Ovaisrael ovo va li koshi yehangano lOmhango inava dula okuninga “ouhamba wovapristeri”?
9 Ehangano lOmhango ola li la yeululila Ovaisrael omhito yoku ka ninga ongudu youpristeri wopauhamba oyo ya li tai ka etela ‘oiwana ikwao aishe’ ouwa. Ndele nande ongaho, Jehova okwa li e va lombwela kutya ove na ‘okudulika filufilu kondaka yaye nokudiinina ehangano laye’ opo e ke va pe oufembanghenda oo. Ndele mbela Ovaisrael ova li ngoo tava dulu ‘okudulika filufilu kondaka’ yaJehova? Heeno, ova li tava dulu okudulika kuye nokuli nonande hamonghedi ya wanenena. (Rom. 3:19, 20) Onghee hano, lwanima Jehova okwa ka nangeka po ovapristeri mokati kOvaisrael opo va kale tava yambe omayambo oinamwenyo omolwomanyono Ovaisrael, ashike ovapristeri ovo kava li eehamba. (Lev. 4:1–6:7) Ovapristeri ovo ova li yo hava yambe omayambo omolwomanyono avo vene. (Heb. 5:1-3; 8:3) Nonande Jehova okwa li ha tambula ko omayambo oinamwenyo, omayambo oo kaa li e shi ninga tashi shiiva opo ovanhu va dule okudiminwa po filufilu omatimba avo. Kakele kaasho, ovapristeri ovo va li va nangekwa po koshi yehangano lOmhango kava li tava dulu okukwafela Ovaisrael ovanamitimadiwa va hangane filufilu naKalunga. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Ohonde yeemhedi noyoikombo itai dulu nande okukufa po omatimba.” (Heb. 10:1-4) Okwa tiwa kutya Ovaisrael ova li ve li koshi yefingo molwaashi ova li hava nyono Omhango. (Gal. 3:10) Onghee hano, kava li tava dulu okukala ongudu youpristeri wopauhamba ponhele yoiwana ikwao.
10. Ovaisrael ova li va pewa ehangano lOmhango nelalakano lashike?
10 Mbela osho osha hala okutya Ovaisrael kava li tava dulu okuninga oshitukulwa “shouhamba wovapristeri” ngaashi Jehova a li a udaneka? Hasho nandenande! Ngeno ova li va ninga eenghendabala da mana mo opo va dulike kuJehova, ngeno ova pewa oufembanghenda oo, ashike hakoshi yOmhango yaMoses. Omolwashike mbela? (Lesha Ovagalati 3:19-25.) Omhango oya li ashike tai ka kwafela ovo va li hava dulika filufilu kuyo va kale ovadiinini kelongelokalunga la koshoka. Oya li yo ya kwafela Ovajuda va mone kutya ovalunde nonokutya ova pumbwa ekuliloyambo li dule omayambo oo a li haa yambwa komupristeri omukulunhu. Omhango oya li ashike omutekuli oo te va twala kuKristus ile Messias, osho tashi ti “Omuvaekwa.” Ndele eshi Messias a li te ke uya, okwa li ta ka dika po ehangano lipe olo la xunganekwa kuJeremia. Ovo va tambula ko Kristus ova li va pewa oufembanghenda wokuninga oshitukulwa shehangano olo lipe notava ka ninga “ouhamba wovapristeri.” Natu ka taleni kutya osho osha li sha enda ngahelipi.
EHANGANO LIPE OLA ETIFA PO ONGUDU YOUPRISTERI WOPAUHAMBA
11. Osha li sha enda ngahelipi opo Jesus a ninge ekanghameno longudu youpristeri wopauhamba?
11 Mo 29 O.P., Jesus Omunasaret okwa li a vaekwa a ninge Messias Omuudanekwa. Eshi Jesus a li e na omido 30 lwaapo, okwa li a ninginifwa momeva shi li euliko kutya okwe lilongekida okulonga ehalo laJehova monghedi ye likalekelwa. Opo nee, Jehova okwa ti kutya “ou Omona wange omuholike” nokwa li e mu vaeka nomhepo iyapuki ndele hanomaadi. (Mat. 3:13-17; Oil. 10:38) Kungaho, Jesus okwa ninga Omupristeri Omukulunhu wovaitaveli aveshe nota ka kala Ohamba yavo monakwiiwa. (Heb. 1:8, 9; 5:5, 6) Jesus oye a li ta ka kala ekanghameno lashili longudu youpristeri wopauhamba.
12. Ekuliloyambo laJesus ola ningifa shike tashi shiiva?
12 Mbela Omupristeri Omukulunhu, Jesus, okwa li ta ka yandja ekuliloyambo loludi lilipi opo ovaitaveli va dule okumangululwa filufilu moulunde oo va fyuulula? Jesus okwa li ta ka yamba po omwenyo waye wopanhu wa wanenena, ngaashi naanaa eshi popya eshi a li ta diki po Edimbuluko lefyo laye. (Lesha Ovaheberi 9:11, 12.) Okudja eshi Omupristeri Omukulunhu, Jesus, a ninginifwa mo 29 O.P. fiyo opefimbo lefyo laye, okwa kala ta deulwa nokulididimikila omayeleko. (Heb. 4:15; 5:7-10) Konima eshi a nyumunwa, okwa londa a ya meulu opo a ka yandje ongushu yekuliloyambo laye kuJehova. (Heb. 9:24) Okudja opo, Jesus okwa li ta dulu okwiilikanena ovo ve na eitavelo tali longo mekuliloyambo laye noku va kwafela va longele Jehova opo va ka mone omwenyo waalushe. (Heb. 7:25) Ekuliloyambo laye ole shi ninga yo tashi shiiva opo pa totwe ehangano lipe. — Heb. 8:6; 9:15.
13. Ovanhu ovo va tambulwa mehangano lipe ove na etimaumbwile lilipi?
13 Ovanhu ovo va pewa oufembanghenda wokuya mehangano lipe navo ova li ve na okuvaekwa nomhepo iyapuki. (2 Kor. 1:21) Oufembanghenda oo owa li wa pewa tete Ovajuda ovadiinini, nolwanima, ovanhu vomoiwana imwe. (Ef. 3:5, 6) Ndele mbela ovanhu ovo va tambulwa mehangano lipe ove na etimaumbwile lilipi? Ova li tava ka diminwa po filufilu omatimba avo. Jehova okwa udaneka a ti: “Ame ohandi ka dima po omanyonauno avo, ndele itandi dimbulukwa vali omatimba avo.” (Jer. 31:34) Ovanhu ovo ova wana shili okuninga “ouhamba wovapristeri,” molwaashi Jehova okwe va dimina po omatimba avo. Petrus okwa li a lombwela Ovakriste ovavaekwa ovo va ninga oshitukulwa shehangano lipe, a ti: ‘Nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene, mu hepaulule oilonga ya fimana yaau e mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumwifa.’ (1 Pet. 2:9) Pomhito opo, Petrus okwa li a tofa eendjovo daJehova odo a li a lombwela Ovaisrael eshi a li te va pe Omhango. — Ex. 19:5, 6.
ONGUDU YOUPRISTERI WOPAUHAMBA OTAI KA ETELA OVANHU AVESHE OMANANGEKO NOUPUNA
14. Ongudu youpristeri wopauhamba oya li tai ka longela peni?
14 Ovanhu ovo va tambulwa mehangano lipe ova li tava ka longela peni? Ova li tava ka longela kombada yedu ve li ongudu youpristeri, tava ‘hepaululile ovanhu oilonga yaJehova ya fimana’ noku va pa oikulya yopamhepo. (Mat. 24:45; 1 Pet. 2:4, 5) Konima ngeenge ova fi ndele tava nyumunwa, otava ka longa pamwe naKristus meulu ve li eehamba novapristeri, notava ka wanifa po filufilu oilonga oyo yopavali. (Luk. 22:29; 1 Pet. 1:3-5; Eh. 1:6) Omuyapostoli Johannes okwa koleka oushili u na sha naasho eshi a li a mona memoniko oishitwa yopamhepo yonhumba i li popepi nolukalwapangelo laJehova meulu. Oishitwa oyo oya li tai imbile ‘Odjona eimbilo lipe’ tai ti: “We va [kulila] Kalunga nohonde yoye mukeshe oludi nelaka novanhu noiwana, ndele we va ningila Kalunga ketu ouhamba novapristeri, ndele tava ka kala nokupangela kombada yedu.” (Eh. 5:8-10) Johannes okwa ka pewa vali emoniko limwe nokwa li a popya shi na sha novapangeli ovo a ti: “Otava ka ninga ovapristeri vaKalunga novaKristus, ndele tava ka pangela pamwe naye ngaashi eehamba omido eyovi limwe.” (Eh. 20:6) Kristus nosho yo ovapangeli pamwe naye ovo tava ka kala ongudu youpristeri wopauhamba oyo tai ka etela ovanhu aveshe omanangeko noupuna.
15, 16. Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka etela ovanhu omanangeko noupuna elipi?
15 Ovanhu 144 000 ovo tava ka pangela pamwe naJesus meulu otava ka etela ovanhu vokombada yedu omanangeko noupuna elipi? Ovapangeli ovo ova popiwa pafaneko mEhololo etukulwa 21 ve li oshilando shomeulu, Jerusalem Shipe, nosho yo “omukainhu wOdjona.” (Eh. 21:9) Ovelishe 2 fiyo 4 oya ti: “Ndele ame nda mona oshilando shiyapuki, Jerusalem Shipe, sha kulukila pedu, sha dja meulu kuKalunga, sha wapalekwa ngaashi omuvalekwa a djalekelwa omulumenhu waye. Ndele nda uda ondaka inene ya dja meulu, tai ti: Tala, etwali laKalunga oli li povanhu, Oye ta tula puvo, vo otava ningi ovanhu vaye, Kalunga mwene ota kala pamwe navo, Kalunga kavo; ndele ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.” Oo kae fi tuu omanangeko noupuna makumwifi! Ngeenge efyo ola xulifwa po, ovanhu itava ka nyika vali oluhodi ile okulila noitava ka yahama vali. Ovanhu ovadiinini otava ka fika yo mewaneneno notava ka hanganifwa naKalunga.
16 Ehololo 22:1, 2 ola hokolola shi na sha nomanangeko noupuna amwe vali oo hatu ka etelwa kongudu youpristeri wopauhamba, la ti: “Okwa ulikila nge omulonga womeva omwenyo, mayela wa fa okristalli tau uluka molukalwapangelo laKalunga nolOdjona. Mokati kepandavanda lasho [Jerusalem Shipe] nopominghulo adishe mbali domulonga opa kala omuti womwenyo, ou hau ima lwomulongo naluvali ndee tau eta oiimati yawo keshe ohani; nomafo [ao] oo okuvelula oiwana.” Jehova ota ka xulifa po filufilu okuhawanenena oko “oiwana,” ile tu tye, eengudu dovanhu da fyuulula kuAdam, te shi ningi okupitila momafiloshisho oo opafaneko. Onghee hano, ‘eshi shotete otashi ka xulifwa po’ shili.
ONGUDU YOUPRISTERI WOPAUHAMBA OTAI KA WANIFA PO FILUFILU OILONGA YAYO
17. Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka wanifa po shike?
17 Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka twala ovapangelwa vayo vokombada yedu mewaneneno pexulilo lomido eyovi. Opo nee, Kristus, oo e li Ohamba nOmupristeri Omukulunhu, ota ka yandja ovanhu ovo va wanenena kuJehova. (Lesha 1 Ovakorinto 15:22-26.) Kungaho, ongudu youpristeri wopauhamba oya wanifa po filufilu oshilonga shayo.
18. Ongahelipi Jehova ta ka twikila okulongifa ovapangeli pamwe naKristus konima eshi va wanifa po oshilonga shavo?
18 Mbela Jehova ota ka pa ovapangeli pamwe naKristus oilonga ilipi konima yomido eyovi? Ehololo 22:5 ola ti kutya “otava ka pangela ngaashi eehamba alushe fiyo alushe.” Ndele mbela otava ka pangela oolyelye? Ombibeli inai yandja ouyelele u na sha naasho. Jehova ota ka twikila okulongifa ovapangeli ovo opo a wanife po omalalakano aye fiyo alushe, molwaashi otava ka kala ve na omwenyo ihau fi nove na owino wokukwafela ovanhu.
19. Ovo tava ka kala pEdimbuluko lefyo laJesus ove na okudimbuluka shike?
19 Natu dimbulukweni omahongo Ombibeli oo eshi hatu ka dana Edimbuluko lefyo laJesus mEtine lomafiku 5 Aprili 2012. Oshixupe shinini shOvakriste ovavaekwa osho shi li natango kombada yedu otashi ka kufa ombinga mokunwa omaviinyu matilyana nokulya omungome uhe na onhafi, osho tashi ulike kutya ove li oshitukulwa shehangano lipe. Omadidiliko oo taa faneke ekuliloyambo laKristus otae ke va dimbulukifa oufembanghenda munene nosho yo onghandangala oyo tava ka dana fiyo alushe mokuwanifwa kwelalakano laKalunga. Atusheni natu ningeni omalongekido tu ka kale pEdimbuluko olo opo tu ulikeni olupandu letu lokupandula Jehova Kalunga eshi a nangeka po ongudu youpristeri wopauhamba oyo tai ka etela ovanhu aveshe omanangeko noupuna.
[Efano pepandja 29]
Ongudu youpristeri wopauhamba otai ka etela ovanhu omanangeko noupuna taa kalelele