ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr17 Februali ep. 1-8
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Februali 2017

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Februali 2017
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
  • Oupalanyole
  • 6-12 FEBRUALI
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
mwbr17 Februali ep. 1-8

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

6-12 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 47-51

“Okudulika kuJehova ohaku eta omanangekonoupuna”

(Jesaja 48:17) Omwene Omukulili woye, Omuyapuki waIsrael ota ti ngaha: “Aame Omwene Kalunga koye, ou handi ku longo eshi tashi ku wapalele, ndele handi ku tula mondjila ei u nokweenda nayo.

ip-2 131 okat. 18

Jehova ohe tu hongo osho tashi tu wapalele

“Diinina oipango yange”

18 Omuprofeti Jesaja okwa nwefwa mo a shange a ti: “Omwene okwa tuma nge nOmhepo yaye. Omwene Omukulili woye, Omuyapuki waIsrael ota ti ngaha: “Aame Omwene Kalunga koye, ou handi ku longo eshi tashi ku wapalele, ndele handi ku tula mondjila ei u nokweenda nayo.” (Jesaja 48:16b, 17) Eendjovo daJehova odo di na sha nefiloshisho loshiwana shOvaisrael odi na okukala da li de shi shilipaleka kutya Kalunga ote ke shi mangulula mo muBabilon. Oye a li Omukulili woshiwana osho. (Jesaja 54:5) Jehova okwa li a hala Ovaisrael va tungulule ekwatafano lavo naye nokudiinina oipango yaye. Elongelokalunga lashili ole likolelela kokudulika keemhango daKalunga. Ovaisrael kava li tava dulu okweenda mondjila oyo ya yuka ngeenge kapa li oo te va hongo ‘ondjila oyo ve na okweenda nayo.’

(Jesaja 48:18) Akutu, ngeno ove wa li wa diinina oipango yange, ngeno ombili yoye oya kala ngaashi omulonga tau tondoka, nouyuki woye ngaashi omakufikufi omefuta.

ip-2 131 okat. 19

Jehova ohe tu hongo osho tashi tu wapalele

19 Jehova okwa li a hala oshiwana shaye shi henuke oiponga noshi hafele onghalamwenyo eshi a popya eendjovo dihokwifa a ti: “Akutu, ngeno ove wa li wa diinina oipango yange, ngeno ombili yoye oya kala ngaashi omulonga tau tondoka, nouyuki woye ngaashi omakufikufi omefuta.” (Jesaja 48:18) Eendjovo odo da popiwa kOmushiti ka da li tuu tadi kumu omutima! (Deuteronomion 5:29; Epsalme 81:13) Ponhele Ovaisrael va ye moukwatwa, ova li tava dulu okuhafela ombili oyo ya fa omeva ta kunguluka momulonga. (Epsalme 119:165) Oilonga yavo youyuki oya li tai dulu okukala ya fa omakufikufi efuta oo itaa dulu okuvalwa. (Amos 5:24) Jehova okwa li a ulika kutya okwa hokwa Ovaisrael eshi e va ulikila pahole ondjila oyo ve na okweenda nayo. Osho osha li ashike tashi shiiva ngeno ova pwilikinine.

(Jesaja 48:19) Opo nee ngeno oludalo loye ola li li fike pehekedu, naava tava di molutu loye, vahapu ngaashi omawe edu ngeno edina loye itali ka dimwa po ndele itali ka kana moipafi yange.”

ip-2 132 okat. 20-21

Jehova ohe tu hongo osho tashi tu wapalele

20 Ovaisrael ova li tava ka mona omanangeko noupuna elipi ngeenge ove lidilulula? Jehova okwa ti: “Opo nee ngeno oludalo loye ola li li fike pehekedu, naava tava di molutu loye, vahapu ngaashi omawe edu ngeno edina loye itali ka dimwa po ndele itali ka kana moipafi yange.” (Jesaja 48:19) Jehova okwa li a dimbulukifa oshiwana eudaneko olo kutya oludalo laAbraham otali ka hapupala “ngaashi eenyofi dokeulu nongaashi eheke pomunghulo wefuta.” (Genesis 22:17; 32:12) Ashike nande ongaho, oludalo laAbraham ola kala linashibofa, noi na li wanifilwa eudaneko olo. Mondjokonona yavo ova kala nokulonga owii nokungaho edina lavo ola li la wana oku ku kufwa mo mOmhango yaJehova. (Deuteronomion 28:45) Natango, Jehova ka li a hala okuhanauna po oshiwana shaye noku shi efa po filufilu.

21 Omafinamhango oo twa dja nokukundafana otaa longo yo nokoshiwana shaJehova shokunena. Jehova oye Odjo yomwenyo noku shii osho sha denga mbada nanghee keshe umwe e na okuhafela onghalamwenyo. (Epsalme 36:9) Jehova eshi a tula po omilandu, hakutya ngeno okwa hala okunyona po ehafo letu ndele okwa hala tu mone mo ouwa. Ovakriste vashili ohava tambula ko eshivo olo mokukonga ewiliko laJehova. (Mika 4:2) Omilandu daJehova ohadi tu amene pamhepo, hadi pameke ekwatafano letu naye noku tu amena tuha nwefwe mo kounyuni waSatana ou wa kolokosha. Ngeenge otwa kala tu na olupandu li nasha nomifikamhango daJehova, osho otashi ka ulika kutya otwa hala Jehova e tu longe osho tashi tu wapalele. Ohatu ka mona kutya ‘oipango yaye kai fi idjuu.’ Ngeenge otwe i diinine, itatu ka kufwa mo moshiwana shaye. — 1 Johannes 2:17; 5:3.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 49:6) Ye okwa tya: “Itashi ku wanene, oove omupiya wange, ngeenge to pamekulula omapata aJakob ndele to alula oonakuxupa muIsrael, ndelenee ohandi ku tula po u kale ouyelele woiwana, exupifo lange opo li hange fiyo okominghulo dedu.”

w07 4/1 5 okat. 8

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 36:1–66:24

49:6—Ongiini Mesiasa e li “uuyelele waapagani” nonando sho a li kombanda yevi okwa li owala u uvithile oyanamati yaIsraeli? Shika osho shi li ngaaka omolwiilonga mbyoka ya li ya longwa kaalongwa ye konima yeso lye. Ombiimbeli otayi ulike kutya Jesaja 49:6 ota popi wo shi na ko nasha naalongwa ye. (Iilonga 13:46, 47) Nena Aakriste aagwayekwa mboka taya kwathelwa kongundu onene ndjoka tayi longele Kalunga oye li “uuyelele waapagani” molwaashoka otaya gandja uuyelele kaantu sigo ‘okooha dhuuyuni.’—Mateus 24:14; 28:19, 20.

(Jesaja 50:1) Omwene ota ti ngaha: “Omushangwa wehengo wanyoko ou li peni, ou nde mu hengifa po? Ile olyelye ou nde mu lila oikolo nonde mu landifa po? Tala, nye omwa landifwa po omolwomanyonauno eni, nomolwomatauluko eni nyoko okwa hengwa po.

it-1 643 okat. 4-5

Ehengo

Ehengafano lopafaneko. Ohombo ei ya popiwa pamishangwa edi oyopafaneko. (Jes 54:1, 5, 6; 62:1-6) Natango otai dulu yo okuyukifwa keteyohombo ile okutaataa omukulukadi. — Jer 3:8.

Ouhamba waJuda owa li wa findwa, na Jerusalem osha li sha hanaunwa po mo 607 K.O.P., novakalimo ova li va twalwa moukwatwa kOvababilon. Omido da tetekela, Jehova okwa hangwa nale a xunganeka okupitila momuprofeti kutya Ovajuda otava ka ya moukwatwa eshi a ti: “Omushangwa wehengo wanyoko ou li peni, ou nde mu hengifa po?” (Jes 50:1) Outumbulilo ‘nyoko’ ile tu tye ehangano lopaiwana ola kufwa po ndele ha molwaashi Jehova a teya po ehangano nokuhengana, ndele omolwaashi ohava longo owii nove li omhinge nOmhango. Ashike oshixupe shOvaisrael osha li she lidilulula nokwiilikana opo shi kale ke po ekwatafano nomushamane washo, Jehova, noshi kale moshilando shasho. Omolwedina laye, Jehova okwa shunifa oshiwana shaye kedu lasho mo 537 K. O. P., ngaashi a li udaneka konima yomido 70 odo sha kala moukwatwa. — Eps 137:1-9.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 51:12-23) Ame, heeno, Ame mwene handi mu hekeleke; oove lyelye, eshi to tila omunhu ou e nokufya nomona womunhu ou e nokuxula po ngaashi omwiidi, 13 ndele ho dimbwa Omwene, omushiti woye, ou a nyanununa eulu nokwa dika edu, eshi efimbo keshe mefiku alishe owa kala to kakamene oupyuhandu womuhepeki, eshi a hala oku ku nyona po! Ndelenee oupyuhandu womuhepeki ou li peni hano? 14 Ou a petamekwa keemhango ota ka manguluka diva, ndele ita file momambulukwena noita ka hepa omungome. 15 Ndelenee Aame Omwene Kalunga koye, handi tukulukifa efuta, opo omakufikufi alo a ngungume. Edina laye olo Omwene Kalunga komatanga ovakwaita. 16 Ndele Ame onda tula eendjovo dange mokanya koye nonde ku holeka momudidimbe weke lange, opo ndi dike eulu nondi kanghameke edu nondi lombwele Sion ndi tye: “Oove oshiwana shange.” 17 Penduka po, yambuka po; Jerusalem, fikama; oove tuu ou wa li wa pewa okunwa meke lOmwene eholo loupyuhandu laye, ndele wa nwa eholo lekolwifo nowe li mana filu. 18 Kape na nande umwe womovana aveshe Ye e va dala, e ku findikile ko; kape na nande umwe womovana vaye aveshe e va kulifa e mu kwata keke. 19 Oinima ei ivali oye ku hanga; olyelye te ku kenukile? Ehanauno neteyaulo, ondjala neongamukonda; ohandi dulu ngahelipi oku ku hekeleka? 20 Ovamwoye ovamati ova unda, va nangala meengolo domapandavanda ngaashi omhuulu ya kwatelwa mekolo, ovo tuu ovo va handukilwa kOmwene nova tanguninwa kuKalunga koye. 21 Onghee hano shi pwilikina oove, omufininikwa ou wa kolwa, nande ino kolwa komaviinyu: 22 Omwene woye ota ti ngaha: “Omwene Kalunga koye ou ota popile oshinima shoshiwana shaye: Tala, ohandi kufa meke loye onheka yokukolwifa neholo loupyuhandu wange, ito li nu vali. 23 Ndelenee Ame onda hala ndi li yandje momake ovahepeki voye, ovo ve ku lombwela: nangala eombe, tu ende ko, ove nowa ninga ombuda yoye ngaashi edu nongaashi ondjila yokweendwa kovanhu.”

13-19 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 52-57

“Kristus okwa hepekwa molwetu”

(Jesaja 53:3-5) Ye okwa li a dinika, okwa li a efiwa kovanhu, omulumenhu womaluhodi nomwiiki wouyehame, heeno, ngaashi umwe molwaye aveshe ova uvika oipala yavo, vehe mu tale; Ye omudinwa ndele Ye otwe mu tala a fa oshinima shongaho. 4 Ndele Ye okwe litwika oudu wetu, nokwa humbata omauyehame etu. Fye otwe mu tala, a handukilwa, a hepekwa nokwa dengwa kuKalunga. 5 ndelenee Ye okwa tuwa molwomatauluko etu, nokwa nyanyaulwa molwowii wetu. Ehandu ole mu hanga, opo tu kale tu na ombili, ndele twa velulwa molwoipute yaye.

w09 1/1 26 okat. 3-5

Omupiya waJehova “okwa tuwa molwomatauluko etu”

Omupiya okwa li a ‘dinika’ nokwa li a talika ko “a fa oshinima shongaho”

3 Lesha Jesaja 53:3. Diladila ashike kutya Omona waKalunga ewifa okwa li e udite ngahelipi eshi a fiya po Xe, oo va kala tava longo pamwe naye nehafo, nokuuya kombada yedu a yandje omwenyo waye u li oikulila opo a xupife ovanhu koulunde nefyo! (Fil. 2:5-8) Omayambo oinamwenyo oo kwa li haa yambwa koshi yOmhango yaMoses okwa li ashike omudidimbe waasho sha li tashi ka wanifwa po keyambo laJesus. Eyambo laJesus ole shi ninga tashi shiiva opo ovanhu va dule okudiminwa po filufilu omatimba avo. (Heb. 10:1-4) Ovajuda ova li ngeno ve na okutambula ko Messias omuudanekwa noku mu fimaneka, molwaashi ova kala va teelela Messias. (Joh. 6:14) Ndele ponhele yokutambula Kristus, Ovajuda ova li ve mu ‘dina’ nova li ve mu tala ko “a fa oshinima shongaho” ngaashi ashike Jesaja a li a xunganeka. Omuyapostoli Johannes okwa popya shi na sha naJesus a ti: “Okwe uya kovambulavo, ndele ava vokombulavo inave mu tambula.” (Joh. 1:11) Omuyapostoli Petrus okwa li a lombwela Ovajuda a ti: “Kalunga kootate, Oye a fimanekifa Omona Jesus, Oye tuu ou nye mwe mu yandja, nomwe mu lidimbika koshipala shaPilatus, ye eshi kwa li a pangela oku mu efa. Ndele nye mwe lidimbika Omuyapuki nOmuyuki.” — Oil. 3:13, 14.

4 Jesaja okwa li yo a xunganeka kutya Jesus ota ka kala ‘omwiiki wouyahame.’ Omafimbo amwe, Jesus okwa li shili ha kwatwa keloloko fimbo a li moukalele waye, ndele kape na oumbangi oo tau ulike kutya Jesus okwa li a kwatwa koudu ile komukifi wonhumba. (Joh. 4:6) Ashike Jesus okwa li a ika ouyahame wovanhu ovo a li ta udifile. Okwa li ha kala e uditile ovanhu ovo onghenda nokwa li a velula ovanaudu vahapu. (Mark. 1:32-34) Kungaho, Jesus okwa li a wanifa po exunganeko olo tali ti: “Okwe litwika oudu wetu, nokwa humbata omauyahame etu.” — Jes. 53:4a; Mat. 8:16, 17.

Omupiya okwa li a talika ko a “dengwa kuKalunga”

5 Lesha Jesaja 53:4b. Ovanhu vahapu ovo va li ko pefimbo laJesus kava li ve udite ko kutya omolwashike Jesus a li e na okuhepekwa nokufya. Ova li tava diladila kutya Kalunga okwa li a handukila Jesus, a fa ngeno te mu hepeke nomukifi wonhumba unyanyalifi. (Mat. 27:38-44) Ovajuda ova li tava lundile Jesus kutya okwa sheka Kalunga. (Mark. 14:61-64; Joh. 10:33) Ndele nande ongaho, Jesus ka li omulunde noka li ha sheke Kalunga. Omapopyo oo kutya Jesus okwa li ta ka dipawa molwaashi a sheka Kalunga oku na okukala a li a wedela ko kouyahame waye, molwaashi Jesus okwa li e hole Xe neenghono. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a halela okuwanifa po ehalo laJehova. — Mat. 26:39.

(Jesaja 53:7, 8) Okwa hepekwa shaashi e liyandja Ye mwene, Ye ina makula okanya kaye, ongaashi odjona tai twalwa i ka dipawe, nongaashi odi tai mwenenene omukululi wayo, naye yo ina makula okanya kaye. 8 Ye okwa kufwa mefininiko nometokolo, ndele olyelye womepupi laye e shi diladila? Oye a tetwa mo medu lovanamwenyo; molwomanyonauno oshiwana shange, ehandu ole mu hanga.

w09 1/1 27 okat. 10

Omupiya waJehova “okwa tuwa molwomatauluko etu”

Omupiya okwa li ngaashi “odjona tai twalwa i ka dipawe”

10 Lesha Jesaja 53:7, 8. Eshi Johannes Omuninginifi a li a mona Jesus te uya kuye, okwa li a ingida a ti: “Tala, Odjona yaKalunga tai kufa po omatimba ounyuni.” (Joh. 1:29) Eshi Johannes a ti kutya tala Odjona ta ulike kuJesus, otashi dulika a li ta diladila eendjovo daJesaja, odo tadi ti kutya Jesus okwa li ‘ngaashi odjona tai twalwa i ka dipawe.’ (Jes. 53:7) Jesaja okwa li a xunganeka kutya Jesus ota ka “yandja omwenyo waye mefyo.” (Jes. 53:12) Shihokwifa, oufiku oo Jesus a li a dika po Edimbuluko lefyo laye, okwa li a pa ovayapostoli vaye ovadiinini 11 eholo lomaviinyu, ndele ta ti: “Olo ohonde yange, ohonde yehangano, tai tilwashi [molwavahapu okudima] po omatimba.” — Mat. 26:28.

(Jesaja 53:11, 12) Molwoudjuu womwenyo waye ote ke shi mona ndele ta kuta; nomolweshiivo laye Omupiya wange omuyuki ota ka ninga vahapu ovayuki, ndele Ye ota humbata omatimba avo. 12 Onghee hano ohandi mu pe oshitukulwa mokati kovanenenhu, ndele ta ka tukula oshihakanwa pamwe novanaenghono, osheshi okwa yandja omwenyo waye mefyo nokwa valulilwa movakolokoshi, okwa humbata omatimba avahapu nokwa ilikanena ovanyoni.

w09 1/1 28 okat. 13

Omupiya waJehova “okwa tuwa molwomatauluko etu”

Omupiya ota ka ninga “vahapu ovayuki”

13 Lesha Jesaja 53:11, 12. Jehova okwa popya kombinga yOmupiya waye omuhoololwa, a ti: “Omupiya wange omuyuki ota ka ninga vahapu ovayuki.” Mbela osho okwa li te ke shi ninga ngahelipi? Oshitukulwa shaxuuninwa shovelishe 12 oshe tu etela popepi enyamukulo kepulo olo. Ovelishe oyo oya ti: ‘[Omupiya] okwa ilikanena ovanyoni.’ Ovana vaAdam aveshe ova dalwa ovalunde, ile tu tye, “ovanyoni.” Onghee hano, “ondjabi youlunde” oyo efyo. (Rom. 5:12; 6:23) Kungaho, ovanhu ovalunde ova li va pumbwa okuhanganifwa naJehova. Etukulwa 53 laJesaja ola yelifa nawa nghee Jesus a ‘ilikanena’ ile tu tye a popila ko ovanhu ovalunde, eshi la ti: “Ehandu ole mu hanga, opo tu kale tu na ombili, ndele twa velulwa molwoipute yaye.” — Jes. 53:5.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 54:1) Kuwilila, oove ongadji ou ino dala, kuwilila pombada ove u hafe, ove ou iho fetwa. Osheshi ounona vomunangekwa ovahapu, ve dule ovana vomuhombolwa Omwene ta ti.

w06 3/15 11 okat. 2

“Omafaneko” oo otaa ti sha kufye

Sara oo e li omukainhu ‘omudalwa’ nomona waye, Isak, otava faneke shike? Paulus okwa shanga kutya Sara, “ongadji,” ota faneke omukulukadi waKalunga, oo e li oshitukulwa shehangano lomeulu. Omukainhu oo okwa li ongadji meityo olo kutya ofimbo Jesus ine uya kombada yedu ka li e na ko “ovana” va vaekwa nomhepo. (Ovagalati 4:27; Jesaja 54:1-6) Ndele mOpentekoste yomo 33 O.P., ovalumenhu novakainhu ova li va tililwa omhepo iyapuki ve li ongudu, nokungaho ova dalululwa ve li ovana vomukainhu oo womeulu. Ovana ovo va dalwa kehangano olo ova li va ninga ovana vaKalunga nova ninga ovafyuululi pamwe naJesus Kristus koshi yehangano lipe. (Ovaroma 8:15-17) Omuyapostoli Paulus oo e li umwe womovana ovo okwa shanga a ti: “Jerusalem shokombada, osho omudalwa, nosho meme yetu.” — Ovagalati 4:26.

(Jesaja 57:15) Osheshi Omwene nOmufimanekwa ou ha kala moukwaalushe, nedina laye Omuyapuki, Ye ota ti: Ame ohandi kala pokule mokombadambada nomouyapuki nomwaava ve na omhepo ya nyanyaulwa noye lininipika, opo ndi hekeleke omhepo yovalininipiki nondi tululule omwenyo momutima waava va nyanyaulwa.

w05 11/1 17 okat. 3

Kulika elininipiko lashili

Oshihopaenenwa sha denga mbada shelininipiko

3 Jehova omunenenene nokwa tumbala neenghono, ndele “omesho [aye] taa tale edu alishe, opo a kwafe neenghono ovo have liameke kuye nomutima aushe.” (2 Omafimbo 16:9) Ndele oha ningi po shike ngeenge okwa mono ovanhu vongaho ovo have mu longele va wililwa po omolwomayeleko e lili noku lili? Oha “kala” pamwe navo okupitila momhepo yaye iyapuki “opo [a] hekeleke omhepo yovalininipiki [noku] tululule omwenyo momutima waava va nyanyaulwa.” (Jesaja 57:15) Kungaha, ovalongeli vaye va pepalekwa ohava kala ve na eenghono okutwikila oku mu longela nehafo. Osho itashi holola tuu elininipiko laKalunga!

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 57:1-11) Omuyuki ota nyonauka po, ndele kape na ou te shi diladila komutima waye; ovayuki otava nakulwa po, ndele kape na ou te shi pula, osheshi omuyuki ota nakulwa mo aha hangike koukolokoshi. 2 Ye ota i nombili, heeno, ava tava ende neendjila douyuki, otava ka tulumukwa komitala davo. 3 Ndelenee nye ileni oku, onye ovana vomukainhu omhule, onye oludalo lomuhaeli noshixwanga. 4 Olyelye ou tamu mu yolifa? Olyelye ou tamu mu akamene omakanya eni, ndele tamu mu leve nelaka? Hanye tuu ava ovana vometauluko noludalo lomoipupulu? 5 Onye tuu ava mwe lipupyalekifa pomiandi, koshi yomuti keshe mutalala; onye ava hamu dipaele ovana veni momalufilu momakololo omamanya. 6 Okombada yomamanya olukwelengedje mefilu opo pe na oshitukulwa shoye, heeno, osho oshipewa shoye; oko we va tilila oikunwayambo nowe va etela eendjayambo! Ngeno osho nee tashi wanene nge osho? 7 Ove we lilongela omutala woye komhunda ile, ndele oko wa londa u ka yandje omayambo. 8 Ndele konima yepeta noyoikulo owa tulika ko edidilikoledimbulukifo. Osheshi mokuliteeka nge owa londa komutala ndele we lidula nowe u mbwalangadjifa, wa kundafana ondjabi yoye u i pewe kuvo, wa li u udite ounyenye okukala puvo, nowa mona ombelela yavo. 9 Ndele ove wa ya kuMolek u nomaadi, ndele wa ninga omuvavo woye muhapu; ndele ove wa tuma ovatumwa voye keenhele dokokule, heeno, mokule fiyo omoshovafi. 10 Ove wa lololwa komaendaaendo oye okokule, ndele ino tya ngeno: Eshi oshimha, oshimha yongaho! Ove wa mona eenghono dipe, opo nee ove ino kwatwa koungone. 11 Ndelenee olyelye ou hano we mu lungama nowe mu tila? Eshi wa ninga omunaipupulu ndele ino dimbulukwa nge vali, ndele ino shi tula momutima woye? Handi ti: Onda mwena nokumwenenena efimbo lile, onghee hano ove wa kala ino tila nge?

20-26 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 58-62

“Udifa pombada omudo muwa wOmwene”

(Jesaja 61:1, 2) Omhepo yOmwene, Omwene oi li kombada yange, osheshi Ye okwa vaeka nge ndi udifile omapongo ondaka yehafo, okwa tuma nge ndi mange ava ve na omutima wa nyanyaulwa, okwiingidila eenghwate emangululo naava ve li meemango, eyeuluko leedolongo; 2 okuudifa pombada omudo muwa wOmwene nefiku longhone yaKalunga ketu, okuhekeleka aveshe ava va polimana;

ip-2 322 okat. 4

MuSion otamu ka dja ouyuki

“Omudo muwa”

4 Jesaja okwa shanga a ti: “Omhepo yOmwene, Omwene oi li kombada yange, osheshi Ye okwa vaeka nge ndi udifile omapongo ondaka yehafo, okwa tuma nge ndi mange ava ve na omutima wa nyanyaulwa, okwiingidila eenghwate emangululo naava ve li meemango, eyeuluko leedolongo.” (Jesaja 61:1) Olyelye a li a lombwelwa a udife onghundana iwa? Otashi dulika oo Jesaja oye a li a lombwelwa tete a ninge ngaho, eshi a nwefwa mo kuKalunga a shange onghundana iwa i na sha naavo va li moukwatwa waBabilon. Onghee hano, Jesus oye a li a wanifa po eendjovo odo da xunganekwa kuJesaja eshi a li e di tula moilonga. (Lukas 4:16-21) Jesus okwa li a tumwa e uye a udifile ovalininipiki onghundana iwa, nokwa li a vaekwa nomhepo iyapuki peninginifo laye. — Mateus 3:16, 17.

(Jesaja 61:3, 4) okudika komutwe woonakunyika oluhodi vaSion, embale loulenga ponhele yomute, nomuvavo wehafo ponhele yoluhodi, oshikutu shehambelelo ponhele yomhepo ya djuupala; opo vo va ifanwe omiti domiterebinti douyuki, oshikunino shOmwene shoku mu fimanekifa. 4 Ndele vo otava ka tungulula omakulukuma onale nomaputu omafiku onale tave ke a nangala vali. Ndele tava ka tungulula oilando ya hanaunwa po ei ya kala omaputu kepupi fiyo okepupi.

ip-2 326-327 okat. 13-15

MuSion otamu ka dja ouyuki

13 Okudja mOpentekoste 33. O P. okuyuka komesho, Kalunga okwa li a kuna ‘omiti dinene douyuki’ eshi a vaeka Ovakriste ovaladi, kungaho okwa li a dika po ehangano laye lipe lopamhepo olo li li ‘Israel yaKalunga.’ (Ovagalati 6:16) Momukokomoko womido omafele, omiti odo oda enda tadi hapupala fiyo da hanga omuvalu 144 000 nohadi imi oiimati yopamhepo ile hadi fimanekifa Jehova. (Ehololo 14:3) Oshixupe ‘shomiti’ odo dinene osha kala sha mwenyopala unene tuu okudja mo 1919, eshi Jehova a kwafela Israel shopamhepo shi kale she lipyakidila. Oshixupe shomiti odo osha kala tashi imike oiimati youyuki unene tuu eshi Jehova a kala te shi pe omeva opamhepo. — Jesaja 27:6.

14 Jesaja okwa yelifa oilonga yomiti odo a ti: “Ndele vo otava ka tungulula omakulukuma onale nomaputu omafiku onale tave ke a nangala vali. Ndele tava ka tungulula oilando ya hanaunwa po ei ya kala omaputu kepupi fiyo okepupi.” (Jesaja 61:4) Koshi yelombwelo lohamba yaPersia, Kores, Ovajuda ovadiinini ova li va dula okushuna va ka tungulule Jerusalem, osho sha kala oikulukuma oule wefimbo lile. Okutungululwa oko okwa li taku ka didilikwa mo momido odo tadi landula 33 O.P. no 1919.

15 Mo 33 O.P., ovahongwa vaJesus ova li va nyika oluhodi eshi a li a kwatwa po, a hepekwa nokudipawa. (Mateus 26:31) Ashike etaleko lavo ola ka lunduluka eshi e va holokela konima yenyumuko laye. Konima eshi va tililwa omhepo iyapuki, ova kala ve lipyakidila noilonga yokuudifa “muJerusalem nomuJudea ashishe nomuSamaria nofiyo okominghulo dounyuni.” (Oilonga 1:8) Kungaho ova li va hovela okutungulula elongelokalunga la koshoka. Monghedi ya faafana, okudja mo 1919 okuyuka komesho Jesus Kristus okwa kala ta longifa oshixupe shovamwaxe ovavaekwa shi tungulule “oilando ya hanaunwa po ei ya kala omaputu kepupi fiyo okepupi.” Oule womafelemido, ovawiliki vomalongelokalunga oukwakriste ova dopa okuyandja eshiivo laJehova nokulipingena po neenghulunghedi dovanhu nosho yo omahongo ehe li pamishangwa. Ovakriste ovavaekwa ova li va koshola omaongalo nokuxulifa po omahongo oo a totwa po komalongelokalunga oipupulu opo va dule okutungulula elongelokalunga la lashili noku li xumifa komesho. Ova li yo va hovela oshikonga shinenenene shokuyandja oundombwedi osho ina shi ningwa nande onale mounyuni. — Markus 13:10.

(Jesaja 61:5, 6) Ovanailongo otave mu lifile oimuna yeni, naava va dja koilongo noilongo otava ningi ovalongi voikokola yeni yomiviinyu. 6 Ndelenee nye otamu ka ifanwa ovapristeli vOmwene ndele tamu ka tiwa: Ovamati vaKalunga ketu! Onye otamu ka lya oupuna woiwana ndele tamu litumbalekele oshinge shavo.

w12 12/15 25 okat. 5-6

‘Ovanailongo’ twa hangana melongelokalunga lashili

5 Vamwe otashi dulika ve lipule shi na sha nexunganeko laJesaja 61, olo tali wanifwa meongalo lopaKriste. Ovelishe 6 yetukulwa olo otai popi ovo tava ka kala “ovapristeri vOmwene.” Ndele ovelishe 5, oya popya “ovanailongo” ovo tava ka kwafela nokulonga pamwe ‘novapristeri’ ovo. Omolwashike ovelishe oyo ya popya shi na sha ‘novanailongo’?

6 ‘Ovapristeri ovo vOmwene’ Ovakriste ovavaekwa ovo tava ‘nyumunwa tete’ notava “ka ninga ovapristeri vaKalunga novaKristus, ndele tava ka pangela pamwe naye ngaashi eehamba omido eyovi limwe.” (Eh. 20:6) Kakele kaasho, ope na yo Ovakriste vahapu ovadiinini ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu. Ovakriste ovo ohava longo nove na ekwatafano lopofingo naavo tava i meulu. Ndele molwaashi kave fi oshitukulwa ‘shaIsrael yaKalunga’ ove li ngaashi ovanailongo. Ova hafa eshi tava longo pamwe ‘novapristeri vOmwene’ ve li ‘ovafita voimuna novalongi voikokola yomiviinyu’ moilonga yeteyo notava kwafele ovavaekwa mokufimanekifa Kalunga okupitila mokuudifa nokuhonga vamwe oshili. Ovavaekwa nosho “eedi dimwe” ohava hongo ovanhu oshili noku va kwafela pahole va kale metwokumwe nayo. — Joh. 10:16, NW.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 60:17) Ponhele yoshikushu ohandi tula po oshingoldo noponhele yoivela ohandi tula po oshisiliveli, ponhele yomuti ohandi tula po oivela ya twima noponhele yemanya oivela. Ombili ohandi i ningi epangelo loye, nouyuki ohandi u ningi omuyukifili woye.

w15 7/15 6 okat. 14-17

Longa noudiinini u wede ko kewapalo loparadisa yopamhepo

14 Ovanamido vahapu momaongalo etu ova mona omalunduluko oo a ningifa oshitukulwa shehangano laJehova shokombada yedu shi kale shiwa neenghono. Otava dimbuluka eshi omaongalo a li e na omupiya weongalo ponhele yolutu lovakulunhuongalo, eshi oilongo ya li i na omupiya woshitaimbelewa ponhele yOkomitiye yOshitaimbelewa, ile eshi omilandu da li hadi tulwa po komupresidente wehangano lo-Watch Tower ponhele yOlutuwiliki lEendombwedi daJehova. Nonande ovamwatate va tya ngaho ova li ve na ovakwafeli ovadiinini, omunhu umwe oye ashike a li ha ningi omatokolo momaongalo, moitaimbelewa nosho yo keembelewa da kula. Konima yo 1970, opa li pa ningwa omalunduluko opo omatokolo a kale haa ningwa kongudu yovakulunhuongalo ponhele yomunhu umwe.

15 Omolwashike omalunduluko oo a etela ehangano ouwa? Omolwaashi okwa kanghamena keudeko lOmishangwa la pepalekwa. Ponhele yokukala ashike omunhu umwe oye ta ningi omatokolo, ehangano ohali mono ouwa momaukwatya mawa ovakulunhuongalo aveshe, ile “eeshali” di li ovanhu da yandjwa kuJehova. — Ovaefeso 4:8; Omayeletumbulo 24:6.

16 Diladila komalunduluko amwe oo opo a ningilwe e na sha noileshomwa yetu. Ohatu hafele okuyandja moukalele wetu oileshomwa tai kwafa notai hokwifa. Diladila yo kunghee hatu longifa oinima youteknologi yoshinanena opo tu udife onghundana iwa. Pashihopaenenwa, o-website yo-jw.org otai dulu okuhanga ovanhu vahapu neenghono opo va dule okumona ekwafo olo va pumbwa lela. Omalunduluko aeshe oo otaa ulike kutya Jehova oku na ko nasha novanhu neenghono noku va hole.

17 Otwa pandula omolwomalunduluko oo a ningwa shi na sha nokwoongala kwetu opo tu mone efimbo lelongelokalunga loukwaneumbo ile ekonakono lopaumwene. Otwa pandula yo omalunduluko oo a ningwa shi na sha noyoongalele yetu. Otu wete kutya otai ende tai xwepopala omudo keshe. Otwa pandula yo omolwedeulo olo hatu mono meefikola detu dihapu dopaMbibeli. Omalunduluko aeshe oo okwa ulika sha yela kutya Jehova ota wilike ehangano laye nosho yo kutya ota twikile okuninga oparadisa yopamhepo iwa neenghono.

(Jesaja 61:8, 9) Osheshi Ame Omwene ndi hole ouyuki, handi tondo oukolokoshi nomanyeko; Ame ohandi va pe ondjabi yavo noudiinini, ndele ohandi ningi ehangano laalushe navo. 9 Ndele oludalo lavo otali ka shiivika mokati koiwana noitutumine yavo mokati kovanhu vomoilongo, aveshe ava tave va mono, tava ka dimbulukwa kutya, ovo oludalo la nangekwa noupuna kOmwene.

w07 4/1 7 okat. 5

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 36:1–66:24

Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:

61:8, 9 (Yelekanitha OB-1954.)—“Ehangano lyaaluhe” oshike, noolye “oluvalo”? Ndika olyo ehangano epe ndyoka Jehova a ninga nAakriste aagwayekwa. “Oluvalo” olwo “oonzi dhilwe” nenge omamiliyona ngoka taga pulakene ketumwalaka lyawo.—Johannes 10:16, OB-1954

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 62:1-12) MolwaSion itandi mwena nomolwaJerusalem itandi mono etulumuko fiyo ouyuki washo tau holoka, ngaashi evilimo nexupifo lasho, ngaashi onyika ya xwama. 2 Ndele oiwana otai ka mona ouyuki woye neehamba adishe oshinge shoye, ndele ove to ka lukwa edina lipe, olo tali ka lukwa kokanya kOmwene. 3 Ndele ove to ka ninga oshishani sha wapala meke lOmwene nokakwamo koulenga kokomutwe wohamba omeke laKalunga koye. 4 Ove ito ifanwa vali Omuhengwa, nedu leni itali ifanwa vali Ofuka yOngaho; ndelenee oto ifanwa Omuholike wange, nedu loye Omuhombolwa, osheshi Omwene e ku hole, nedu loye tali ka hombolwa. 5 Osheshi ngaashi omulumenhu omunyasha ta hombola okakadona, osho yo ovamwoye otave ku hombola nongaashi omuhomboli ta hafele omuhombolwa osho yo Kalunga koye te ku hafele. 6 Akutu Jerusalem, keehotekuma doye onda nangeka ko ovanangeli, ava itava mwena nande omutenya noufiku. Akutu nye ava hamu dimbulukwa Omwene, inamu litulumukifa, 7 ndele inamu mu efa a tulumukwe fiyo a tungulula Jerusalem nosha ninga ehambelelo kombada yedu. 8 Omwene okwa ana eano lolulyo laye nolokwooko kwaye kweenghono daye: Oshili oilya yoye itandi i yandje vali kovatondadi voye, ve i lye po, novanailongo itava nu vali omaviinyu oye we a longela. 9 Ndelenee ava ve li tuvikilila, otava li nokuhambelela Omwene, naava va teya, otava ka nwina momikala dange diyapuki. 10 Indei mo, indei mo mokupita moivelo, longekidileni ovanhu ondjila. Yelakanifeni, yelakanifeni oshitauwa, kufeni mo omamanya mondjila, dikileni oiwana epandela. 11 Tala, Omwene ota udifile kominghulo dedu: “Lombweleni omona okakadona Sion: ‘Tala, exupifo tali uya. Tala, ondjabi oku i kwete neliko e li likola tali ende, le mu kwatela komesho.’” 12 Ndele otava ka lukwa Oshiwana shiyapuki, Ovakulilwa vOmwene; naave Jerusalem, oto ka lukwa Omuhoololwa, oshilando sha kala itashi efiwa.

27 FEBRUALI–5 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 63-66

“Edu lipe neulu lipe otali ka eta ehafo linene”

(Jesaja 65:17) Osheshi tala, Ame ohandi shiti omaulu mape nedu lipe. Inya yonale itai dimbulukiwa vali, nongaashi kape na ou te i diladila momutima waye.

ip-2 383 okat. 23

‘Otamu ka nyakukilwa ei handi ke i shita’

23 Embo lEhololo ola popya osho omuyapostoli Johannes a mona memoniko efiku leuyo laJehova, eshi oinima yonghalelo ei tai ka xulifwa po. Hauxuninwa, Satana ota ka ekelwa mombwili. (Ehololo 19:11–20:3) Konima yemoniko olo, omuyapostoli Johannes okwa li a popya eendjovo da faafana naado da shangwa kuJesaja tadi ti: ‘Onda mona eulu lipe nedu lipe.’ Eevelise odo da ka landula emoniko olo loshinge otadi popi kombinga yefimbo olo Jehova Kalunga ta ka lundulula eenghalo dokombada yedu. (Ehololo 21:1, 3-5) Nopehe na omalimbililo, exunganeko laJesaja li na sha ‘neulu lipe nedu lipe’ otali ka wanifwa po ashike mounyuni mupe. Koshi yepangelo laKalunga ovanhu otava ka hafela oparadisa yopamhepo nokukala moparadisa yovene vene. Exunganeko olo tali hekeleke unene ololo tali ti: “Inya yonale [ouyehame, oluhodi noinima ikwao inyanyalifa] itai dimbulukiwa vali, nongaashi kape na ou te i diladila momutima waye.” Oinima aishe oyo hatu ka dimbuluka pefimbo opo itai ke tu udifa nai ngaashi kunena.

(Jesaja 65:18, 19) Ndelenee otamu ka kala alushe nokukuwililila nokunyakukilwa ei handi ke i shita. Osheshi tala, Jerusalem ohandi shi shiti enyaku linene, ovanhu vasho va kale tava hafe. 19 Ndele Ame ohandi ka kala nokuhafela Jerusalem nokuhafela pombada ovanhu vange; ndele musho itamu monika nande ondaka yokulila noyekemo.

ip-2 384 okat. 25

‘Nyakukilwa ei handi ke i shita’

25 Kunena, Jehova okwa shitifa Jerusalem “enyaku linene.” Ngahelipi mbela? Ngaashi twe shi mona, eulu lipe olo la dikwa po mo 1914 ola kwatela mo ovapangeli 144 000, ovo tava ka pangela okudja meulu. Ova xunganekwa ve li “Jerusalem Shipe.” (Ehololo 21:2) Jehova okwe va popya ve li Jerusalem Shipe eshi a ti: “Jerusalem ohandi shi shiti enyaku linene, ovanhu vasho va kale tava hafe.” Kalunga ota ka etela ovanhu ovaduliki omanangekonoupuna ta longifa Jerusalem Shipe. Itatu ka kala vali nokulila molwaashi Jehova ote ke tu pa osho sha ‘wapalela omitima detu.’ — Epsalme 37:3, 4.

(Jesaja 65:21-23) Ndele vo otava ka dika omaumbo ndele tava kala mo, ndele tava twike oikokola yomiviinyu, ndele tava li oiimati yayo 22 itava ka tunga mu kale vamwe, ihava ka twika, vamwe ngeno va lye oiimati yavo, osheshi ngaashi omafiku omiti e li, osho tashi ka kala yo omafiku ovanhu vange. Ovahoololwa vange ovo vene tava ka shambukilwa oilonga yomake avo. 23 Vo itave ke lihepeka epwanga noludalo lavo itave ke li dalela vali efyo lohangelela, osheshi ovo oludalo laava va nangekwa noupuna kOmwene ndele oitutuma yavo oi li puvo.

w12 9/15 9 okat. 4-5

Otapa ka kala ombili pefimbo lomido eyovi nofiyo alushe

‘OTAVA KA DIKA OMAUMBO NOKUTWIKA OIKOKOLA YOMIVIINYU’

4 Mbela olyelye ina hala okukala e na eumbo laye mwene, onhele omo ye noukwaneumbo waye tava kala mo ve udite va amenwa? Ndele oshidjuu mounyuni wonena okumona onhele yokukala. Ovanhu vahapu ove li moilando omo mu yadi neenghono. Vamwe ove li momalukanda moumbashu. Novanhu va tya ngaho kave na apa tava hange omaumbo.

5 Eshi Ouhamba tau ka pangela kombada yedu, keshe umwe ota ka kala e na eumbo laye, molwaashi Jesaja okwa xunganeka a ti: “Otava ka dika omaumbo ndee tava kala mo, ndele tava twike oikokola yomiviinyu, ndee tava li oiimati yayo.” (Jes. 65:21) Ashike eteelelo olo halo alike ve na. Kunena, ovanhu vamwe ove na omaumbo avo vene, navamwe ove na nokuli manene. Ndele ohava kala ve na omalipulo alushe kutya otava ka dula tuu okwaafuta ile kutya pamwe otaa ka teywa keembudi. Eshi Ouhamba tau ka pangela, kape na oo ta ka kala e na omalipulo a tya ngaho. Omuprofeti Mika okwa ti: “Otava ka kala omutumba, keshe umwe, momudile womuviinyu waye nowomukwiyu waye, ndele kape na ou te va tilifa.” — Mika 4:4.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 63:5) Ndele ame onda li kutalatala, ndelenee kapa li omukwafi, nosha kumwifa nge, ndelenee inapa monika ou a yambidida nge. Opo okwooko kwange okwa kwafa nge, noupyuhandu wange wa yambidida nge.

w07 4/1 7 okat. 6

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 36:1–66:24

63:5—Ongiini ondjahi yaKalunga hayi mu koleke? Kalunga iha geye sha pitilila, oshoka okugeya kwe oku li pauyuuki. Ondjahi ye ohayi mu koleke nohayi mu inyengitha a pangule shi li pauyuuki.

(Jesaja 64:8) Ndelenee Omwene, Oove Tate, fye elova, naave Omumi wetu, fye atushe oshilonga sheke loye.

w13 6/15 25 okat. 3-5

Efa Jehova e ku me noutekuduliko waye

JEHOVA OHA LONGIFA EENGHONOPANGELO DAYE NGAASHI OMUHONGI WOITOO

3 Ombibeli oya faafanifa onghedi omo Jehova ha longifa eenghonopangelo daye ngeenge ta ungaunga novanhu pauhandimwe nosho yo noiwana nonghedi omo omuhongi woitoo ha ungaunga nayo. Jesaja 64:8 okwa ti: “Omwene, Oove Tate, fye onhata, naave Omumi wetu, fye atushe oshilonga sheke loye.” Omuhongi woitoo oku na eenghonopangelo dokuma oshiyuma sholudi olo a hala. Elova itali dulu okulombwela omumi walo kutya ne li me monghedi yonhumba. Sha faafana, nafye katu na oufemba wokulombwela Kalunga kutya ne tu me monghedi yonhumba ile yongadi. — Lesha Jeremia 18:1-6.

4 Jehova okwa li a ma Israel shonale ngaashi omuhongi woitoo he i me. Ndele ope na eyooloko pokati komuhongi woiyuma naJehova. Omuhongi woiyuma ota dulu okulongifa elova ndele ta me oshiyuma keshe osho e shii nawa okuhonga. Jehova iha me ovanhu vamwe vawa vo vamwe ovai. Iha longifa yo eenghonopangelo daye mokufininika ovanhu va dulike kuye. Ndele ponhele yaasho, ovanhu ovo ve na okuhoolola ngeenge otava ka pitika ngoo Omushiti wavo, Jehova, e va me ile hasho. — Lesha Jeremia 18:7-10.

5 Ndele mbela ongahelipi ngeenge ovanhu ova tangalala ndele tava anye okumewa kOmumi Munene, Jehova? Mbela Jehova ota ka longifa ngahelipi eenghonopangelo daye e li omumi? Diladila kwaasho hashi ningilwa elova ngeenge itali dulu okumewa oshiyuma osho omumi a li a lalakanena. Omumi ohe li me oshiyuma shimwe vali ile e li kupuleshi. Luhapu osho ohashi holoka po ngeenge omumi ina ma elova nawa. Ashike Jehova oha me alushe ovanhu monghedi ya yuka. (Deut. 32:4) Ngeenge omunhu ina pitika Jehova e mu me, alushe oye e na epuko ndele haJehova. Jehova oha lundulula alushe onghedi omo ha me ovanhu she likolelela konghedi omo have linyenge. Ngeenge ovanhu ova dulika kuJehova, ohava kala ve na oshilonga kuye. Pashihopaenenwa, Ovakriste ovavaekwa ova mewa ‘oitoo yefimano’ nove li ‘oitoo yefilonghenda.’ Kakele kaasho, ovo ihava dulika kuKalunga ohava ka ninga “oitoo yehandukilo ei ya wana okunyonaunwa po.” — Rom. 9:19-23.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 63:1-10) Olyelye ou ta di muEdom nomuBosra, a djala oikutu itilyana? Oye tuu ou a wapalelela, a djala oshikutu shoulenga ndele ta ende neshushu meenghono daye dihapu. Aame ou, handi popi ouyuki nondi na eenghono okuxupifa. 2 Omolwashike oshikutu shoye oshitilyana? Noikutu yoye otai kala ngahelipi ngaashi yomukoli womaviinyu? 3 Oshikolelo nde shi kolela Ame andike, kapa li pe na nande umwe womoiwana a kwafa nge. Ndele Ame onde va lyataula mehandu lange, onde va nyanyaula noupyuhandu wange, ndele ohonde yavo ya twiyaukila koshikutu shange, nonda nyikifa oikutu yange aishe ohonde. 4 Osheshi efiku longhone ola kala momutima wange, nomudo wovakulilwa vange owa fika. 5 Ndele ame onda li kutalatala, ndelenee kapa li omukwafi, nosha kumwifa nge, ndelenee inapa monika ou a yambidida nge. Opo okwooko kwange okwa kwafa nge, noupyuhandu wange wa yambidida nge. 6 Ndele Ame nda lyataula oiwana mehandu lange nonde va kolwifa moupyuhandu wange; nohonde yavo onde i tilashi medu. 7 Ame nda hala okuudifa omauwanghenda Omwene, oilongatumbalo yOmwene, aishe ei Omwene e tu ningila, nouwa waye muhapu keumbo laIsrael, ouwa ou e tu hololela pafilonghenda laye, nopaunene womauwanghenda aye. 8 Osheshi okwa tya: Ovo ovanhu vange, vo ovana ava ihava fufya. Osho Ye a ninga Omukulili wavo. 9 Momaluhepo avo aeshe okwe va nyikila oluhodi nomweengeli wokoshipala shaye okwe va xupifa. Okwe va kulila molwohole yaye nomolwolukeno laye. Ndele okwe va toola nokwe va humbata momafiku enya aeshe onale. 10 Ndelenee vo ove mu twila ondubo ndele va nyikifa Omhepo yaye Iyapuki oufiye, onghee Ye okwe lishitula omunaita navo, ndele Ye mwene okwe va lwifa.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma