Natu lihongeni okukala oupafi twa fa ovayapostoli vaJesus
‘Kaleni oupafi pamwe naame.’ — MAT. 26:38.
OSHIKE TO DULU OKULIHONGA MOSHITUKULWA ESHI SHI NA SHA:
Nokudulika komalombwelo e na sha naapo tu na okuudifila?
Nokulidilika opo tu dule okwiilikana?
Nokuyandja oundombwedi nawanawa nonande ope na omashongo?
1-3. Omolwashike ovayapostoli va li va dopa okukala oupafi moufiku waxuuninwa waJesus wokombada yedu, noshike tashi ulike kutya ova ka mona kutya ova ninga epuko?
KALA nee ngeno wa fa u wete oiningwanima oyo ya li tai ningwa moufiku waxuuninwa waJesus wokombada yedu. Moufiku oo Jesus okwa li a ya pamwe novayapostoli vaye ovadiinini koshikunino shaGetsemane oko a li e hole okuya, osho sha li koushilo waJerusalem. Pomhito oyo, Jesus okwa li a pumbwa okuya koima kwe likalela opo a ka ilikane, molwaashi okwa li a wililwa po neenghono palutu nopamadiladilo. — Mat. 26:36; Joh. 18:1, 2.
2 Eshi va fika poshikunino osho, Jesus okwa li a ya pamwe novayapostoli vaye vatatu mokati koshikunino, Petrus, Jakob naJohannes. Okwa li e va lombwela a ti: “Kaleni apa mu kale oupafi pamwe naame.” Opo nee, okwa ya a ka ilikane. Ndele eshi a ka aluka, okwa hanga ookaume kaye ovo va pwila meemhofi. Okwa li e va ladipika natango a ti: “Kaleni oupafi.” Ashike nande ongaho, okwa ka hanga vali va kofa lwoikando ivali. Lwanima moufiku oo tuu oo, ovayapostoli aveshe ova li va dopa okukala oupafi pamhepo pamwe naJesus nova li nokuli ve mu fiya po ndele tava i onhapo. — Mat. 26:38, 41, 56.
3 Ovayapostoli ove ke lipa oushima lwanima eshi va li va dopa okukala oupafi pomhito oyo. Ovalumenhu ovo ovadiinini ova li va mona diva kutya ova ninga epuko. Embo lOilonga otali ulike kutya ovayapostoli ovo ova ka tula po oshihopaenenwa sha denga mbada shokukala oupafi. Osha yela kutya oudiinini wavo owe ke linyengifa Ovakriste vakwao va shikule oshihopaenenwa shavo. Ndele paife otwa pumbwa okukala oupafi shi dulife nale. (Mat. 24:42) Natu ka kundafaneni oinima itatu ya tumbulwa membo lOilonga oyo tai tu kwafele tu kale oupafi.
OVA LI HAVA SHIKULA OMALOMBWELO E NA SHA NAAPO VE NA OKUUDIFILA
4, 5. Ongahelipi omhepo iyapuki ya li ya wilika Paulus novaendi pamwe naye?
4 Ovayapostoli ova li hava shikula omalombwelo e na sha naapo ve na oku ka udifila. Pashihopaenenwa, embo lOilonga ola hokolola nghee Jesus a li a longifa omhepo iyapuki oyo a pewa kuJehova opo a wilike omuyapostoli Paulus novaendi pamwe naye molweendo lavo limwe lihokwifa. (Oil. 2:33) Natu ka kundafaneni kombinga yolweendo olo. — Lesha Oilonga 16:6-10.
5 Paulus, Silas naTimoteus ova li va ya molweendo loutumwa va dja moshilando shedina Listra va finda kolukadi laGalatia. Konima yomafiku onhumba, ova li va hanga ondjila inene yaRoma oyo ya finda lwokouninginino, koshitukulwa shimwe shomuAsia omo mwa li hamu kala ovanhu vahapu. OoPaulus ova li va hala okuya nondjila oyo opo va ka talele po koilando oko ku na ovanhu omayovi ovo va li va pumbwa okuudifilwa kombinga yaKristus. Ndele opa li oshinima shimwe osho sha li she va kelela ko koilando oyo. Oilonga 16:6 oya ti: “Ova pitila muFrigia nomedu laGalatia, osheshi Omhepo Iyapuki Ye va kelela okuudifila ondjovo muAsia.” Omhepo iyapuki oya li ya kelela ovatumwa ovo vaha udifile moshitukulwa shaAsia nonande katu shii kutya omonghedi ilipi ya li ye va kelela. Jesus okwa li a hala Paulus novaendi pamwe naye va ka udifile konhele imwe i lili nokwa li e va wilika okupitila momhepo iyapuki yaKalunga.
6, 7. (a) Oshike sha li sha ningwa po eshi Paulus novaendi pamwe naye va li pokufika muBitinia? (b) Ovatumwa ovo ova li va ninga etokolo lilipi, noshidjemo osha li shike?
6 Mbela ovatumwa ovo ovaladi ova ka udifila peni? Oilonga 16:7 oya ti: “Eshi ve uya popepi naMisia, ova li va hala okuya kuBitinia, ndelenee Omhepo yaJesus inai va efela ko.” Eshi Paulus novaendi pamwe naye va kelelwa vaha udifile muAsia ova ya va finda lwokolundume, opo ngeno va ka udifile koilando yokuBitinia. Ndele eshi va li pokufika muBitinia, Jesus okwa li natango a longifa omhepo iyapuki i va kelele mo. Okudja opo, ovatumwa ovo otashi dulika va li va lyalyakana. Ova li ve shii kutya oshike nongahelipi ve na okuudifa, ndele kave shii kutya openi ve na oku ka udifila. Ova li va konghola pafaneko pomuvelo oo wa yuka muAsia nosho yo wokuya muBitinia, ndele inava yeululwa. Ndele mbela osho osha li sha shololifa ovaudifi ovo ovaladi? Ahowe!
7 Okudja opo, ovalumenhu ovo ova li va ninga etokolo olo vahapu tashi dulika va diladile kutya kali li mondjila. Oilonga 16:8 oya ti: ‘Ova pitilila po Misia nove uya kuTroas.’ Ovatumwa ovo ova li va tanauka ndele tava i va finda kouninginino, va enda eekilometa 563 nova li va taulula oilando fiyo oketuliloshikepa lokomunghulofuta waTroas, opo pa enda ondjila ei ya finda kuMakedonia. Osho osha li oshikando oshititatu Paulus novaendi pamwe naye va li va hala oku ka udifila moshilando shimwe vali, ndele pomhito oyo omuvelo owa li we va yeulukila. Oilonga 16:9 oya ti: “Moufiku [oo] Paulus okwa mona emoniko: omulumenhu Omumakedonia e li ofika te mu indile, ta ti: Yaukila oku, u uye kuMakedonia, u tu kwafe!” Xuuninwa, Paulus okwa li a shiiva kutya openi ve na okuudifila nova li va ya nowato kuMakedonia nopehe na okwoongaonga.
8, 9. Oshike hatu dulu okulihonga mehokololo li na sha nolweendo looPaulus?
8 Oshike hatu lihongo mehokololo olo li li membo lOilonga? Didilika kutya omhepo yaKalunga oya li a shike ya hovela okuwilika ooPaulus konima eshi va ya molweendo lavo va finda kuAsia. Jesus okwa li yo a hovela ashike oku va wilika konima eshi va li pokufika muBitinia. Hauxuuninwa, Jesus okwa ka lombwela ashike ooPaulus kutya nava ka udifile kuMakedonia konima eshi va fika muTroas. Molwaashi Jesus oku li Omutwe weongalo, otashi dulika nafye e tu wilike monghedi ya faafana naayo kunena. (Kol. 1:18) Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno owa kala to diladila okuninga omukokolindjila ile okutembukila konhele yonhumba oko ku na omhumbwe inene yovaudifi. Otashi dulika Jesus te ke ku wilika ashike nomhepo yaKalunga konima eshi wa ninga eenghendabala u hange elalakano olo. Oku shi faneka, omushingi wohauto ota dulu ashike okukala ta tanaunine ohauto yaye kolulyo nokolumosho ngeenge oya hovele okweenda. Sha faafana, Jesus naye ote ke tu wilika ashike tu tamunune mo oukalele wetu ngeenge otwa ningi eenghendabala tu hange omalalakano etu.
9 Ndele ongahelipi ngeenge eenghendabala doye inadi imika diva oiimati? Mbela osho oshi na oku ku shololifa molwaashi to diladila kutya omhepo yaKalunga itai ku wilike? Ahowe. Dimbuluka kutya Paulus naye okwa li a shakeneka omainda moilonga yaye yokuudifa. Ndele nande ongaho, okwa li a twikila okuninga eenghendabala fiyo osheshi a pondola. Sha faafana, ngeenge naave owa twikile okukonga “oshivelo shoshilonga shinene,” otashi dulika u ka pewe ondjabi. — 1 Kor. 16:9.
KALENI MU NELIDILIKO MU SHIIVE OKWIINDILA
10. Oshike tashi ulike kutya okukala tu na elidiliko opo tu dule okwiindila otashi tu kwafele tu kale oupafi?
10 Paife natu ka taleni koshinima oshitivali osho hatu dulu okulihonga kOvakriste vopefimbo lovayapostoli shi na sha nokukala oupafi, osho kutya, ova kala ve nelidiliko opo va dule okwiilikana. (1 Pet. 4:7) Opo tu dule okukala oupafi, otu na okukala hatu ilikana pandjikilile. Dimbuluka kutya eshi Jesus a li moshikunino shaGetsemane, fimbo ina kwatwa po okwa li a lombwela ovayapostoli vaye vatatu a ti: ‘Kaleni oupafi, nye mu [twikile, NW] okwiindila.’ — Mat. 26:41.
11, 12. Omolwashike nongahelipi Herodes a li ta hepeke Ovakriste, mwa kwatelwa yo Petrus?
11 Petrus oo a li umwe womwaavo va li naJesus moshikunino shaGetsemane naye lwanima okwa ka mona oushili oo kutya osha fimana okwiilikana. (Lesha Oilonga 12:1-6.) Eevelishe dokehovelo lembo lOilonga etukulwa 12 otadi tu hongo kutya Herodes okwa li ha hepeke Ovakriste nelalakano opo a kale a hokiwa kOvajuda. Pashihopaenenwa, Herodes okwa li a dipaifa omuyapostoli Jakob “neongamukonda,” molwaashi otashi dulika a li e shii kutya okwa li e na ekwatafano lopofingo naJesus. (Oil. 12:2) Osho osha li eyeleko linene keongalo, molwaashi ola li la kanifa omuyapostoli omuholike.
12 Ndele mbela okudja opo Herodes okwa ka ninga po vali shike? Oilonga 12:3 oya ti: “Naashi a mona nokutya, Ovajuda ve shi panda, okwa kwatifa vali Petrus.” Ndele oikando ihapu ovayapostoli, mwa kwatelwa Petrus, ova li hava mangululwa mo pashikumwifilonga modolongo. (Oil. 5:17-20) Herodes otashi dulika a li e shii nawa oshinima osho, nomolwaasho okwa li a ninga eenghendabala opo ngeno Petrus aha dje mo modolongo. Onghee hano, okwa li e “mu yandja a diininwe keengudu nhe dovakwaita, mongudu keshe ovakwaita vane oku mu kelela, ndele okwa li a hala oku mu eta koshipala shoshiwana, opassa ngenge ya pita.” (Oil. 12:4) Diladila kwaashi: Herodes okwa li a mangifa Petrus nomalyenge nokwa li ha kala pokati kovakwaita vavali, novakwaita 16 ova li hava ningi omalufo omutenya noufiku opo a shilipaleke kutya omuyapostoli oo ita di mo modolongo. Herodes okwa li a hala okudipaifa Petrus konima yoshivilo shaPassa, opo ngeno a hafife eemhunga dovanhu. Ndele mbela Ovakriste ova li va ninga po shike eshi omumwaxe a li monghalo oyo inyikifa oluhodi?
13, 14. (a) Eongalo ola li le linyenga ngahelipi eshi Petrus a li a tulwa modolongo? (b) Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shovamwaxe vaPetrus shi na sha nokwiilikana?
13 Eongalo ola li li shii filufilu kutya oli na okuninga po shike. Oilonga 12:5 oya ti: “Osho ngaha Petrus fimbo a nangelwa modolongo, eongalo le mu ilikanena kuKalunga, inali dimbuka.” Ovakriste ovo ova li va ilikanena omumwaxe oo omuholike nopehe nedimbuko nova ilikana tashi di komutima. Onghee hano, efyo laJakob kala li le va ningifa va diladile kutya kave na ekwafo lasha, ile va diladile kutya omailikano avo kaali taa ti sha. Ndele mepingafano naasho, ova li ve shii kutya omailikano ovalongelikalunga ovadiinini oku na ongushu momesho aJehova. Ova li yo ve shi shii kutya Jehova oha nyamukula omailikano ngeenge oku li metwokumwe nehalo laye. — Heb. 13:18, 19; Jak. 5:16.
14 Oshike hatu dulu okulihonga monghedi omo ovamwaxe vaPetrus va li ve linyenga? Ohatu lihongo mo kutya opo tu twikile okukala oupafi, otu na okukala hatu ilikanene yo ovamwatate. (Ef. 6:18) Mbela ou shii omwiitaveli mukweni umwe oo te lididimikile omayeleko? Vamwe otashi dulika tava hepekwa, ile ve li moilongo omo oilonga yokuudifa ya shilikwa komapangelo ile va hangwa koiponga yopaushitwe. Omolwashike ito kwatele mo ovamwaxo ovo momailikano oye taa di komutima? Otashi dulika yo u shii ovamwatate vamwe ovo tave lididimikile omaupyakadi oo madjuu okudidilika mo. Pashihopaenenwa, otashi dulika tava ungaunga nomaupyakadi momaukwaneumbo avo, etekomukumo ile okuhenoukolele. Omolwashike ito diladila kutya oolyelye kondadalunde wa hala okukwatela momailikano oye, eshi to ilikana kuJehova oo e li “Omuudi womailikano”? — Eps. 65:3.
15, 16. (a) Hokolola nghee omweengeli waJehova a li a mangulula mo Petrus modolongo. (Tala efano olo li li pedu.) (b) Omolwashike tashi hekeleke okudilonga konghedi omo Jehova a li a xupifa Petrus?
15 Ndele mbela Petrus oinima oye ke mu endela ngahelipi? Petrus okwa li a ningilwa oikumwifilonga fimbo a li a pwila meemhofi moufiku waxuuninwa oo a li modolongo, e li pokati kovakwaita vavali. (Lesha Oilonga 12:7-11.) Kala nee ngeno wa fa ou wete osho sha li sha ningwa po: Ouyelele owa li wa minikila modolongo ombadilila. Opo nee, omweengeli okwa kala ofika puvo nokwa pendula mo Petrus divadiva ndele ovakwaita kava li ve mu mona. Omalyenge oo a li a mangwa nao komaoko okwa wa ko. Opo nee, omweengeli okwe mu pitifa mo modolongo, ndele tava piti povakwaita ovo va li pondje yodolongo nova li va pita poshivelo shinene shoshivela osho sha li “she liyeulula sho vene.” Eshi ngoo va ya kondje yodolongo, omweengeli okwa kana po. Okudja opo, Petrus okwa li a mangululwa.
16 Itashi pameke tuu eitavelo okudilonga kunghee Jehova a li a longifa omhepo yaye opo a xupife ovapiya vaye! Kunena fye itatu teelele Jehova e tu xupife pashikumwifilonga. Ndele nande ongaho, otwe lineekela filufilu kutya Jehova ota dulu okulongifa eenghono daye opo a kwafele oshiwana shaye kunena. (2 Omaf. 16:9) Ota dulu okulongifa omhepo yaye iyapuki oyo i na eenghono opo e tu kwafele tu kondjife eyeleko keshe. (2 Kor. 4:7; 2 Pet. 2:9) Mafiku Jehova ota ka pa Omona waye eenghono opo a mangulule ovanhu omamiliyona ovo ve li meemango defyo. (Joh. 5:28, 29) Okukala twe lineekela momaudaneko aKalunga otaku tu kwafele tu kale tu na omukumo ngeenge twa taalela omayeleko.
YANDJA OUNDOMBWEDI NAWANAWA NONANDE OPE NA OMASHONGO
17. Ongahelipi Paulus e tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada shokuudifa nouladi nosho yo neendelelo?
17 Oshinima oshititatu osho hatu dulu okulihonga kovayapostoli shi na sha nokukala oupafi oshosho kutya: Ova kala tava twikile okuyandja oundombwedi nawanawa nonande ope na omashongo. Okuudifa nouladi noneendelelo oku li oshinima sha fimanenena osho tashi tu kwafele tu kale oupafi. Omuyapostoli Paulus okwe tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada moshinima osho. Okwa li ha udifa nouladi, ha ende oinano ileile nokwa li a tota po omaongalo mahapu. Paulus okwa kala omuladi nokwa kala ta udifa neendelelo nokuli nonande okwa li a pita momaupyakadi mahapu. — 2 Kor. 11:23-29.
18. Ongahelipi Paulus a li a twikila okuyandja oundombwedi eshi a li modolongo muRoma?
18 Paife natu ka kundafane etukulwa 28 lembo lOilonga omo Paulus a tumbulwa oshikando shaxuuninwa. Paulus okwa li a ya kuRoma opo a ka holoke koshipala shomupangeli Nero. Pomhito oyo, okwa li a tulwa modolongo, tashi dulika a li a mangelwa momukeleli. Omuyapostoli oo omuladi okwa li ha kongo eemhito di lili naku lili opo a dule okuudifa nonande okwa li a mangwa nomalyenge. (Lesha Oilonga 28:17, 23, 24.) Konima ashike yomafiku atatu, Paulus okwa li a ifana ovakulunhu vomuJuda ve uye kuye opo e va pe oundombwedi. Opo nee, ova li va ninga omalongekido e ke va udifile vali mefiku limwe nokwa li a yandja oundombwedi munene. Oilonga 28:23 oya ti: “[Ovajuda] ve mu pa efiku, ndele eshi la fika, vahapu ve dule [venya] voshito ve uya kuye monduda yaye. Ndele ye okwe va fatululila ndee te va hepaululile ouhamba waKalunga, ndee te va longo okuhovela ongula fiyo onguloshi, nokwa hetekela oku va tomhifa omhango yaMoses novaprofeti, va koneke Jesus.”
19, 20. (a) Oshike sha li sha kwafela Paulus a yandje oundombwedi nawanawa? (b) Paulus okwa li e linyenga ngahelipi eshi vamwe va li inava tambula ko onghundana iwa?
19 Oshike sha li sha kwafela Paulus a dule okuyandja oundombwedi nawanawa? Didilika kutya Oilonga 28:23 oya tumbula oinima inhe oyo ya li ye mu kwafela. (1) Okwa li ha yandje elitulemo kOuhamba waKalunga nosho yo kuJesus Kristus. (2) Okwa li ha kendabala ‘okutomha’ ovapwilikini vaye. (3) Okwa li ha tomhafana navo ta longifa Omishangwa. (4) Okwa li yo a ulika oikala yokuheliholamwene eshi a li a yandja oundombwedi “okuhovela ongula fiyo onguloshi.” Ndele nonande Paulus okwa li a yandja oundombwedi wa kola, ovanhu vamwe kava li va tambula ko etumwalaka laye. Oilonga 28:24 oya ti: “Vamwe ova tomhwa keendjovo daye, ndelenee vamwe ova anya okwiitavela.” Osho osha li sha etifa po okuhaudafana pokati kavo nova li va tukauka.
20 Ndele mbela Paulus okwa li a teka omukumo eshi ovanhu vamwe va li inava tambula ko onghundana iwa? Hasho nandenande! Oilonga 28:30, 31 otai ti: “Okwa kala mongulu he i futile omido mbali di yadi nokwa kunda aveshe ovo ve uya kuye. Ndele okwe va udifila ouhamba waKalunga nokwa longa ovanhu nouladi [munene] nokuhepaulula Omwene Jesus Kristus; ye ina kelelwa nande kulyelye.” Embo lOilonga olo la nwefwa mo ola xulifa neendjovo odo dopahole.
21. Oshike hatu dulu okulihonga mwaasho Paulus a li ha ningi eshi a li a idililwa modolongo yomeumbo?
21 Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaPaulus? Pefimbo opo Paulus a li a idililwa modolongo yomeumbo ka li e na emanguluko lokuudifa eumbo neumbo. Ndele okwa kala ashike e na etaleko liwa nokwa li ha udifile ovo tave uya oku mu talela po. Sha faafana, ovapiya vaKalunga vahapu vokunena navo ohava kala va hafa notava twikile okuudifa nonande ova idililwa meedolongo shihe li pauyuki omolweitavelo lavo. Ovamwatate novamwameme vamwe ihava dulu okudja mo momaumbo, tashi dulika ve li momaumbo ovakulupe ile moipangelo omolwouyahame ile oukulupe. Ohava udifile eendokotola novanailonga vomeenhele odo, ovatalelipo nakeshe tuu ou te uya kuvo, ngeenge eenghalo tadi shi pitike. Ovakriste ovo ohava kala va halelela okuyandja oundombwedi nawanawa kombinga yOuhamba waKalunga. Ihave tu tulile po tuu oshihopaenenwa shiwa!
22. (a) Efiloshisho lilipi tali tu kwafele tu mone ouwa membo lOilonga yOvayapostoli? (Tala oshimhungu osho shi li pombada.) (b) Owa tokola toko okuninga shike fimbo twa teelela exulilo lounyuni ou?
22 Ope na shihapu osho hatu dulu okulihonga kombinga yokukala oupafi moihopaenenwa yovayapostoli nosho yo Ovakriste vakwao ovo va tumbulwa membo lOmbibeli lOilonga. Fimbo twa teelela exulilo lounyuni ou, natu kaleni twa tokola toko okuhopaenena Ovakriste ovo mokukala hatu yandje oundombwedi nouladi. Kashi fi tuu oufembanghenda munenenene okukala hatu kufa ombinga moilonga ‘yokuyandja oundombwedi nawanawa’ kombinga youhamba waKalunga! — Oil. 28:23, NW.
[Oshimhungu pepandja 13]
“PAIFE ONDA KWAFELWA NDI UDE KO NAWA EMBO LOILONGA”
Konima eshi omupashukili umwe omweendi a lesha embo ‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga, okwa ti: “Paife onda kwafelwa ndi ude ko nawa embo lOilonga. Onda kala handi lesha embo lOilonga lwoikando ihapu, ndele onda fa ashike omunhu ta minikile nokalexita a djala omakende a kaka. Paife onda fa nda kwafelwa kouyelele wetango ndi mone oshinge shalo.”
[Efano pepandja 12]
Omweengeli umwe okwa li a mangulula Petrus modolongo, va pita poshivelo shinene shoshivela